43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Stane Granda Politične razmere na Kočevskem v letu 1848 Leto 1848 označujemo kot pomlad narodov. Prebudil se je slovenski narod in formuliral svoj znameniti politični program v treh točkah. Novo- meška kresija, kamor je spadalo Kočevsko z nem- škim jezikovnim otokom, največjim na Sloven- skem, je bila torej nacionalno mešana. Tako kot so se prebudili Slovenci, naj bi se tudi tamkajšnji Nemci. Imeli so nekaj svoje inteligence, bolj kot ta, pa so bili zaradi številčnosti potencialni nosilci narodne zavesti krošnjarji, ki so trgovali po avs- trijskih in nemških deželah in se seznanjali z no- vimi idejami. Zanimivo je, da razen nekaj spo- radičnih vesti, pa še te so predvsem iz spomladi 1849 in iz slovenskih vrst, dejansko nimamo ni- kakršnih trdnejših vesti o naraščanju nemške zavesti in kakršnikoli protislovenski agresivnosti. Ali je bilo tudi dejansko tako ali pa je to posledica pomanjkanja originalnih dokumentov doslej ni bi- lo mogoče odgovoriti. V dadaljevanju bomo sku- šali prispevati k razščiščevanju tega vprašanja. Ar- hiv okrajne gosposke Kočevje, leta 1848 je imela le tri uradnike (Turjak 11, Ribnica 13), ni ohranjen oziroma poznamo le nekaj dopisov novomeški kresiji oziroma Deželnemu predsedstvu v Ljub- ljani. Na podlagi številk dopisov domnevamo, da jih je v letu 1848 odposlal blizu 1400, ohranjenih pa verjetno ni več kot 20. Na podlagi njih dobimo vtis, da so bili omenjeni trije uradniki dokaj ne- marni ali samozadovoljni ali pa je bila oblast kne- zov tolikšna, da so vse dejansko vodili njihovi uradniki. Celo poročila o javnem mnenju, to je oblast 1848. leta dokaj pogosto zanimalo, so s Ko- čevskega tako pusta in prazna, da nimamo z njimi kaj početi. Možno je, da so dokumenti iz revo- ludonamega leta še v arhivu knezov Auerspergov na Dunaju, čeprav dosedanja poizvedovanja ne dajejo upanja.i Ker dajemo splošen pogled na dogajanje na Kočevskem na drugem mestu,^ se bomo osredo- točili na osrednja politična dogodka: volitve v frankfurtski parlament v začetku maja in dunajski parlament v drugi polovici junija 1848. Naš namen ni govoriti o volUnem izidu, ker je ta znan, ampak ^ Ustna obvestila dr. Vincenca Rajšpa. Stane Granda, Dolenjska v revolucionarnem letu 1848/49. Knjiga je tik pred izidom pri Dolenjski založbi v Novem mestu. Želimo analizirati dogajanje ob volitvah in prikaza- ti tukajšnje politične razmere na širšem področju in ne le kočevskega mesta. Ne bomo se zadrževali pri tukajšnjem proslavljanju marčnih dunajskih do- godkov, kot tudi ne pri tukajšnji narodni straži. Uspelo ji je, da je iz karlovških skladišč dobila orož- je, sicer pa ni "zagrešila" nobenega dejanja vred- nega zgodovinskega spomina. Zanimajo nas kar najširše mase, ljudstvo kot celota. Na podlagi se- znama volilnih mož bomo spoznali njegove takrat- ne vodUne ljudi. Če ne bi bUo HiÜerjeve preselitve Kočevarjev, bi lahko ugotovili, koliko nekdanjih rodbin je svoj družbeni ugled in položaj ohranilo do današnjih dni. Povsem brez politične kontinu- itete nekatere še živeče tamkajšnje rodbine le niso. Volitve v parlament vseh Nemcev v Frankfurt so avstrijsko cesarstvo zelo razrahljale. Dunajska oblast se nameri Nemcev, da bi se združili v eno državo ali bolje cesarstvo, ni mogla upirati, še zla- sti, ker je videla v novi veliki državni tvorbi mož- nost, da se po štiridesetih letih ponovno zavihti na čelo nemške države. Ker bi ta vključevala tudi Cehe in večino Slovencev, ker so bili nekdaj dr- žavljani Svetega rimskega cesarstva nemške narod- nosti, se avstrijski Slovani nad tem niso nav- duševali. Postali bi namreč neznatna manjšina. Obljub nemških in avstrijskih, zlasti dunajskih de- mokratov ni nihče jemal resno, ker svojega veli- konemškega nacionalizma niso znali skriti za tan- kim plaščem verbalne demokracije. Po češkem vzoru so tudi Slovenci dvignili veliko gonjo proti