t:' r. F l- I ■ L ! Ш.' J ?■' Г MARIROR LETNIK IX. st. t za načelo pluralizma m J V« Študentsko gibanje spomladi letos, na katerega smo skorajda že pozabili, je sprožilo zahtevo po takšnih ali drugačnih, konkretnih ali načelnih, vsekakor pa revolucionarnih spremembah na dane stvarnosti. Kakor vselej ob lakih primerih so se institucije in posamezniki, ki so angažirani v družbenem življenju, v sinhronem navdušenju odločili za izvajanje sprejetih »smernic«, za brezkompromisno in enovito akcijo, študenti smo sicer zahtevali ukrepe, ki bi temeljito preobrazili sklerotične in vase zagledane strukture, ki bi temeljito pometli s konformistično miselnostjo in kompromisar* stvom. Kot kaže, Študentski veter ni vsaj doslej ničesar prevetril, kaj šele odpihnil. Vsak v svojem okolju živo čutimo, da je nekaj odplavalo mimo nas, ne da bi lahko karkoli posredovali, da se dogodki, ki naj bi se zgodili, sploh niso zgodili, da ni bilo niti revolucije niti česarkoli takega, kar bi nam dokazovalo, da živimo prezentno, da smo udeleženci procesa, ki nekaj spreminja, ki vnaša v našo zavest občutek, da sodelujemo v preobrazbi nekega občestya. ■ •• r Zrak, ki ga dihamo, je še vedno dušljiv in težek, še vedno se nam zdi, da moramo misliti in čutiti, »kakor je treba«, da ni mogoča polemika s kakršnimikoli miselnimi projekti, ki morda nosijo v sebi klice heretičnosti. Gotovo je ravno v tem eden največjih nesmislov tega trenutka. Tefnja po monolitnem mišljenju in Čustvovanju grozi izničiti vsako ustvarjalno pobudi. Ta hip, ko je naša zavest zavest ogroženega, je ta tendenca gotovo najbolj usodno jpričujoča. Razgovor o demokratični polemiki in takšnih ali drugačnih antagonizmih je potisnjen na sekundarno pozicijo. Nekako je to razumljivo, vprašljivo pa je, če je tudi najbolj potrebno in koristno za razvoj naše družbe, ki so jo morda ravno v tem trenutku začenjali pretresati procesi, ki kažejo premik k višji kvaliteti. / V tem trenutku si ne moremo, gotovo pa tudi ne zmoremo zastaviti vprašanj, ki bi v temelju determinirala našo usodno povezanost z dano stvarnostjo: kdo smo? kako smo? smo. ... To je prekletstvo, ki je v tem trenutku najbolj jasno prisotno, dasi je evidentno že ven nnvninn likin vsa povojna ieia. Nenehno ugotavljamo nezadostnost organizacij, ki naj bi bile naše, ki bi se naj kazale skozi nas in iz nas, nenehno opozarjamo na neskladje med nami kot posamezniki, ki govorimo in mislimo, kakor nam veleva vest in zavest, in nami kot člani združenj, ustanov. Organizacij. .., dasiravno Odločno in v temelju pristajamo na projekt, ki je teoretično v veljavi. Neke vrste aiienacija torej. Smo za čist zrak, smo za borbo mnenj, smo za konflikte med miselnimi projekti, smo za oplajanje le-teh med seboj, smo za načelo pluralizma. Ne organiziranega, temveč neformalnega. To ni akcijski program, kajti vsak akčijski program vodi k novemu akcijskemu programu. Nihče na svetu pa nam ne more zagotoviti, da bo novi program korak naprej. Če bomo uveljavili načelo pluralizma mnenj in prepričanj (in moramo ga uveljaviti, kajti v mnogočem je od tega odvisna eksistenca osnovnih projektov, ki določajo našo skupnost kot soclaistično), se bomo lahko vprašali še po marsičem. pasivnost, ki vodi... Življenje je nujno pogojeno z borbo, saj brez nje ni obstoja. Človek in žival se borita za svoj obstanek. Pri živalih je to tudi edina borba. Človek pa se poleg borbe za goli fizični obstoj bori še za vrsto drugih stvari, in če se nima boriti več za kaj, se bori zaradi borbe. Vse premalo borbenosti (seveda ne mislim na fizično borbo) pa žal opažamo pri slovenskih študentih. To se najbolj izraža v njihovi duhovni pasivnosti, kot posledica nje pa v neaktivnosti ali vsaj premali aktivnosti. Da se ne bi napak razumeli: ne gre za pojmovanje aktivnosti kot aktivistične dejavnosti, kot je bila pri nas v prvih povojnih letih, ampak za kreativnost študentov pri reševanju najrazličnejših problemov, predvsem pa tistih, ki zadevajo naše družbeno dogajanje in njih same kot specifično celoto te družbe. Marsikdo bo dejal: sistem jc kriv, mladini omejuje dejavnost, ki bi jo ie-ta uresničevala kot produkt svojih spoznanj in idej. V veliki meri je to res. Svoje ideje in načrte pri pozitivnem krojenju družbe in politike npr. lahko uresničuješ oz. skušaš uresničevati le, če si član ZKJ. Vendar pa se lahko za to borimo tudi izven partijske organizacije, seveda ne protizakonito ali celo provokatorsko. Ta boj seveda ni tako učinkovit kot v partijskem okviru, čeravno tudi tam zaradi tega ali onega vzroka pogosto postane jalov. Vendar pa pasivnost študentov razen ozkega kroga opažamo tudi na področjih, kjer vlada domala absolutna demokracija. Pasivnost študentov pa se najbolj boleče zrcali pri odnosu do njih samih kot dela družbene celote in s tem do Zveze študentov Jugoslavije kot njihove primarne organizacije. Velika večina študentov sploh ne ve, na kakšen način je ZSJ organizirana, kakšna telesa ima in v čem jc smisel njenega obstoja, ker jc to kratko malo nc zanima. Nasprotno temu pa se sliši nemalo godrnjanja na račun njenega dela. Konstruktivna kritika je zaželena, vendar mora tak kritik stvar, ki jo kritizira, dobro poznati ter iz nje izluščiti resnične slabosti, jih osvetliti in če le more, najti in predlagati ustrezno rešitev. Tudi ZSJ npr. bo taka kritika iz študentovih ust le koristila, posredno pa bo imel študent od tega sam korist. Vendar pa je treba tako kritiko na pravilen način posredovati in nato iz nje izhajati z dejanji. Zelo primeren način za to so študentske tribune, ki jih je na primer bilo v prvih letih višjih in visokih šol precej. Tam so imeli, študentje izredno priložnost za soočenje z lokalnimi študentskimi voditelji in drugimi merodajnimi organi, vendar pa je bil odziv študentov porazen. Tu bi moral priti do veljave stari izrek — v slogi je moč, tako pa ^e izgubi glas in napor posameznika kot vpijočega v puščavi. Torej nepravilnosti in slabosti se vlečejo kot cokla za nami, vodstvo je nesposobno in diletantsko, mi pa trpimo. . - -r • , Duhovno pasivnost krepijo iz leta v leto bolj za nameček še absolventi srednjih šol, ki sc rekrutirajo v študentske vrste. To pa zato, ker jim šola ni dala tega, kar bi jim morala dati ali jim ni bila sposobna dati zaradi že boleče neurejenega učnega in vzgojnega sistema, ki sc iz leta v leto lovi v nekakšnih eksperimentih, vendar to več ne sodi sem. Vzroke za tak položaj med študenti bi moral izluščiti s temeljito analizo. Eden od glavnih je prav gotovo že zaskrbljujoče pehanje in stremljenje mladih (pa ne samo mladih), da bi stopali po poti linije najmanjšega odpora do zagotovitve čim ugodnejše eksistence, pri tem pa se v velikem ovinku izognejo faktorjem, ki so nujni za uspešni družbeni, ekonomski in kulturni razvoj. Ti faktorji pa so prav duhovne dobrine, ki so predvsem za intelektualca in s tem v zvezi za študenta