„DOM IN SVET!' 1892, štev. 12.                                563
Tukajšnji kamen je tisti hudnik — kakor mu pravijo primorski zidarji in cestarji, — ki se ne da obdelati, razstreliti pa težko; strel vrže samo šibre za klobuk debele. Tak kamen ne more držati vode, zato tudi teko skoro vsi studenci v Krko pod njenim površjem ali vsaj blizu površja. — Voda se zbira po votlinah, po temnicah, in ko pride ponornica Temenica do njih, pobira jih ter se napoji; v njeno žilo se stekajo manjše žilice v -globini, le škoda, da tega ne vidimo.
24. Vavtavas (med ljudom Bautova vas) je nove kovi. V starejših časih je bil ondi brod, na levem bregu Krke je bila straža na cesti v Sotesko, Dvor in Zuženberg; kraj stražnice se še pozna in je sedaj štirivoglata njiva z vzvišenim robom. To se je zvalo bautara
—  Fallthiir, kakor je bautara še v navadi pri svinjaku nad koritom, da svinje ven ne bruhnejo; bautara je tudi na jezu, zove se sicer zaturnica, prav za prav zatvornica, da se zapira voda, kadar je je preveč za na malin. In taka bautara — zatvornica
—  je bila tukaj na cesti zoper sovražnika, in iz tega je oglajeno ime — Vavtavas, zakaj glasi b,p, v se v jeziku menjavajo. Pomniti je še to, da celo ogorje na severu nad Vavtovasjo se imenuje še sedaj Straža, kar po-menja nekako to - le: Po gori je straža in stoje stražniki, doli ob Krki pa je bautara, zatvornica — citadela.
25v Tudi Kočevarji imajo slovensko ime Cermošnice. — Tschermoschnitz je Felsenbewohner. Ta beseda je sestavljena iz čer-čeri — štrleča skala in
mož s končnico ica, n je zaradi lepo-glasja. Cela ta beseda bi torej pomenila prebivalce na skalinah, skalnatih tleh. In taka je tudi krajevna leža. Doli pri Soteski ob Krki se pravi na Poljci; više je dolina čim dalje ožja in se zove Poljance — malo polje; naprej gori se pa dolina čisto stisne, cesta proti Semiču gre navkreber ob vodi med štrle-čimi skalami, in kjer sve dolina malo razširja.v tam stoji vas Cermošnice. — Druge Cermošnice imamo tudi v Stopicali- ob potoku Teški Vodi. Tudi tu stoji vas v pravem pomenu na skalah; pri jedni hiši dela skala skoro polovico stene. — Kako si ljudje razlagajo to ime, kaže list nekega krošnjarj a, ki je pisal domov z Bavarskega: »Nach Sclrvvarz-Beutel 1j in Unterkrain«, in vendar se list ni izgubil; tako razumni so naši poštarji.
V Stopičah imajo še drugo vas staro-slov. korenine, namreč Do lž, staro-slov. dolbcb, vallicula, dolinica. Vas stoji visoko na robu, zadaj je velika dolina, na levi in spredaj zopet dolinica. To vam je tak kraj, kakor so pri Mokri-cah na hrvaški meji novega imena Doline; tu so okoli in okoli strme doline.
Tudi Mitterruzner ima na Tirolskem med slovanskimi imeni D o 1 s a c h, po naše bi rekli v Dolžan, kakor se tudi tu^ kaj sliši, če vprašaš: »Od kodi si doma?« — odgovor:  »'z Dovž.a
*) To je po naše: »V črno mošnjico na Dolenjskem«. — Med Bukovino in Galicijo teče reka G e r e m o š (Czeremosz). Vsakdo vidi, da. se besedi vjemata. Dobro bi bilo, da bi nam zemljepisci in jezikoslovci to jednakost še bolj pojasnili.           -                                    Uredn.
%             Yetrec u.
^fakaj nam, vetrec, veješ JftflB trgaš z drevja kras? p  Nemir v srce nam seješ Jesenski tožni čas.
Le vej, le čustva drami In tir ohrani svoj! Saj ti ne čutiš z nami, Mi čutimo s teboj,
A. 31.
36*