nemškemu "Bundu". Slednje je bilo za nekatere njihove sodeželane, ne samo nemške, ki so se čutili zavezane obema kulturama, nemški in slo- venski (prvi pa zaradi njenih višjih dosežkov da- jali prednost), velik šok. Krivico bi jim delali, če bi jim oatali, da so bili nasprotniki Slovencev. Pre- pričani so bui, da se morajo Slovenci še nekaj de- setletij razvijati s pomočjo nemške kulture in nem- škega jezika, da bodo shodili kot samostojen na- rod. Najbolj znan predstavnik takih nazorov je bil nekdanji Prešernov gojenec grof Anton Aleksander Auersperg - pesnik Anastasius Grün. Drugo skupi- no nasprotnikov slovenske "politike" predstavljajo ljudje, ki so se sicer šteli za Nemce, bili pa so Slovencem naklonjeni in tudi pristaši revolucije. Ljubili so naše prednike, vendar so bili prepričani. 23 3 KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 da jim zgodovina ni naklonjena, da se morajo podrediti nemškim interesom, ker je pač taka naša usoda, ker jim oviramo nemoteno pot do Jadrana. Pristaš takih nazorov je bil koroški literat, nekdanji ljubljanski Čopov dijak in velik častilec Prešerna Vinzenz Rizzi.^ Največji sovražniki novih razmer pa so bih okoreli konzervativen. Med njimi so bili tako Slovenci kot tudi drugi sodeželani. Odklanjali so predvsem družbene spremembe, ki jih je obe- tala revolucija tako na nacionalnem kot socialnem področju. Močno oporo so imeli v delu uradništva, nekaterih duhovnikih, graščakih, zlasti tistih, ki so to šele nedavna postaU, pa tudi neprosvetljenih kmetih. Za najbolj znanega člana te zelo pisane skupine velja dr. Henrik Costa, človek, ki je bil nedvomno velik kranjski patriot, ki ima določene zasluge za naše zgodovinopisje in kulturno živ- ljenje nasploh. Pripisujejo mu avtorstvo lepaka Krajnc Krajncem. Verjetno mož le ni bil tako ne- gativen, kot so o njem sodili nekateri sodobniki, n. pr. Janez Trdina, zdi se, da je bil bolj žrtev svoje uradniške službe, ambicioznosti in zagledanosti v vladajoče sloje. Nasprotni, slovenski pol pred- stavljajo v prvi vrsti tisti študentje, ki so študirali na Dunaju in v Gradcu, številni, zlasti mlajši du- hovniki, nekateri uradniki in seveda tudi raz- gledanejši kmetje, ki so sami dojeli pomen pre- lomnih trenutkov ali pa prisluhnili in zaupali tis- tim, ki so jim bili pripravljeni pomagati. Tem lju- dem so bili v nemajhno pomoč tudi tisti nas- protniki starega režima, ki sicer niso sprejeli slo- venskega političnega programa, so pa stari poli- tični sistem brezpogojno odklanjali. Med slednjimi bi na prvem mestu navedli novomeškega okrož- nega glavarja Antona von Laufensteina. Na Kočevskem v letu 1848 ni čutiti vidnejših posameznikov, ki bi povezali tamkajšnje občutno socialno nezadovoljstvo s slovenskim političnim programom. Kočevska je sicer dala enega izmed velikanov revolucije 1848 pri Slovencih Petra Koz- lerja, vendar ta očitno ni imel tesnejših vezi s svo- jim ožjim okoljem. Podobno je bilo tudi z bratom Ivanom, ortneškim graščakom, ki je bil sicer član ljubljanskega Slovenskega društva, in bratom Josi- pom, ki je na Goriškem podpisal znamenito peti- cijo za Zedinjeno Slovenijo. Zdi se, kot da zaradi svojega "graščinskega", ne plemiškega porekla, niso mogli najti stika z dokaj radikalnimi tamkajšnjimi kmeti. Tudi med duhovščino kočevske in ribniške dekanije ni bilo nikogar, ki bi tamkajšnje ljudi po- peljal za seboj. Njej takrat časi niso bili najbolj na- klonjeni, za nekatera druga okolja imamo celo po- ročila o konfliktih; zdi se, da so biB kar zadovoljni, da se razburjenost njihovih faranov ni obrnila zo- per njih in so jih lepo pustili pri miru. Ne smemo namreč spregledati, da je po vsem takratnem ce- sarstvu odmevajoči napad ižanskih kmetov na tamkajšnji turjaški grad v teh krajih silno odmeval, da so graščine Turjak, Ortnek in Ribnica zaprosile za vojaško zaščito v tistih marčnih dneh, da so med ljudmi krožile govorice, ki so potrjevale da strah graščakov ni prazen. Seveda pa so bile go- vorice, ki so jih številni širili, lahko tudi nevarne. Tako je župan Planine Johan Lukan prišel aprila v preiskavo, ker naj bi prebivalstvo ščuval proti finančni straži. Tukajšnji kraji so bili namreč ob- mejni, tihotapstvo s sosednjim hrvaškim ozemljem je cvetelo, in s finančno stražo, nekakšnimi cari- niki, so bin pogosti spori in celo manjši spopadi. Govorice so se izkazale za prazne.