neobhodno potrebne. To vodi nujno v malomeščanstvo in puhlost, kot posledica tega pa v kritikar-stvo najslabše vrste, ki je brez haska in ne sproži nobene aktivnosti, kvečjemu nasprotno. B. Zavrnik katedra 4 ••• »■ -»»♦♦-K IZDAJA ODBOR ZS MVZ UST MARIBORSKIH ŠTUDENTOV KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR: OLGA CERIC, DRAGO JANČAR, IVO RUDOLF, BRACO ZAVRNIK, JANEZ GUJT, BOGO ČERIN (FOTOREPORTER) GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ŽMAVC SEKRETAR: ERVIN HARTMAN UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU 5 — TEL. 22001 — CENA IZVODA 50 PAR (LETNA NAROČNINA 10 DIN) - 2IRO RAČUN 518-618-548 NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO. Foto B. Čerin V sredo, 22. avgusta 1968, ob 18. uri sc je ob novem študentskem domu pri mariborskem parku zbralo več kot 1000 mariborskih študentov, mladincev in drugih Mariborčanov, da bi solidarno podprli napore češkoslovaškega ljudstva v borbi proti okupatorjem. Zborovanje je začel glavni urednik študentskega lista KATEDRA Drago Jančar. Za njim je spregovoril Adi Zunec iz delovnega'kolektiva TAM, M je izrazil solidarnost mariborskih delovnih kolektivov s češkim ljudstvom. Zatem je spregovoril Josef H. iz Prage, ki je bil v trenutku okupacije ravno v Mariboru. Dejal je, da je ogorčen nad početjem petih članic varšavskega pakta. Dogodki teh dni, je dejal Josef H., ga spominjajo na dogodke leta 1939, ko so nemški nacisti napadli Češkoslovaško. Zatem je dobil besedo danski študent Jens Damsgard, ki se je pred kratkim mudil na Češkem in opisal svoje vtise ob prihodu tov. Tita v Prago. Po odlomku iz romana slovaškega pisatelja L. Mančka Okus oblasti, ki ga je prebral igralec mariborskega gledališča Marjan Bačko, je spregovoril Janez Svanjcer, predsednik komisije za ideološko-politična vprašanja pri odboru zveze študentov mariborskih visokošolskih zavodov, ter ostro obsodil početje ZSSR in njenih zaveznic. Po branju resolucije, ki so jo poslali predsedstvu CK ZKJ, so zbrani krenili na protestni pohod po mariborskih ulicah. ■ skozi pe riskop w • v .■ . m nerazumljivo nerazumevanje ali ozkost? Poglejmo, kako je pred kratkim tekel dialog po, telefonu med urednikom Katedre in direktorjem tehniške srednje šole v Celju. Urednik: »Tovariš direktor, jutri bo prišel predstavnik Katedre na vašo šolo in vas naprošamo, da mu dovolite nabirati naročnike med vašimi dijaki.« , Direktor: »Kaj pa je to Katedra? Ali jc to glasilo Centralnega komiteja zveze mladine Slovenije?« Urednik (osuplo): »Ne, to je vendar list mariborskih študentov.« Direktor: »A tako! Torej ne pride, v poštev, da bi list razpečevali med mojimi dijaki, ker vsebina lista ni primerna za njih!!« Tedaj mu je urednik natančno pojasnil, s kakšno tematiko se list ukvarja ter kdo in kaj piše vanj. Nato je še enkrat zaprosil za akvizicijo. Odgovor direk-torja je bil lakonski: »Ne dovolim!« In nato se je še slišalo z one strani žice: »Tresk.« *-Tovariš direktor! Torej, kot se da razbrati iz vaših besed, še svoj živ dan niste slišali za Katedro, list študentov. No, saj to se da razumeti, čeprav malo čudno za voditelja srednje šole v enem od centrov Slovenije. Paradoksalno pa je, da se ne zavedate, da so vaši dijaki bodoči študentje in intelektualci, domala zreli ljudje, ki so si že ali pa. si (Ustvarjajo svoj svetovni nazor in jim je Katedra ali kakršnokoli tovrstno berilo samo v korist in duhovno dobro. In vi trdite, da vsebina lista ni za vaše dijake, ko, kot sem že nakazal, pojma nimate o njej. Na dlani jc torej, da ste oškodovali marsikaterega dijaka, ki bi se na list prav rad naročil, a ste vi to preprečili z pustim »ne dovolim«, za to svojo odločitev pa niste navedli niti najmanjšega ustreznega argumenta. O, sancta simplicitas! .rmr .н:>г; џ:> Po podatkih odbora zveze študentov na višji. tehniški šoli v Mariboru se je od 10. 9. 1968 do vključno 16. 9. 1968 vpisalo v prvi letnik te šole 4 255 rednih študentov, od tega na elektrotehniški oddelek 74 študentov, na strojni oddelek 85 študentov, na gradbeni oddelek 30 študentov, na kemijski oddelek 30 študentov in na tekstilni oddelek 8 študentov. po Šestih letih (ne)rednega izhajanja, je katedri letos prvič uspelo, da bo izhajala kot Štirinajstdnevnik, uredništvo se obvezuje. da bo letos katedra res redno izhajala, tako bo resničen odsev vseh aktualnih dogodkov. uredništvo oh, jutranja rosa Edvin Fllser, slovenski pevec, Ima literarne ambicije. V tedniku Mladina Je pričel objavljati svoj dnevnik, ki Je, milo povedano, silno ubog ln silno sentimentalen ln silno dišeč po zahodnjaškem zvezdništvu. Naj zabeležim odlomek: »Rad vstanem zgodaj, posebno še, če kaže, da bo lep dan. Rad se sprehajam zjutraj, ko sonce šele obsije prva pročelja streh, rad opazujem, kako se manjšajo sence hiš, rad opazujem, kako sonce vpije zadnje kaplje jutranje rose.« O, tl ljuba preproščina. Edvin Fllser gotovo misli, da bo s takšnimi sentimentalnimi Jzllvi še bolj navezal nase srca svojih oboževalk, M doma zdihujejo za svojim Junakom. Mladino sem Imel nekaj časa za hudo resen časopis, ki se mu je še kolikor toliko posrečilo ubraniti se pred komercialnimi ln poplitveniml sestavki, za mlado občinstvo privlačnimi. Ne vem, morda koga res zanima, kako se tisti maček, ki ga Je Edvin, joj, skoraj bi pozabil, sprehaja po klavirju, ko njemu, oh, prsti drsijo po starem črnem klavirju ln lz njega Izvabljajo prenežne melodije. Verjetno že, kajti sicer Mladina takšnih neumnosti ne bi objavljala. Vprašanje pa je, kako je z zdravim okusom Mladininih urednikov ln bralcev seveda. Prepričan sem, da se vsi, ki Jih še ni zajela manija zvezdništva, od srca smejijo na račun Mladine, Flisarja ln kaj vem koga še. Toda 9mejatl se takšnim plitkostim, pomeni tolerirati Jih. Priznavati. Vdati se misli, da je naša mladina tako ali tako plitka ln neumna, da takšni umotvori ustrezajo njenim nagnjenjem in zrelostni stopnji. Izjave, ki jih pevci dajejo v časopise, Je še nekako mogoče‘požreti, ker vselej pomisliš, da se tl ljudje vendar šalijo, da so v resnici drugačni, da se trudijo držati korak s časom ali karkoli drugega. Kakor hitro pa prebereš takšno plsunstvo, ki Ima menda čisto resne ambicije, tl ni več Jasno ali se naj smeješ, ali naj sedeš za pisalni stroj, ali pa se prtmeš za glavo. Takšno sentimentalno močenje po straneh naših časopisov Je nevzdržno. To Je vse, kar Je mogoče reči ln napisati. — d vsi v zvezo komunistov Popolnoma v redu in prav se mi zdi, da se mladi ljudje vključujejo v Zvezo komunistov. Ce ne zaradi drugega, že zavoljo tega, ker bodo vnesli v že nekoliko togo organizacijo svežega duha in nekaj revolucionarnega. Ne zdi pa se mi popolnoma v skladu z demokratičnimi principi, kair se dogaja v zadnjem času. Zaradi nekakšne zunanje nevarnosti bi bilo treba organizirati notranjo trdnost s pomočjo kampanjskega novačenja v Zvezo komunistov. Mislim, da morajo mladi stopati v ZK zaradi miselne kulture, zaradi marksizma, kot je dejal za Večer Vlado Sruk, ne pa zavoljo patriotizma. Vlado Sruk je v intervjuju dejal tudi tole: »-Marsikatera naša osnovna organizacija danes idejnopolitično, svetovnonazorsko ne živi, ni sposobna spregovoriti (z besedo in z dejanjem) mladim komunistom in nekomunistom o problemih sodobnega sveta in človeka. Mladina pa hoče prav to — trdna oporišča, miselno razgibanost, smiselno dejavnost...« . Gotovo je, da tisti partijski funkcionarji, ki mladim niso sposobni vsega tega nuditi in pokazati, ki niso sposobni dokazati, da so pravi komunisti, sedaj skušajo vključevati mlade v imenu patriotizma, kar je veliko laže, kakor način, ki ga zahteva Vlado Sruk. Janez Turk veš, poet, svoj dolg JJ1' da na dolgo razpredal, da je prav, da so intelektualci angažirani v svetu. Tudi pri nas je bila nekaj časa v modi kritika »kabinetnih strokovnjakov«, čeprav ravno ti poganjajo znanosti naprej. Res ne gre, da bi dr. atomske fizike, ki pravkar odkriva nekaj pomembnega, dajal izjave o gospodarski reformi, o petletki, o ameriških političnih kandidatih .. . Kadar pa gre za usodne zgodovinske trenutke, s katerimi je pogojena tudi človekova svoboda, svoboda umetniškega, znanstvenega delovanja, tedaj pa nima nihče pravice sebe prodati in ostati neprizadet. Tudi v tem ljubem dvajsetem stoletju, v delu, v katerem nam je usojeno biti na SyetUx’,Jlmamo vellk0 Primerov takega angažmaja intelektualcev: od emigrantov iz Nemčije pod Hitlerjem, do izumitelja atomske bombe, do Sartra, filozofa Russe-• • • 2;?ano tudl» kako se nekateri grški umetniki in znanstveniki upirajo vojaški diktaturi (vsaka vojaška oblast je diktatura), vemo, kako so se (levo in desno) opredelili ameriški umetniki v zvezi z vietnamsko vojno ... In zdaj smo tu. Povod za ta zapis in za moj gnev so seveda dogodki v zvezi z vojaško okupacijo Češkoslovaške. To je bilo vojaško nasilje, dasi ne vem, ali so Cehi izpolnjevali vse obveznosti, ki jih imajo kot člani varšavskega pakta. Usodno pomembno je so živeti svobodneje, bolj demokratično (spomnimo se, da je bila Češka že pred vojno dežela z najvišjo »meščansko« demokracijo). To je bilo progresivno gibanje v osvobajanju človeka. No, Rusom in njihovim tragikomičnim satelitom (saj so sami že doživeli take reči — poljski voditelji pa izgledajo celo bolj papeški od papeža) se je zdelo potrebno, da z okrutnim posegom sile in tiranstva to osvobajanje zavrejo. Kaj hočemo, to je politika, to je vojaštvo, to je stalinizem! Toda, kje so velike vrste intelektualcev v teh deželah? Ali ti odobravajo ta poseg »vlad«? Kje je pesnik Jevtušenko, ki Je pred leti v pismih in na ameriški turneji spraševal ameriške pisatelje, zakaj se ne upirajo politiki nasilja v Vietnamu? Kje je njegova miselnost, ki Jo je izrazil, ko so polemizirali s Steinbeckom (ki pa se Je angažiral v vietnamskem problemu — žal, vemo kako)? Kje so tisti podpisniki pisma, ki je vznemirilo sovjetske oblasti, ob zadnjem kongresu pisateljev, kje je Solohov oziroma njegovi nasprotniki? Kaj ni prav Rusija dežela, kjer še vedno zapirajo književnike, ker imajo možganske vijuge nekoliko drugače zasukane kot politiki? In kje so tisti poljski študenti in drugi državljani, ki sovražijo ruski pritisk v lastni deželi? O tem sem se prepričal na lastne oči, ko sem bil pred tremi leti šestnajst dni na Poljskem. Ali lahko vlada dela po svoje, Ce pa ljudstvo sovraži Ruse? Mislim, da beseda — sovraži — ni prehuda. Saj ne razpihujem mržnje do bratov Slovanov; nasprotno v vseh nas je še vedno neki ostanek sentimentalnega panslavizma. Toda politiko sile — pritiska — to sovražim. In Rusi sami. Nobena demokracija na svetu (tudi kapitalistična) ne kaže take ozkosti. Dokler vlada (da, vlada) recimo Stalin, vsi krlCimo Stalin — Jutri pomeCemo vse njegove slike v ogenj, porušimo kipe, pozapremo njegove pristaše (le da je Stalin svoje nasprotnike ubijal) in kličemo Hruščev, potem spet z njim ln njegovimi pristaši na grmado, požgemo njegove slike in kliCemo Brežnjev... po tej logiki, se mu lahko zgodi samo isto. Kaj moramo res pljuvati po nekom, ki smo ga prej molili. Odrežimo ga, ker je mrtva in nevarna veja, priznajmo, kar mu gre in obsodimo. Ali na zahodu pljuvajo po VVashingtonu, Lincolnu, Rooseveltu, Ken-nedyju (če bodo po Johnsonu — bomo videli)? Res Je prav sovjetski socializem tisti, ki je veliko Idejo socializma ustvaril, potrdil ln jo naredil resnlCno danost, toda obenem Je mednarodnemu socialističnemu gibanju prav sovjetska doktrina naredila veliko škode; do sedaj vsaj dve veliki klofuti: Stalinove čistke ln stalinizem ter okupacija Češkoslovaške. To so veliki madeži. In kje so zdaj umetniki in znanstveniki? So proti? Se strinjajo? Molčijo? Morajo molčati? Veš, poet svoj dolg? Tone Partljič Šetinc: kulturno v imenu nekulturnega V osrednj'em slovenskem časniku Delu je Franc Šetinc, sicer urednik slovenske izdaje Komunista, zapisal: »Želim opozoriti na neko nevzdržno tezo, ki zagovarja razširjanje slabega okusa, pa najsi gre za likovnega ali kakšnega drugega, takole: »-... izdajamo nekulturno zato, da bi lahko vzdrževali kulturno. Tiskamo torej slab, nevzgojen strip zato, da bi ustvarili dohodek, s katerim bi pokrili izgube pri dobri knjigi, izdajamo slab časopis v imenu dobrega, razširjamo nekulturno v imenu kulturnega.« S Setinčevo antitezo se popolnoma strinjam, nerodno se mi zdi le-to, da jo je zapisal v časniku, ki izdaja v okviru svojega podjetja tudi Zvitorepca, NN novele in kaj vem kaj še vse. V čigavem imenu pa potem Delo razširja nekulturno?! Jože Z. ti r Udeleženci letošnjega Štatenberga so razpravljali o dveh temah (Družbena stvarnost v povojni prozi in literarno sodelovanje), vendar moram takoj zapisati neizpodbitno trditev, da je razgovor predlagano tematiko nenehno presegal. Cisto »strokovna« izmenjava mnenj tako ni bila mogoča in morda je tako tudi bolje. Prisotni pisatelji, literarni teoretiki in drugi so imeli efektivno različna stališča in gledanja. Vzroke za različnost njihovih pozicij je treba iskati marsikje. Dejstvo je pač, da so bili jeziki in svetovi hudo heterogeni. Poglejmo nekaj značilnih misli nekaterih posameznikov, ki bodo pokazale na velike razločke med individualno specifično miselnostjo prisotnih. Dr, Jože Pogačnik je znanstveno, morda nekolikanj pozitivistično razložil razvoj slovenske povojne proze in ga utemeljil z razvojem slovenske družbe in temeljnih premikov, ki jih je le-ta povzročila v zavesti posameznika. Prozno ustvarjanje je razvrstil med tri temelje: pozitivističnega, marksističnega (kateremu je prvotnega pomena družbeni okvir) in esteticistično skrajnost. Govoril je tudi o dveh možnostih v prozi: o dejanski in književni resničnosti, o tem, kako se resnica sveta uveljavlja na vrsto osebnih načinov, in postavil trditev, da je povojna slovenska proza zapostavila