^ V takih na- petih razmerah lažje razumemo pasivnost in pre- vidnost nekaterih izpostavljenih posameznikov. Pomanjkanje nekakšnega osrednjega, čeprav neformalnega vodstva je lepo razvidno tako na volitvah v frankfurtski parlament kot tudi v du- najskega. Čutiti je nekakšne kmečke skupine, ki pa so nepovezane in brez trajnejših usmeritev; enkrat prevladuje ena, drugič druga skupina ljudi. Volitve v frankfurtski^ in dunajski parlament^ so si v osnovnih potezah zelo podobne, nekaj bist- venih razlik pa je v podrobnostih. Oboje so bile posredne. Najprej je bilo treba izvoliti na pra- volitvah volilne može, na 500 ljudi enega, ti pa so potem volili poslance. V obeh primerih naj bi ozemlje razdelili na volilne okraje po 50.000 pre- bivalcev, ki naj bi izvolili po enega poslanca. Za frankfurtske so ozemlje delili po stanju 1817, za dunajske pa po 1843. Zato je bilo dejansko v vo- lilnih okrajih veliko več ljudi. Za nemški parla- ment naj bi Dolenjska izvolila tri poslance (Kranj- ska 7) in prav toliko njihovih namestnikov, za dunajske štiri (Kranjska 10). Za te niso bili pred- videni namestniki. PravoUlne enote so bile za prve volitve na Kranjskem župnije oziroma tudi kaplanije ali farni vikariati, ki so navzen delovali kot župnije. Za dunajske volitve so bile pravolilne enote volilni distrikti z 250-3000 prebivalcev. Podrobneje glej Slovenski biografski leksikon III, str. 108-110. Glej tudi Stane Granda, Radovljica v letu 1848. Radovljiški zbornik 1995, str. 148-149. Zgodovinski arhiv ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. Novomeška kresija 1848, 331/P ^ Po zaslugi Vasilija Melika, Frankfurtske volitve 1848 na Slovenskem. Zgodovinski časopis 2- 3, 1948-1949, str. 69- 134 so te najbolje obdelane pri Slovencih od vseh na- rodov nekdanjega avstrijskega cesarstva. Tudi arhivsko gradivo je dobro ohranjeno, žal ne za pravolitve. Pra- volilni zapisniki so bili očitno vrnjeni okrajnim uradom ali občinam in se tam izgubili. ° Podobne študije kot za frankfurtske za dunajske nima- mo. O volitvah poslancev je arhivsko gradivo ohranjeno v Avstrijskem državnem arhivu. Arhiv avstrijskega par- lamenta 1848/49. Tudi tu manjka pravolilni material, ki je bil vrnjen občinam in kasneje izgubljen. Žal se za Dolenjsko ni ohranilo niti obsežno statistično gradivo, ki je verjetno propadlo v arhivu avstrijskega notranjega ministrstva. 24 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Namesto farà in župnilsov so imele večjo vlogo ob- čine oziroma župani. Za mesta nad 20.000 prebi- valcev so bila drugačna določila. Župnik je moral biti na frankfurtskih pravoMtvah navzoč zaradi ugotavljanja upravičenosti. Tako pravolitve kot vo- litve so vodili volilni komisarji, ki jih je imenovala oblast. Formalno so vodili volitve volilni odbori. Ne da bi se spuščali v številne, čeprav ne ne- pomembne podrobnosti v zvezi z volitvami, mora- mo ugotoviti, da so bile tiste v dunajski parlament v organizacijskem pogledu, zlasti glede formu- larjev, bili so le nemški, veliko bolje pripravljene. Volilno pravico je imel v obeh primerih seveda le moški, ki je bil samostojen državljan, star 24 let. Pri frankfurtskih je to pomenilo, da ga ne vzdržuje drug in da ni v "služečem razmerju" (delavec, hlapec, kmečki sin, ki še ni lastnik kmetije). Za dunajske volitve so po nemirih v prestolnici delav- cem dali volilno pravico, vendar že prepozno, da bi to lahko po naših deželah upoštevali. Oboje vo- litve so bile pismene, volilec je moral sam napisati na list koga voli. Frankfurtske volitve so bile javne, dunajske bi morale biti tajne, vendar se to v šte- vilnih primerih, zlasti na Kranjskem in posebno na Dolenjskem, ni izvedlo. Za frankfurtske volitve je bila potrebna relativna večina za volilnega moža in absolutna za poslanca ne glede na volilno ude- ležbo. Za dunajske volitve je bila potrebna abso- lutna večina za volilnega moža in poslanca, ki je moral biti star 30 let. Ob teh volitvah je bUa za- htevana 75% udeležba izvoljenih volilnih mož. Vo- lilna udeležba ne pri enih ne drugih volitvah ni bi- la obvezna. Pravolitve za frankfurtski parlament so bue 2. maja, volitve 5. maja. Enak postopek za du- najske je bil izveden 15. ali 16. junija in 20. junija. Volitve v dunajski parlament so bile pod močnim vtisom branja cesarjevega patenta z dne 23. maja, ki je obljubljal, da bo s 1. januarjem 1849 konec fevdalnega sistema. Odlok so brali v času pra- volitev in bili deležni hude kmečke nejevolje. V istem tednu so bile tudi pravolitve in volitve v razširjene kranjske deželne stanove. Pravolilne enote za frankfurtske volitve. V volilnem okraju je 68. 416 prebivalcev. Volilni okraj obsega naslednje fare oziroma cerkvene eno- te, ki so hkrati pravolilne enote: Senturje, Kopanje, Skodjan, Turjak, Rob, Krka, Videm, Zagradec, Smihel, Ambrus, Vel. Lašče, *Sv. Gregor, *Gora, Sodražica, *Ribnica, *Dolenja vas. Struge, *Polom, Hinje, *Topla Reber, Loški Potok, *Dolenja vas, *Poljane, *Crmošnjice, *Planina, *Draga, *Osilnica, *Grčarice,* Stara Cerkev, *Stari Log,* Kočevje, ^Gotenica, *Kočevska Reka, ^Borovec, *Banja Loka, *Fara, *Mozelj, Škrilj, *Koprivnik, *Nemška Loka, * Spodnji Log, * Stari trg, * Sinji Vrh. Pravolilne enote za dunajske vobtve. V volilnem okraju je 55. 248 prebivalcev. Volilni okraj obsega naslednje fare, ki niso vedno pra- volilne enote: *Kočevje, "Stari Trg, *Koprivnik, "Kočevska Reka, "Stara Cerkev, "Fara, "Stari Log, "Mozelj, "Osilnica, "Draga, Črnomelj, "Črmošnjice, "Sinji Vrh, Vinica, "Poljane, "Banja Loka, "Spodnji Log, "Borovec, "Planina, "Polom, "Topla Reber, "Grčarice, "Gotenica, "Nemška Loka, "Skrilj, "Rib- nica, "Dolenja vas, "Sv. Gregor, "Gora.^ Fare oziroma crkvene enote, ki so označene z " so bile obakrat v volilnem okraju Kočevje. Pri- merjava nam pove, da pri volitvah v dunajski par- lament ni bilo v obravnavanem voHlnem okraju področja, ki je gravitiralo na Turjak oziroma je imelo boljše povezave s Suho krajino, s Črnomljem in Vinico, zato pa se je ob dunajskih volitvah okrepil 'belokranjski element" Zastavljeni cilj oziroma enega izmed njih, pri- merjavo volilnih mož ob obeh volitvah, bi lahko v celoti dosegli, če bi imeli primerljive podatke. Teh pa ni predvsem iz dveh oziroma treh razlogov: ab- stinenca pri pravoHtvah in volitvah, neohranjenost statističnih podatkov, ki so bili izdelani ob volitvah in predvsem teritorialne spremebe pri oblikovanju kočevskega volinega okraja za dunajski parlament. Na podlagi doslej opravljenih arhivskih raziskav lahko ugotovimo, da se nerazumljiva površnost in nemarnost državnih uradnikov obravnavanega področja ob volitvah kaže tudi kot nesposobnost razumevanja navodil predpostavljenih oblasti, tako tistih na sedežu novomeškega okrožja kot deželnih v Ljubljani. Volitve v frankfurtski parlament običajno neka- teri lahkomiselno interpretirajo zgolj kot odločanje med nemštvom in slovenstvom, kot izkazovanje narodne zavesti. Resnica je veliko bolj zapletena, kar najbolj neposredno pove ravno kočevski pri- mer. V tem volilnem okraju niso volili kar v 15 pravolilnih enotah: Poljanah, Črmošnjicah, Planini, Banjaloki, Kostelu, Zagradcu, Krki, Ambrusu, Vid- mu, Kopanju, Šentjurju, Škodjanu, Turjaku, Robu in Gori. Prve tri župnije so namreč kočevarske, nemške. Torej pri interpretadji volilnih rezultatov ne smemo nasesti ne takratnim pojasnjevalcem - državnim