moralno plat človekove eksistence. Veljalo pa bi polemizirati s tezo, da so zgodovinska in socialna razmerja nezanimiva za sodobno slovensko prozo, kajti celo prakticistično je mogoče dokazati, da jo ta vsestransko zaznamujejo. Janez Rotar je podal stilistična in jezikovno interpretacijo sodobne proze. Gotovo je bil to prispevek, ki je odprl prvo stran, saj je pomenil uvod v še neraziskano področje. Po mnenju mnogih je bil to eden najboljših referatov na srečanju. Dr. Kmecl je bil nekoliko preveč nestrpen do svobodne ustvarjalnosti (posebno katalogovske) in njenih interpretov. Rekel je, da se je stoletni prepad med književnostjo in kon-zumentom tokrat še huje poglobil in se spremenil v izzivanje občinstva. Dr. Kmecl a priori zanika možnosti sodobne proze, dasiravno je na koncu referata skušal najti nekakšne kompromise. Referat Rudija Šeliga z naslovom Neporabna proza, je gotovo izzval največ polemike, ki se je gibala vse od pragmatičnih razglabljanj o namenu literature, za katere se Šeliga zavzema, pa vse tja do vprašanja, kakšno sporočilo o svetu ta literatura sporoča. Na kratko: »nepotrebna proza« nosi sporočilo o predmetu, ki ga tematizira. Odpirati skuša svet, ki je mistificiran in skrit Predmeti zado-bijo nove dimenzije. Ce uporabim Šeligovo primero — hrib ni več samo naš vršac, ki je sedaj lep, sedaj togoten, marveč nekaj drugega. Ima svojo obliko, svojo razsežnost, morda celo neko drugo »vsebinskost«. Svet je tako mogoče raziskovati iz čisto novega zornega kota ... Boris Pahor je v nevezani polemiki s Šeligom spregovoril o tem, da »reistična koncepcija« gotovo vnaša v našo zavest nekaj novega. Morda bi bilo mogoče najti v tej prozi tudi nacionalne korenine in preko tega priti do tipično slovenskega. Govoril je še o vprašanju nacionalne ideje in postavil trditev, da razredni boj lahko le-tej močno škoduje. Slovenski intelektualci naj se s kongresom ali kakorkoli drugače odločijo za postavitev korenine, za dokončno raz-čiščenje še vedno nejasnih pojmov. Janez Švajncer je pričakoval iskanje in raziskovanje človekove notranjosti, česar pa opisovanje predmetov gotovo ne more doseči. Prepričan je, da tako imenovana »neporabna proza« vodi na stransko pot. Vprašanje je tudi po smislu takšnega ustvarjanja, ker je pač vprašljivo, kako dolgo bo mogoče predmete, ki jih je vendarle končno število, mogoče opisovati. Gotovo se bo nekega dne, nekje zataknilo. Oglasilo se je še veliko književnikov, omeniti pa bi veljalo še zanimivo vprašanje Franceta Forstneriča, ki je Rudija Šeliga takole »izzval«: Ali je v konceptu proze, kakršnega Šeligo zagovarja, navzoča družbena stvarnost? Ce je samo v neki plasti, kakor pravi, katera je ta plast, in kako jo avtor v prozo privede? In odgovor: Neposredno družbena stvarnost ni prisotna. Jasno pa je, da Iskanje izhaja iz družbene sredine, v kateri je. V prozo avtor privede družbeno stvarnost skozi neko plast predmeta. Zveza je torej korelativna. Prisotna je na način homologije. Drugega dne so udeleženci govorili o literarnem sodelovanju. Sklep: V Novi Gorici je bilo 15. septembra veliko zborovanje, na katerem je govoril Edvard Kardelj. Poslušalo ga je skoraj 100.000 Slovencev, ki so se tja pripeljali, da bi ga poslušali in pozneje jedli kranjske klobase z gorčico. V Štatenbergu se je tega dne razšlo 35 pisateljev, ki so se tri dni pogovarjali o tem in onem. Vprašanje je, katero izmed obeh srečanj je bilo funkcionalno in katero je bilo funkcionalizirano. Niti eno niti drugo, kajti oboje je bilo funkcionalizirano nefunkcionalno. Drago Jančar predmete poimenovati izšel je katalog Vsekakor se strinjam z uredništvom Problemov, ker je ubralo novo konceptualno politiko urejanja revije. Takšen koncept razkraja sklerotično revijalno situacijo v slovenskem prostoru. Katalog, ki je po zaslugi takšne politike prvič ugledal dnevno svetlobo in se v njej ponosno ln samozveličavno okopal, je bil gotovo nujno potreben. Sedaj smo si nekako na jasnem, kaj Katalog pravzaprav je. Pravijo sicer, da je princip Kataloga integriteta heterogenosti, kar bo prav gotovo držalo, vprašanje pa Je, kateri parcialni del se kaže skozi številko, ki Je pred nami. Moram reči, da Je Marko Pogačnik s svojim stripom Svetloba teme najbolj jasno povedal, za kaj gre pri Katalogu, še več, mogoče bi bilo celo reči, da je povedal, kaj je relzem. Strip bi bilo mogoče uporabiti kot učni pripomoček za razumevanje katalogovske misli ali bolje povedano katalogovskega načina mišljenja. Proza Tomaža Šalamuna Je brez vsake vrednosti. Ne odpira nikakršnih možnosti, ostaja v okviru tradicionalnega. Seve, Je pa nekaj drugega z Markom Svabičem. Ne samo da beseda Izgublja svojo praktično vrednost, osmlšljena Je v novo kvaliteto. Zanimivi ln razmišljanja vredni so aforizmi Rastka Močnika. Popolnoma sprejemljivi. za določen modus mišljenja, seveda. Bojim se, da je v Katalogu ogromno pozerstva. Postavil bom čisto pozitivistično tezo: čas bo pokazal, kaj Je v Katalogu vrednega in kaj narejenega, kaj je izvirnega in kaj afektiranega, kaj avtentičnega in ... Se ena stvar Je: Katalog se v podobi, ki jo pred nami kaže kot subjekt, kt ni zmožen opredeliti svojega odnosa do danes in tukaj. Prav tako kot Vladimir Gajšek. V tezah o Katalogu so podpisniki Izjavili, da Jih ne zanimajo nikakršni socialni in nacionalni okviri, noben angažma ali nekako tako. Pred kratkim pa smo lahko v Delu prebrali njihovo pismo, ki obsoja agresijo Sovjetske zveze nad Češkoslovaško republiko. Nevzdržno protislovje. Ce bi obsodili agresijo kot državljani, kot posamezniki, kot skupina mladih Intelektualcev, bi bilo stvar mogoče razumeti ln sprejeti. Tako pa se lahko ponovno vprašamo, kaj Katalog pravzaprav jeT Kajti kaže se kot nekaj drugega, kot Je. Ali skuša biti. dj v znamenju trikotnika literarni proizvodi skupine LKB osvajajo tržišče Sedeži v Slovenskem narodnem gledališču so bili 19. septembra razporejeni v obliki trikotnika. Prostor, v katerem so sc predstavili s svojimi novimi »proizvodi« Tone Partljič, Drago Jančar, Miroslav Slana, Andrej Brvar in Franček Hedl, je bil skoraj napolnjen. Trikotna oblika lepakov z delom človeškega telesa, trikotne vstopnice z avtogrami in »spominskimi« teksti — osnutke za omenjene izdelke proizvaja Miroslav Slana — so zbudili med cenjenimi prebivalci mesta nekaj starega prahu. To pa je bil tudi del namena. Razbiti staro, preživeto, pričeti graditi novo, spoznati, da niso važni puloverji ali kravate ter mesto nastopanja, marveč je važnejša vsebina programa... Poslušalci so ob koncu programa izrazili mnenje, da je skozi triletno aktivno delo Literarnega kluba Branik viden precejšnji napredek. Literarne proizvode avtorjev pa so z veliko večino ocenili takole: IZRAZNO in OBLIKOVNO sta pozitivno presenetila A. Brvar z REKLAMAMI in M. Slana z IZGOVARJANJEM CRKZLOGOVBESED — Partljičeva proza je dosegla običajno PARTLJlCEVSKO raven — JANČAR je z malce repertoarskim podajanjem opozoril, da bi njegovi prebliski zazveneli bolj literarno z večjo literarno disciplino. Hcdlova več ali manj uspešna ZGODBA O PIVU pa je spominjala na BRVAR JEVŠKI stil. In še ena novost: vsak avtor SKUPINE LKB izbere prispevek za svojo točko po svoji presoji, v nekakšnem sa-mocenzuriranju svojega literarnega besedila. S tem pa se tudi popolnoma sam izpostavi kritiki. Takoj po nastopu lahko poslušalci izrečejo kritiko o posameznih točkah in o celotnem nastopu, kar je nedvomno učinkovitejše kot papirnata ocena poklicnih kritikov, ki programa niti ne poslušajo. Miroslav Slana ' PRIPIS: TONE PARTLJIČ JE ZE NA LITERARNEM VEČERU POJASNIL, DA NIMA PRAV NIC SKUPNEGA S SKUPINO LKB, IN DA SE JE VEČERA UDELEŽIL LE ZAVOLJO TEGA, KER GA JE PRIREDILA KATEDRA. PRIDRUŽUJEM SE NJEGOVEMU MNENJU, KER NE VERJAMEM V NIKAKRŠNE LITERARNE SKUPINE, KAJ SELE V »SAMOCENZURIRANJE«, V GRADNJO »NOVEGA« IN PODOBNE UMETNOSTI. SAMO TOLIKO. Drago Jančar PRIREDITEV SAMA JE ZAKLJUČNO DELO MIROSLAVA SLANE, PRAV TAKO KOT IZDELAVA IN RAZPEČAVANJE VSTOPNIC. Foto B. Čerin uredništvo kulturni urednik V poletnih mesecih sva z Ifagoi po dogovoru) zapisala v Veisu n se vodstvo mariborskega gledpliš čilo za slovensko besedilo. N® zč je krstna predstava Zmavčevpdre izvedeli iz dveh intervjujev z uj kom Gombačem v Večeru (30. (4. septembra 1968). Ta noviteta tem ko bosta izven abonmaj^eg; še Potrčeva drama Krefli j S igra Srečna hiša Doberdan. j. Skupaj torej vendarle tri slofern dovolj, dasi ne do kraja. Sajpe noviteto, gre za kontinuirarupos In ponovno trdim, da je v adn; več kot dovolj dobrih iger (Koz mec...). Včasih bi bilo rnorcla kako uspelo dramo iz zadnjega c rog, Delavnica oblakov) kot>a i Bodi kakorkoli že, ne gre, dabi s ob repertoar, kajti če pogledamo mo, da je drama svojo vlogitoj redijo uprizarjani Pernjakovi.tu dalje angažirani Weiss, posnehl Topol, če omenim samo uspeaej; pa pozabiti niti na poletno psds kazalo celo ponoviti sedaj, koso ti, in ki je posebno v Ljubljtni slavospev. Gre za Shakespeaovc Ponovil bi sicer še vedno dvs rr nista tako bistvena, da bi moiali dovinskega vidika neoporečni) i vič:- (dasi ne poznam nekateri. čevega Obiska, ki se po besedah . naših eksistenčnih vprašanj) >o letos ni tiste ostre angažirarosl dramah zgoraj omenjenih avttrji In drugič: — kljub Žmavcu, fot na programu, se le ne morem g POČITEK tone parfljič in za obisk (Igom Jančarjem (seveda ne 'knekaj kritičnih besed, ker ,._I!iSča — Drame še ni odlo-Ntttdaj je situacija jasna, tu cv jtramc Obisk, kot smo lahko /iSlpravnikom Drame Branil avgusta 19 68) in v Delu rlliifbo na repertoarju, med-ij*ga repertoarja na sporedu ^Suhodolčanova mladinska jske igre. To pa je skoraj ^gre po vsej sili ravno za. ' Sganstvo slovenske drame. „Jjem času na Slovenskem Jtozak, Strniša, Mikeln, Re-j';celo modreje uprizoriti Ji obdobja (Kongres, Samota recimo neuspelo noviteto. 11 se za vsako ceno spotikali Bodensko leto, lahko prizna-fiopravila dobro. Tu so bili и9е bil izbor iz Cankarja, hljlvi Mrožek in razbičani 3 uprizoritve. Ne smemo javo na prostem, ki bi jo kV mestu dijaki in študen-1'požela pravo pohvalo in ') igro Kar hočete. nenta, ki me motita, a letošnji (z literarno zgo- jpertoar odklanjati. Pr- »ter tekstov — niti ne Zmav-ese< l Branka Gombača dotika nj) )4cčini tekstov sodim, da iral stf v besedilih kot lani v avtltjev. :u, ftWu in Suhodolčanu, ki so trinjati s politiko v zvezi z dramami naših avtorjev, kot sem jo (upam, da pravilno) razumel iz obeh intervjujev. Za prihodnje leto, ko bo Drama praznovala svoj jubilej (dasi imamo jubilejev v gledališču tako vedno dovolj — mislim pa, da je 50-letnica gledališča vendarle tako spoštljiva, da jo moramo registrirati v resnici z vso pazljivostjo) pripravljajo polovico dram slovenskih avtorjev. Ne strinjam se, da bi naj slovenske drame bile posebej primerne za jubilejna leta. Slovenske drame — dobre — bi morale biti v čimvečjem številu zastopane vsako leto, vsako sezono, pa naj bo jubilejna ali ne. Jubilejne sezone niso navadne, so nekaj več, pa tudi nekaj snobističnega. Kajti proces dramskega ustvarjanja na Slovenskem se s tako politiko kaže v spa- • čeni luči; namreč če teksti čakajo, potem je gledališče za literarnim dogajanjem, namesto da bi ga sočasno odražalo. Pozdravljam pa izbor Žmavca. Tako je treba razbijati mnenja, da je Žmavc celjski dramatik, Kamenik mariborski, Kozak in Mrak in drugi pa ljubljanski... Študentom pa ne preostane drugega, kot da z interesom ' spremljajo gledališko dogajanje v Mariboru, da pozitivno sprejmejo in aplavdirajo, da slabo odklonijo, da so skratka neangažiran faktor, na katerega se bo moralo SNG Maribor močno ozirati (in se — sodim — že). Vsak snobizem — mariborsko gledališče je provincialno, v Operi ne nastopajo pevci svetovnega pomena (včasih pa celo ti), je hinavski. Študentska leta so tista, ko človek vpija kulturne dobrine, saj vidimo, da se veliko inteligence kasneje temu odreče. . Repertoar za naslednjo sezono pa je ta: DRAMA. Veliki oder: Anton Pavlovič Cehov: Tri sestre, Sam in Bella Spewack: Naši trije angeli, Tennessee vmiiams: Noč Iugu-ane, Janez 7.inavc: Obisk, Niccolo Machiavelli: Mandragola. Jaroslav Hažek-Hartman, Kamenik: Dobri vojak Svejk, Jean Gl-raudoux: Za Lukrecijo, Arthur Miller: Cena; zunaj repertoarja: Ivan Potrč, Krefli, Leopold Suhodolčan: Srečna hiša Doberdan; ponovitve: William Shakespeare: Kar hočete, Branislav Nušič: Gospa ministrica, Slavomir Mrožek: Na odprtem morju, Čarobna noč, Prežihov Voranc: Pernjakovl; mali oder: Martin Walser: Na stranpoU, Harold Pinter: Ljubimec, Murray Schisgal: Tiger, Jean Genet: Služkinji, dramski mozaik Arnolda Tovornika z naslovom Sled, Večer slovenske sodobne satirične poezije; ponovitve: Ivan Cankar — Janko Car: Pozdravljena dolina Šentflorjanska; letne igre: Edmont Rostand: Сугапо de Bergerac in opera. fantazija in todrske deske nekaj vtisov iz festivala študentskih gledališč v Zagrebu Menda ni prireditve, kjer se ponuja več različnih možnosti kot prav pri mednarodnem festivalu študentskih odrov. Lahko bi šli v smer divjega teatra, lahko bi bil to shod reformatorjev in onemogočenih talentov, pa še in še do same Meke hipijev. Pa ni. Cilj je postavljen docela jasno. Posamezni ansambli predstavljajo, če že ne države, pa vsaj svoje univerzitetno središče. In treba Je priznati, da jemljejo svojo nalogo zelo resno. Udeležba je bila dobra, 17 odrov iz desetih dežel. V veliki večini bolj ali manj re-nomirani ansambli in najrazličnejši kritiki in opazovalci so pričakovali vse kaj drugega kot pa zelo slabo organizacijo. Končno ima zadeva v Zagrebu že neka! tradicije in naravni pogoji so v lepem študentskem centru zelo ugodni, glede pogovorov razprav in vsega podobnega pa naravnost idealni. V zadnjih dnevih so predstave dobesedno od »zvizde do zvizde-, tako da ni