uradnikom, ki se v številnih primerih sklicujejo na slovensko protifrankfurtsko propa- gando, ne naši želji, da bi našim prednikom pri- pisali večjo nadonalno zavest, kot so jo dejansko imeli. Izidi pravolitev so rezultat nadonalne za- vesti, pa tudi sodalnih in lokalnih razmer. Pod slednje mislimo razpoloženje neke sredine, ki se je pogosto ravnala po svojih formakiih ali nefor- ^ Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V, 1336/P 25 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 malnih voditeljih kot tudi mnenju in obnašanju lokalnih veljakov. Vso zapletenost vsebine izida pravolitev nam še bolj plastično prikaže dejstvo, da nikjer(!) na slovenskem etničnem ozemlju, kjer so bile volitve v frankfurtski parlament, ni glaso- valo s slovenskimi glasovnicami, (ki so odraz na- rodne zavesti), toliko volilcev kot v kočevskem vo- lilnem okraju. Poglejmo si konkretno glasovanje na podlagi glasovnic. Volilni mož Fara Jezik glasovnice Poslanec Namestnik Mihael Tanko Ribnica slovenski Ambrož Schrott Thomas Schobar X Ribnica slovenski Ambrož Schrott Janez Andolshek Ribnica slovenski Ambrož Schrott Joseph Putzel Ribnica slovenski Ambrož Schrott Janes Petein Ribnica slovenski Ambrož Schrott Matìjas Oberstar Ribnica slovenski Ambrož Schrott Jannes Kosina Ribnica slovenski Schrott Ulepič Anton Perjatu X Ribnica slovenski Ambrož Schrott Mafias Mihelizh X Ribnica slovenski Ambrož Schrott Johann Petek Ribnica slovenski Schrott Ulepič Blas Fu(i?)nk X Loški Potok slovenski Ambrož Schrott Jakob Koshir X Loški Potok slovenski Ambrož Schrott Lenart Vesel X Loški Potok slovenski Ambrož Schrott Andri Mikulitzh Loški Potok slovenski Ambrož Schrott Franz Juvanz V. Lašče slovenski Schrott Kaučič Anton Marold X V. Lašče slovenski Schrott Ulepič Matthäus Skull V. Lašče slovenski Ambrož Schrott Janes Kosher V. Lašče slovenski Schrott Ulepič Andrj Turek V. Lašče slovenski Schrott Ulepič Jannes Kosina Sodražica slovenski Ambrož Schrott Janes Mihelitzh X Sodražica slovenski Ambrož Schrott Franc Erbida X Smihel slovenski Schrott Ulepič Miha Melk X Hinje slovenski Schrott Ulepič Martin Strekal X Hinje slovenski Schrott Ulepič Jožef Valdan X Hinje slovenski Schrott Ulepič Jaka Turk X Hinje slovenski Schrott Ulepič Joseph Leustück Sv. Gregor slovenski Schrott Kaučič Andreas Levstick Hinje nemški Schrott Ulepič Johan Loser Borovec nemški Schrott Ulepič Jakob Vessel Sodražica nemški Schrott Ulepič Anton Kaplan X Dolenja Vas nemški Schrott Laschan And. Gästl Nem. Loka nemški Schrott Laschan Mathias Handler Mala Gora-I- nemški Schrott Ulepič Johann Michitsch Gotenica nemški Schrott Ulepič Johann Olipitsch^ Nemška Loka nemški Schrott Ulepič Johann Verderber X Skrilj nemški Schrott Ulepič And. Jonke Mozelj nemški Schrott Ulepič Jakob Mantel X Mozelj nemški Schrott Ulepič And. Jaklitzh Mozelj nemški Schrott Laschan Johann Kikel Stari Log nemški Schrott Ulepič Andreas Sturm Stari Log nemški Schrott Ulepič Paul König (?) Stari Log nemški Schrott Ulepič Joseph Hirsch Stari Log nemški Schrott Ulepič Gregor Perz Polom nemški Schrott Ulepič o Mož je nekatere podpisal v slovensken jeziku, sebe ne. 26 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Andreas Kurre X Nemška Loka nemški Schrott Laschan Jakob Glas (?) Draga nemški Schrott Ulepič Georg Muhitsch Draga nemški Schrott Ulepič Josef Schusteritsch Draga nemški Schrott Ulepič Anton Muchitsch Draga nemški Schrott Ulepič Peter Ruppe Spodnji Log nemški Schrott Ulepič Andreas Lakner Spodnji Log nemški Schrott Ulepič Joh. Plesch Kočevska Reka nemški Schrott Ulepič Mathias Kotier (?) Kočevska Reka nemški Schrott Ulepič Joseph Hönigmann Kočevska Reka nemški Schrott Ulepič Jos. Perz Stara Cerkev nemški Schrott Ulepič Joseph Erker Stara Cerkev nemški Schrott Ulepič Stefan Fitz Stara Cerkev nemški Schrott Ulepič Johann Fitz Stara Cerkev nemški Schrott Ulepič Mathias Jaklitsch Stara Cerkev nemški Schrott Ulepič Michael Stanisch Koprivnik nemški Schrott Ulepič Andreas Röthl (?) Koprivnik nemški Schrott Ulepič Johann Verderber Koprivnik nemški Schrott Ulepič Andreas Meditz Koprivnik nemški Schrott Ulepič Andreas Hirn Koprivnik nemški Schrott Ulepič Mathias Meerherr Dol. Vas nemški Schrott Laschan Johann Tanko Dol. Vas nemški Schrott Ulepič Johann Stuppa (?) Sodražica nemški Schrott Ulepič Johan Sajiz Sodražica nemški Schrott Ulepič Math. Madronisch (?) X Sinji Vrh nemški Laschan Schrott Johann Kobbe Sinji Vrh nemški Laschan Schrott Blash Ruglte (?) Osilnica nemški Schrott Ulepič Gregor Schager X Osilnica nemški Schrott Ulepič Joseph Spitzenzet (?) X Stari Trg nemški Laschan Schrott Michael Schneller Stari Trg nemški Laschan Schrott Johan Rode Stari Trg nemški Laschan Schrott Markus Maurin Stari Trg nemški Laschan Schrott Georg Mayerle Stari trg nemški Laschan Schrott Georg Schukle Stari Trg nemški Laschan Schrott Peter Sterbenz Stari trg nemški Laschan Schrott Mathias Perz Kočevje nemški Schrott Ulepič Mathias Schleimer Kočevje nemški Schrott Ulepič G. Kren (?) Kočevje nemški Schrott Ulepič Franz Gothel Kočevje nemški Schrott Ulepič Mathias Wolf Kočevje nemški Schrott Ulepič Johann Tsheme Kočevje nemški Schrott Ulepič Franz Tscheme Kočevje nemški Schrott • Ulepič Joseph Petsche Kočevje nemški Schrott Ulepič Joseph Tranne Kočevje nemški Schrott Ulepič Z X so označeni nepismeni ali bolje, tisti, ki se niso znali ali upali podpisati. Tudi nekateri "pismeni" so namreč svoj podpis narisali, ne pa napisali. Zato kakšnih daljnosežnih zaključkov iz gornjih podatkov ne gre povzemati. Znak ? pomeni, da nismo prepričani v pravilno branje. Priimke smo le transkribirali, Ulepiča (Ullepich) pa smo ponašili. Iz gornjega seznama je razvidno, da je gla- sovalo 88 volilnih mož. Vseh izvoljenih je bilo sicer 93, biti pa bi jih moralo 131.^ ^ Vasilij Melik, Frankfurtske volitve, str. 92. Za lažjo interpretacijo gornje tabele dodajmo še naslednja imena. Volitvam je predsedoval okrožni komisar Samitz v sodelovanju z okrajnim komi- sarjem in upokojenim civilnim sodnikom Venclom 27 3 KRONIKA i časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995! Chertek-om. Člani volilnega odbora so bui: Mathi- as Wolf, Franz Tscheme, Georg Kren in Johan Tscheme iz Kočevja, Josef Petsche iz Mooswalda, Josef Perz iz Stare Cerkve, Johan Verderber iz Koprivnika in Josef Kunz kot aktuar. Izid volitev za poslanca je bil naslednji: Mihael Ambrož je dobil 15 glasov, dr. Vinzenz Schrott 64, Anton Laschan - okrožni komisar iz Beljaka (!) 9. Kot namestniki poslanca so dobili: Schrott 24, dr. Kari Ulepič 57, Laschan 5 in dr. Matej Kaučič iz Ljubljane 2. Zmagal je torej dr. Vinzenz Schrott in dr. Ulepič je bil njegov namestnik.!" Ohranjeni arhivski podatki odpirajo številna vprašanja o takratnem dogajanju v kočevskem vo- lilnem okraju. Na vsa niti ni mogoče odgovoriti. Pomagali si bomo še z analizo glasovnic. Slovenskih je 27. 15 volilnih mož je volilo za poslanca Ambroža, 12 Schrotta. Vsi, ki so volili Ambroža za poslanca, so dali Schrottu svoj glas kot namestniku. Med tistimi, ki so glasovali za Schrotta kot poslanca, je dalo 10 glas Ulepiču in 2 Kaučiču. Ambroževi glasovi so iz far Ribnica (8), Loški Potok (4), Sodražica (2) in Velikih Lašč (1). Kot poslanec je bil Schrott naveden na slovenskih glasovnicah iz Ribnice (2), Velikih Lašč (4), Hinj (4), ter Šmihela in Sv. Gregorja. Zanj so bili torej vsi volilni možje iz Suhe krajine. Iz tabele je razvidno, da nekateri volilni možje niso bili pismeni, številni pa so se očitno znali zgolj podpisati. Ker ni bilo tiskanih glasovnic z imeni kandidatov, ampak je bilo treba napisati približno: "Jest zdolei podpisan volim za našiga poslanca za piihodni nemški shod u Frankfurt gospoda Mihaela Ambroža, komesarja u Smled- niku in za negoviga namestnika dra gospoda Vin- cenca^^ Shrota u Lublani. Kočeuje na 5 ti