niti največjim fanatikom uspelo videti vsega, pri tem ne bi niti omenjal nesrečnih igralcev, ki so se morali pripravljati na lastne stvaritve, in manj znanih ansamblov, ki so bili skoraj ob gledalce. Sama prireditev je že brez tega zadosti naporna. Različni jeziki, globokoumni razgovori in končno, kjer so študentje tam se pije. Podeljenih je bilo na kupe diplom, priznanj in medalj. Praktično ni odra, ki ne bi ničesar dobil. Saj je hvale vredno, da niso hoteli nikomur vzeti poguma, toda sama priznanja nekoliko devalvirajo in uničujejo festivalsko vzdušje. Ce bodo nadaljevali v tej smeri, bomo kmalu imeli namesto fesiivala revijo. Omejil se bom samo na naštevanje višjih priznanj. CUT iz Parme in Nizozemci iz Utrechta so dobili »Margito« Arslovskcga. Mednarodna žirija je nagradila študentsko gledališče iz Genove in solastnike »Margite« iz Parme: Tako nagrajeni Nizozemci kakor Italijani so igrali v slogu gledališča surovosti, to je skoraj brez kulis, brez igre žarometov in brez teatraličnosti, ld deluje zoprno v dobi filma in televizije. Prvi so se predstavili z dvema enodejankama Michela de Ghelderoda, sestavljenima pod skupnim naslovom Memento mori, drugi pa s Piera Paola Pasolinija Velike in male ptice. Delo je sestavljeno iz treh epizod ter obravnava odnos naše kulture in civilizacije nasproti tretjemu svetu, nesmiselnost vsiljevanja božje ljubezni proti naravnemu pravu ter probleme zavesti. Režija Bogdana Jerkoviča je našla prav navdušene občudovalce. Kakor pove že ime predstave, so se Nizozemci ukvarjali z večnim problemom minljivosti Človeškega življenja. Videli smo tudi drugo skupino iz Lun-da, pa je Žal flamščina le tako zahtevna, da jih ni bilo mogoče razumeti. Cehi so pokazali času primerno angažirano delo Archimimus, domačih avtorjev Pavlouške in Bdnischa. Igra govori o uporniku, ki se namesto v vdajo zateče v smrt. Za Cehe kaj nevarna tema, saj so sami Izjavili, da bo delo pri njih verjetno prepovedano. Naš predstavnik, DADOV iz Beograda, se žal s svojo igro Mali Malcom in njegova borba proti skopljencu ni mogel bolj afirmirati. Naši ga poznajo, drugi ga ne razumejo. Smo v podobni kaši kot Flamci. Nihče ne razume našega jezika, pa čeprav govori srbski pregovor drugače. Gledališče je bilo stalno vezano na umetniško besedo, saj so Še tu drugi elementi, saj se tudi po sami igri da sklepati marsikaj, vendar je brez poznavanja Jezika vso skupaj tavanje v temi. Drugi nagrajenec mednarodne žirije, študentsko gledališče iz Genove je zelo uspešno prikazalo dve igrici. Brechtove Okrogle glave in Jaryjevo Uboj na gričku. IFSK je torej prinesel marsikatero prijetno presenečenje. Za sam ugled prireditve bi bilo v bodoče nujno potrebno popraviti organizacijo vsaj toliko, da ne bi bilo naravnost katastrofalnih spodrsljajev. Sicer sem tam srečal nekaj ljudi, ki jim je bilo tako delo kar všeč, pa se vseeno ne bi ravnali po razgretih glavah, saj so že po biltenu in v privatnih razgovorih povzročile nemalo nepotrebne gneče. Ivo Rudolf ^Tovarna ^Мсгоџ Maribor^ 80 let proizvodnje je zagotovilo kvalitete naših proizvodov. Priporočamo vam uporabo: detergentov: Mixal, Rio extra plavi, Oskar total, Blo ipsa, I Dik novi, Cet, Mixalit. Vsak mesec pokloni Oskar svojim kupcem 5 pralnih strojev Gorenje in 300 drugih nagrad. Ko dobite v zavitku Oskarja nagradni kupon ga s svojim naslovom pošljite Zlatorogu In nagrajeni boste. toaletnih Hilli Solea mila v različnih vonjih: ciklama, Jelka, lavendel, jorgovan. tabako. Sayonara,. Oziris, Lotos, Speik, Lanolln, Glicerinsko milo. Naj vam nujno potrebno čiščenje kože postane užitek, ki bo dvojno nagrajen. Za 20 poslanih ovojnic Solea mila - frotirka zastonj. kozmetike: olea krema. Baby krema, kolekcija Florlna, Van I Kait S. Soled, Brix, Dentol A-l-D, Ultra olje, (Solea spray. Soled spray). sredstev za nego las po licenci Schvvarzkopf F it. Glemo. Golf, Frottee, Se- I borin. Palette. Igora Royal, Taft, Bonavvel. Caracul. Coralte Onalkalt. industrijskih čistilnih sredstev: Zlatoli, Zlatexi. VVSE DOBRO IZ HIŠE ZLATOROG 5 lf-Л i. pri nas ni problemov Ce imaš lepe noge in sc znaš zapeljivo smehljati, če sc ti ne zdi neprijetno pobližc se seznaniti z moškim delom lepotne komisije, se odloči za tekmovanje, v katerem izvolijo lepotico domačega kraja, hmelja, turizma, republike, države ali morda celo čebule. Vseeno je. Nagrade so tako visoke, da se vsekakor izplača. Cernu premišljevati? Naša skupnost ima veliko denarja za nagrade, ki niso skromne, ima denar za organizacijo takšnih in podobnih tekmovanj, o, ima. Ce pa si slučajno moškega spola, ne premišljuj dolgo, hitro se odloči za danes zelo cenjen in iskan poklic, za dobro plačan poklic, poklic — nogometaša. Dobil boš stanovanje, milijone in oboževalke. Si je mogoče želeti še kaj več?! Kako lepo živimo pri nas, saj sploh nimamo problemov. Ce pa čisto slučajno živi kje kdo, ki rad lista po knjigah, si naj priskrbi enciklopedijo, dobro pregleda slike, ki so v njej in hajd na oddajo, ki je na zelo visoki ravni in daje tudi visoke nagrade. Zlatni pogodak kliče! Lepo je pri nas. Lepo je v naši domovini biti mlad. Nikakor pa ne moremo razumeti, da se tu in tam najdejo čudni sitneži, ki jadikujejo in vzdihujejo, da pri nas ni denarja za šolstvo, da je nosilec šolstva psiček, ki žal ni niti čistokrven. Kaj pa je važno šolstvo! V tujini se je mogoče zaposliti tudi brez papirjev o šolanju, zuati je. treba uporabljati roke, zato dol s šolstvom! Sitneži pa nimajo miru, celo s podatki nam lahko t>ostrežcjo. S sklonjeno glavo naštevajo, da je gostinski šolski center v Mariboru predvideval v šolskem letu 1968/69 dvanajst oddelkov učencev, pohvali pa se lahko le s tremi klasičnimi učilnicami in učilnico za strežbo. Prava figa. Znanstveniki nam tako obetajo, da se bomo kmalu prehranjevali samo še s tabletami. Šolskemu centru za blagovni promet so trgovske organizacije zagrozile - s tožbo, ker je zaradi pomanjkanja učilnic v zaostanku s šolanjem učencev. V novem šolskem letu bodo morali izšolati enaindvajset oddelkov učencev, šola pa premore le osem učilnic. Šolski center za oblačilno in frizersko stroko ima štiri učilnice in pet delavnic za dvesto ur pouka. V šolskem letu 1968/69 bo imel štirinajst oddelkov. V tem ni nikakršnega problema. Mi smo razvita država in šivilj ne potrebujemo. Kar bomo potrebovali, bomo kupovali v Avstriji in Italiji, (tam je tako vse bolj moderno). Tudi frizerji nam niso potrebni, ker bomo letos sodobni v nekoliko daljših moških in ženskih frizurah. Pomislite, pojavili pa so sc čudaki, ki so udarili s pestmi po mizi in vzkliknili, da tako ne gre. Omenjenim šolam je treba dodeliti ustrezno število prostorov. Šolski center za blagovni promet bi naj dobil tri učilnice na ekonomski srednji šoli in še v bodoče obdržal učilnico v poslopju glasbenega šolskega centra. Gostinski šolski center bi dobil štiri učilnice na osnovni