dan vilki traun 848" in se podpisati, je bila potrebna po- moč navzočih. Seveda je bilo možno tako še do- datno vplivati na že itak javno glasovanje. Tako je na podlagi primerjav glasovalnih listkov mogoče sklepati, da je Janez Petelin napisal glasovnice za sebe ter Vesela, Finka, Miheliča in Šobra. Očitno je kar napisal listke, saj je vse štiri podpisal Tanko. Kot priča podkrižanju se je vsem štirim sopodpisal neki V. Klemenčič, ki sicer ni bil volilni mož in ne vemo kaj je delal na volitvah, pri Finku in Veselu pa je nastopila še druga priča podkrižanja Andrej Lakner iz Knežje Lipe. Mikulič je napisal volilni list tudi za J. Koširja. Pri slednjem sta bili priči podkrižanja že omenjena Klemenčič in Lakner. Tanko je verjetno napisal glasovnico tudi za Puc- Ija. Ista roka, mogoče celo Verderber, ki je sicer glasoval nemško, je napisala voUne liste za Ober- starja, Andolška in Prijatelja. Pri slednjem sta Ver- derber kot podpisovalec in Klemenčič kot priča. Juvanz^^ je napisal verjetno devet slovenskih gla- sovnic. Poleg sebe še za Petka ter J. Levstika, ki je glasoval enako kot on, Marolta, podpisal ga je Košir, Klemenčič je bü zopet priča, A. Turka, J. Levstika in Skulja. Glede na glasove teh volilnih mož je Juvanz pisal po njihovi želji, bil je uslužen, mogoče "aktivist" glede jezika, ne pa oseb. Kozina je napisal glasovnico še za sofarana Miheliča. Neki Janes Olipič, priimek podpisuje v gajici, kar ima lahko politični pomen, je napisal glasovnico za Ro- bido, ki ga je tudi podpisal in bil skupaj z nekim G. Perzem, ki je glasoval v nemškem jeziku, priča; Valdana, J. Turka, Strekala in Melika - vsem je bil tudi njihov podpisovalec in hkrati z A. Levstikom priča ter mogoče Koširja. J. Kozina je verjetno svo- jo državljansko dolžnost izpolnil sam. Iz naštetih podrobnosti je težko ugotoviti kakšno organizacijo pri pisanju glasovnic, saj je vidna predvsem med- sebojna pomoč. Nekoliko bolj pritegneta Klemen- čič in Olipič. Slednji je bil kaplan s Tople Rebri. Bil je tudi član Zgodovinskega društva za Kranjsko^^. Njegovo verjetno pisanje glasovnic v slovenskem jeziku vzbuja upanje, da gre za nekega duhov- nika, kakršne poznamo z Gorenjske, vendar nje- gova nemška glasovnica pove, da je tudi on zgolj pomagal tistim, ki so hoteli glasovati slovensko. Ni bil več med rtuajšimi, mladost je značilna za nje- gove nacionalno radikalnejše sobrate, saj je točno mesec dni kasneje dopolnil 45 let.^^ Identitete V. Klemenčiča ne moremo ugotoviti. Na podlagi iz- redno izpisane pisave lahko zapišemo, da je iz- obražen, da obvlada latinico in gotico, da nekajkrat navede svojo funkcijo v slovenskem jeziku, kar ni nepomembno v pomanjkanju konkretnejših podat- kov. Na podlagi vsega povedanega smemo povzeti, da je tolikšno število slovenskih glasovnic, kolikor nam je doslej znano, največ na Slovenskem, ne- dvomno odraz političnega razpoloženja, h kate- remu sta svoj delež prispevala kaplan Olipič in neznani Klemenčič. Ne gre spregledati dejstva, da je Ambrož služboval nekaj let pred revolucijo v Ribnici, da je bil zagovornik slovenskega urado- vanja in nedvomno najbolj popularen slovenski politik med kranjskimi kmeti, vendar seže slo- vensko glasovanje preko meja njegove popular- nosti (Suha krajina). Ne gre povsem, vsaj načelno, ker dokumentov ni, zanemariti tudi vpliva aH po- sledic znamenitega ribniškega šolstva. Glasovanje za dr. Vincenca Schrotta, doma je moral biti s Ko- Podatki iz zapisnika volitev, ki so mu priložene tudi glasovnice. Iz njih smo sestavili gornjo tabelo. Nekateri so napisali kar Ceneta. Transkribirano z glasovnice Janeza Petelina. On piše Cene Srott. Provinzialhandbuch des Laibacher Gouvernement - Ge- bietes im Königreiche Illyrien für das Jahr 1848, str. 304. Catalogus cleri diocesis Labacencis ineunte anno MDCCCXLVIII, Str. 78. 