šoli Bojana Ilicha in eno učilnico na Glasbenem šolskem centru. Osnovna šola Otona Zupančiča pa naj bi odstopila dve učilnici šolskem centru za oblačilno in frizersko stroko. Kaj zato, če bi morale imeti šole, ki bi odstopile prostore in šole, ki bi se vselile vanje, več izmen in če je med dijaki veliko število vozačev! Zaradi vsake malenkosti se res ne izplača razburjati. K sreči pa se je zgodilo, da nekatere šole svojih prostorov niso hotelo odstopiti v dopoldanskem času, nekatere tudi ne v popoldanskem, češ da se kolektivi s tem ne strinjajo. Osnovna šola Otona Zupančiča in oblačilni šolski center sta predlagala, naj bi odvzeli klubu prosvetnih delavcev njihove prostore in bi sc vanje vselili dijaki ene izmed prizadetih šol. Predstojnika obeh šol sta menila, da so klubski prostori premalo zasedeni in ne služijo svojemu namenu. Pedagoško društvo je predlog odločno zavrnilo s pripombo, da zaradi trenutnega stanja in pespektiv svojih prostorov ne odstopijo. V njihovem zapisniku je sicer -jasno vidno, da res ni bilo veliko klubske dejavnosti ali pa ni bilo časa za pisanje zapisnika. Našim prosvetarjem tega res ne smemo odvzeti. Naj jim ostanejo vsaj prostori, v katerih bodo lahko kopičili svoje želje o lepši bodočnosti, ko jim sedanjost ni ravno rožnata. Zadeva pa še vedno ni bila končana. Ravnatelj srednje šole za telesno vzgojo je julija obljubil, da bo odstopil eno učilnico za ves dan, ker sta letos na šoli dva oddelka manj. Ko pa bi moral obet Izpolniti, prostorov ni hotel dati, češ da dopisa ni vzel resno. Pa še naj kdo reče, da Slovenci nimamo smisla za humor. Kdo bi se pravzaprav razburjal zaradi vseh teh drobnih zadevic? Kaj zato, če ni dovolj prostorov, v katerih bi bil mogoč pouk. Končno bi se lahko tudi pri nas modcrnzirall. Na Švedskem so na primer ukinili maturo. Pri nas bi lahko učence in dijake vodili k filmskim predstavam, (na primer Kako ukradeš milijon dolarjev. Živeti svoje življenje, Morilci so med nami, Vstani in streljaj, Tarzanova borba za življenje), za domači študij bi jim kupovali knjige, ki bi pomagale še bolj utrditi najstarejšo obrt, ki se je pri nas lepo razbohotila in smo lahko samo ponosni nanjo. Mlade ljudi bi učili tuje jezike in pomivanja posode, da nam v tujini no bi delali sramote. Seveda ne smemo pozabiti na šoferske izpite, krepitve mišic, komolcev, da bodo ostrejši, hrbtenice, da bo prožnejša. Odpreti bi morali veliko novih lepotnih salonov, kjer bi ti zamenjavali zunanjost po želji. Boriti pa bi sc morali proti sitnežem, ki vzklikajo, da je premalo denarja za kulturo, prosveto, znanost. Takšnih nergačev v naši visoko razviti družbi ne potrebujemo. Mi že vemo, kaj delamo in kako delamo. In prav je tako. Marija Švajncer, ml. UH t*MIUr UM If. ZA ШПГУ-Г t/tuu-bVAjhtet Ml*v srbohrvatSsk/ SPORAZUM ]| ,,//Sl* te; .(Ra. tokaj pa to prilU Srki /n Hrvati eporatum podpisati aa Bled?-Oi*f .Vas, sinko, šoto, da komo imeU tudi Slovenil nekaj od legat- ob tridesetletnici Totega lista ] 1в strani. 2*— dlnarh življenje brez duhovne podlage, brez tradicije in brez nacionalne kulturne zavezanosti je zgolj biološko životarjenje OBJAVLJAMO MATURITETNO SOLSKO NALOGO S TEHNIŠKE KEMIJSKE SOLE V RUŠAH: Antena, Stop, TV Magazin, X 100, Zvitorepec — pa naj Se kdo reče, da naša kultura ni na najvišji stopnji! Časopisov — več kot dovolj. se bodo ob sobotah učili (izkušnje prvih sobot tega ne potrjujejo), kaj pa Jbodo utrpele mladinske' organizacije in športna društva, pa je drugo „vprašanje, ki ga bomo morali v najbližji prihodnosti rešiti. Danes, ko se ^položaj v svetu zopet zapleta, ne smemo dopustiti, da bi naša mladina (živela neorganizirano, temveč se moramo boriti za pogoje, ki bodo vsake-?mu posameznemu dijaku in -mladincu odpirali možnosti za splošno druž-‘jbeno aktivnost in afirmacijo Mislim, da se moramo prav tako ali pa še •bolj kakor za učni uspeh boriti za vsesplošen angažma mladine v času lin prostoru in ne smemo leno -gledati, kako nam cerkvene in druge organizacije speljujejo mlade ljudi, ki v svojih aktivih niso našli tistega, kar *eo iskali. -' Vse to moramo premisliti in nato primerno ukrepati, da birokratski poseg ne bi na enem področju doživel veličastnega uspeha, na drugem pa napravil grozotno razdejanje. Toda ukrepati moramo hitro, ker nam nekaj mesecev lahko pokvari uspehe, ki smo jih na področju ^mladinske organizacije dosegli v zadnjih letih. Tomaž Kšcla mesec dni na ORA SAVA 68 'Minilo Je več kot dvajset let od časa, ko Je naša mladina zasadila krampe ln lojnate za Izgradnjo ddmovlne. Tudi mariborska mladina Je sodelovala na teh akci-tjah. Ko je bUo potrebno zgraditi najrazličnejše objekte, so hiteli mariborski bri-igadirji na progo Brčko—Banovlči, Samac—Sarajevo Itn. Po štiriletnem premoru Je mariborska mladina zopet ustanovila delovno brigado, isto fantov ln deklet Je odšlo v Zagreb na Izgradnjo savskega nasipa. Marsikateri »•Bled njimi Je po več mesecev čakal na trenutek, ko bo skozi okna nabito polnega ■Vlaka skupaj s tovariši zaklical Mariborčanom »Z-D-R-A-V-O, zdravo, zdravo«. Jfo smo prišli v Zagreb, smo se odpeljali v mladinsko naselje 7 Sekretarjev SKOJ, Jd Je okoli 13 km oddaljeno od Zagreba. Naša montažna baraka Je Imela številko ■И. Okolje je bilo lepo urejeno, sklenili pa smo. da ga bomo še polepšali. Delali ismo v bližini CK ZKH med mostom Slobode ln Crvenlm mostom. Na istem odseku it jfZagreb. Delo ni bilo prenaporno. Trajalo Je pet ur 'n pol, vmes pa je bila obilna fflallca. Včasih se je zgodilo, da Je kdo »hvatal maglo« ln zabušaval, vendar to ini bil pogost pojav, ker nihče ni hotel sedeti, medtem ko njegov tovariš dela še MnJ. Čeprav smo Mil rahlo utrujeni, nam tudi vožnja v prenatrpanem avtobusu ni /Odvzela dobre volje. Vso pot do naselja smo prepevali. Popoldan smo bili prosti. In ta čas je tisto, zaradi česar so brigadirji prišli na akcijo. Vpisali smo se lahko v avto-moto, raketno-modelarski, foto ln kino amater-lld ter v radlotelcgrafski tečaj. Večina brigadirjev Je tečaje naredila z uspehom In dobila lepe diplome, šoferji pa vozniška dovoljenja. Na asfaltnih Igriščih v naselju smo igrali rokomet, nogomet, košarko, odbojko, na razpolago pa so nam bile tudi mize za tenis. Or; plzirana je bila nogometna liga. Tatjana Jamšek iz naše brigade Je osvojila prvo mesto na namizno teniškem turnirju. Navdušeni Judoisti so ustanovili poseben lečaj Juda. Tako so se fantje in dekleta naučili nekaj prijemov, ki Jim bodo včasih koristili. Kulturna in idejnopolitična aktivnost naše brigade je bila najbolje organizirana. Imeli smo svoje kulturno umetniško društvo KLJUN. Izdajali smo brigadno glasilo, ki nas je seznanjalo z uspehi, doseženimi na trasi, nas razvedrilo In nam obenem pomenilo košček ožje domovine. KUD KLJUN Je sodeloval na prireditvi, namenjeni vojakom ter organiziral Pokaži, kaj znaš. Seveda tudi pri nas ni šlo brez izbire Miss. Izbrali smo MISS 33 (33 zato, ker Je. naša baraka imela to številko). Vsaka brigada je imela dan brigade. Takrat smo morali organizirati zabaven program za celo naselje. Mislim, da nam Je to uspelo. Dvakrat tedensko smo imeli ples, kjer so nas zabavali priznani beat ansambli, prav tako tudi filmske predstave. Včasih nisi vedel, kam bi šel, toliko prireditev je bilo. V naši brigadi je deloval Klub OZN. Zanj in pa za seminar Družbena reforma in mladi je bilo veliko zanimanje. Predavali so nam znani družbenopolitični delavci lz Zagreba (Pero Pirker, Srečko Bljelie). Ker je takrat bilo najbolj aktualno vprašanje CSSR, smo temeljito spoznali razmere na CSSR In v SSSR ter drugih državah varšavskega sporazuma. Verjetno vas zanima, kako smo reagirali na dogodke v CSSR. Zanje smo Izvedeli med delom. Začeli smo delati s takim poletom, tla so našemu komandantu IVANU MAROVTU kar žarela lica. Bil je dober komandant. Znal nas je pritegniti k delu. Imel Je avtoriteto ln ko je Bilo najbolj kritično, je s povečanim tempom zavihtel kramp. Istega dne smo imeli po večerji protestno zborovanje, na katerem smo enoglasno obsodili agresijo ln poslali pismo češkoslovaški ambasadi ter CK ZMS. Zanimivo je 'bilo opazovati vedenje naših brigadirjev. Mladi smo, zato nam narodna glasba ne ugaja preveč. Ko pa smo zaslišali v naselju preko zvočnikov Avsenikovo polko, smo obstali, utihnili in poslušali. Tudi Dela menda nihče ni prebiral doma tako vestno kot v brigadi. Marsikdo se sprašuje »Kaj pa so brigade? Le denar razmetujemo. Bolje bi bilo, če bi nasip naredila podjetja.« Morda Imajo prav. Gotovo brigade ne prinašajo velikega finančnega dobička. Je pa še en moment. Tisti, ki tako omalovažuje brigade, verjetno še ni sodeloval v nobeni. Videti bi moral, kako enaki ln s tem srečni postajajo mladi ljudje v brigadi. Ni važno, če si Siptar, Srb ali Slovenec, važno je, da sl dober tovariš. Bratstvo in enotnost postajata tukaj resničnost. Delo in zabava sta nas združevala ln krepila. Zato ni čudno, če smo zadnji dan imeli solze v očeh, ko smo se poslavljali od tovarišev lz Niša ali Zagreba. Pa še nekaj. Ne pozabimo na poplave, ki so leta 1964 prizadele Zagreb. Takrat so vode narasle Save dobesedno zbrisale vse nasipe razen mladinskega. Ko smo to pripovedovali svojim tovarišem v šoli, ki prej sploh niso hoteli slišati o tem, da bi šli v brigado, Jim Je postalo žal. Sporazumeli smo se, da drugo leto sodelujemo na SAVI 69 ali katerikoli drugi akciji. Slišal sem pripombe: »Zakaj ne gradimo v Sloveniji, zakaj ravno v Zagrebu?« Mislim, da Je treba delati tam, kjer Je najbolj potrebno, ne glede na republiko. Na akciji so sodelovali mladinci lz vseh naših republik in mladi lz več dežel, ki so raztresene po štirih kontinentih. Med nami so bili Nemci, Francozi, Ameri-kanci, Belgijci, Čehi, Slovaki, Bolgari, Madžari itd. Vsi so se odločili, da bodo del mladosti vgradili v savski nasip. Postali smo 4-kratna udarna brigada, dobili smo trak 7 Sekretarjev SKOJ ln smo najboljša slovenska brigada. Mislim, da je Alfonz Sarh, čigar Ime nosi naša brigada, to zaslužil. Izpolnili smo tisto, o čemer govori tista lepa brigadirska pesem: »Ml smo komitetu obečanje dali, da čemo se vratitl 4-krat udarni.« 35 naših brigadirjev Je dobilo udarnLške značke, skoraj vsi pa so bili pohvaljeni. Glavni cilji akcije, da se skozi delo razvija bratstvo ln enotnost, tovarištvo, solidarnost ln intemacionalizem, so bili doseženi. Vrnili srno se v Maribor, pozdravili starše ln prijatelje ter opazili, kako smo se navezali eden na drugega. Se se bomo srečevali, morda vedno redkeje, kajti vsak odhaja na svojo pot. SAVA 68 pa nam bo za vedno ostala v spominu kot simbol mladosti, sreče in tovarištva. Dušan Zbašnik, 1. r. I. gimnazija Maribor Ob zgornjem sestavku bi se lahko nekoliko zamislili glavni akterji pri zamisli in gradnji novega letnega ln zimskega bazena v Mariboru. Tudi tu bi lahko dali odločilno besedo mladinske delovne brigade, čeprav le lokalne. Seveda noče tu nihče oporekati udeležbe mariborskih mladincev na akciji Sava 60. Res pa je, da 'moramo predvsem gledati na težave doma ln doprinesti vso k njihovim rešitvam. To Je povsem uresničljiva zamisel, saj ni treba misliti, da morajo biti delovne akcije z udeležbo mladinskih delovnih brigad vedno zvezno ali celo internaclo-nalistično obarvane, (op. urednika) Foto B. Cerln dušan zbašnik težave mladih gostincev Ali ste, dragi bralci, slišali, da sl na primer (lijak srednje šole za telesno vzgojo kupi za izpopolnjevanje bradljo ali drog? Ne? Trdim, da sc to v prenesenem pomenu dogaja na srednji gostinski šoli, kjer bi morali dijaki sami plačevati pripomočke, ki Jih potrebujejo za praktični pouk. Kje je vzrok, da morajo od tako ali tako majhne vajeniške nagrade (za katero so marsikje izkoriščani do maksimuma),. odšteti 120 dinarjev ob vpisu v novi letnik? Ali bi bilo mogoče rešiti ta problem na drug način, tako kot so to storili na ljubljanski gostinski šoli, ki dobi za ta namen posebne dotacije? Na srednji gostinski šoli je prav toliko dijakov kot na eni izmed mariborskih gimnazij. Lcto3 beležijo rekorden vpis. Trenutno Je na gostinski šoli okrog 700 dijakov. To so otroci povečini iz kmečkih in delavskih družin, ki bi radi čimprej prišli do poklica. Odnos pristojnih občinskih organov za šolstvo Je do obrtnih ln strokovnih šol precej mačehovski. Kolektiv gostinske šole je imel velike težave s pomanjkanjem prostorov'. Stara stvar je, da so imeli gostinci še deset dni do pričetka šolskega leta pouk na prostem. Kljub prizadevanju so povsod naleteli na nerazumevanje, čeprav se je izkazalo, da bi se stvari dale pravočasno urediti, kar se Je pozneje tudi zgodilo. Skupnost gostinskih šol v naši republiki je s posebnim predpisom sklenila, da bi naj šole s pogodbami z gostinskimi podjetji uredile plačevanje praktičnega pouka bodočih natakarjev in kuharjev. Kolektiv mariborske gostinske šole je doslej sklenil pogodbo edino z gostinskim podjetjem Majolika, ki se je obvezalo, da bo pomagalo svojim učencem pri plačevanju tako imenovane »šolnine*-. Druga gostinska podjetja, kot tudi privatniki, pa so doslej v večini primerov pokazala samo svojo nezavzetost. V prvi vrsti gre predvsem za dijake, ki bi morali biti na vsak način oproščeni prevelikih dajatev v času šolanja, sicer bo zakon o brezplačnem šolanju v naši družbi le še zastarel birokratski akt. J« Jagodnik S7 8ДШ Jt ШЧЖШ-ЈП, : U*«X>}3 ZA валтл K • • ..; . •■ ■yU-v4u>u* v, 1 W-v.-V- priloga Življenje je ničvreden prijatelj, ki te zapusti v najhujši stiski - v smrtni stiski. (Rudolf Petri) Smiselnost je nekaj, kar večno iščemo in na koncu vidimo, da je prav iskanje smisel. - - (Dušan Kiru) če ljubiš življenje, ne preklinjaj smrti, ki je njegov otrok. (R. Petri)) Kdor zna prenašati krivico, jo bo znal tudi storiti. Kdor pa je ne zna prenašati in jo kljub temu stori, je svinja. (Dušan Kiru)