28 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino čevskega, predsednika apeladjskega sodnika iz Be- netk, ki je pobegnil pred tamkajšnjo revolucijo ter živel v času volitev na EXinaju, in davčnega urad- nika dr. Karla Ulepiča iz Idrije, rojenega v Žu- žemberku, ne smemo gledati kot nemška kandi- data. Uživala sta nedvomno podporo oblasti, ki sta ji bila tudi ves čas revolucije lojalna, morala pa sta biti precej popularna. Ulepič se je neposredno po volitvah kočevskemu namestniškemu mandatu od- povedal, ker je bil na enak položaj izvoljen tudi v Postojni.l^ Bolj zanimiva sta glasova za dr. Kav- čiča, uglednega ljubljanskega advokata, demokrata, zagovornika slovenskih političnih zahtev 1848 in enega najboljših kranjskih poslancev 1848/49 v du- najskem parlamentu. Tu bi bilo mogoče iskati Ube- ralnejše politične nazore, čeprav je bolj verjetno, da gre tudi za neposredne izkušnje z njim pri obeh volilcih. Kmetje so namreč dobre in uspešne advokate vedno cenili. Vsekakor pa so slovenske glasovnice na frankiurtskih volitvah, zlasti pa gla- sovi za Ambroža in Kavčiča, eden najboljših poka- zateljev zmedenosti takratne, zlasti kranjske slo- venske politike. Ni nastajala v področju kočev- skega volilnega okraja, le odseva jo najbolje. Tisti Slovenci, ki so imeli vsebinsko kvalitetnejše zveze z odločnejšimi Slovenci v Ljubljani (Kranj), so re- agirali drugače. Če priključimo kočevskemu še no- vomeški primer, kjer so kmetje prišli 5. maja na volišče, niso pa hoteli voliti, moramo ugotoviti, da se je Dolenjcem zdelo, da morajo nekaj proti Frankfurtu ukreniti, niso pa povsem vedeli kaj in še manj kako. Nemški večinski del glasovnic naše analize slo- venskih v veliki meri potrjuje. Nesporno je ob- stajal določen pritisk aM javno mnenje glede izvo- litve Schrotta in Ulepiča. 9 belokranjskih glasov za Prešernovega prijatelja dr. Antona Laschana^'', ki je bü z znametimi 8 glasovi izvoljen v Novem mestu, nekdanjega uslužbenca novomeškega ok- rožja, v času volitev okrožnega komisarjiav Belja- ku, kaže verjetno bolj na odmev propagande, ki so jo zanj delali v novomeškem volilnem okraju, kot pa neke lastne izkušnje z njim. Nenazadnje mu je lahko pomagal tudi sorodnik, verjetno brat, ki je bil okrožni komisar v Novem mestu. Glede pisanja glasovnic, pa je podoba naslednja. Za Hima, Trau- nea. Kaplana jih je napisal zelo verjetno isti. Dom- nevamo, da je to Johann Verderber. Vso zaple- tenost takih analiz pa pokaže dejstvo, da se ta mož, ki nastopa kot podpisovalec (!) in priča na nekaterih glasovnicah na lastnem nemškem volil- nem listku pojavlja kot nepismen. Je podkrižan. Poleg njegovega podpisovalca imena in priimka se pojavlja še druga priča v osebi nam "znanega" Kle- menčiča. Ali se je možu zdelo, da je tako njegov glas več vreden ali pa je rekel podpisovalcu in piscu volilnih izjav, ki mu je ena ostala: "Če si jo že napisal, me pa še podpiši, skupaj s Klemen- čičem bodita pa še priči." Kar 5 volilriih mož iz Starega Trga, ne pa vsi, čeprav so glasovali enako, je podpisalo glasovnice z enako pisavo. Da bi jih bi jih prinesli s seboj že izpolnjene ni verjetno. Ista pisava je na glasovnicah Kobeta iz Sinjega vrha ter Ruglta(?) in Žagarja iz Osünice. Kar 20 glasovnic, mogoče še kakšno več, pa je napisala ista oseba. Na podlagi primerjave te pisave s tisto v volilnem zapisniku lahko zapišemo, da imamo opraviti z istim človekom. Verjetno je to aktuar Josef Kunz. Pri Verdeberju in Kurreju se je ovekovečil tudi kot podpisnik in skupaj z Klemenčičem kot priča. Po šematizmu ne moremo ugotoviti, kje je bil za- poslen, lahko da pri knezu Auerspergu. Kar 17 "njegovih" glasovnic je za par Schrott - Ulepič, vendar je med njitni^ tudi Jakličev glas za par Schrott - Laschan in Štebenčev za par Laschan - Schrott. Ti dve izjemi dovoljujeta sklep, da volilni listi niso bili pripravljeni vnaprej in da verjetno niso vsiljevali, koga naj volijo. Nedvomno pa pri volitvah ni potekala medsebojna pomoč volilnih mož le pri pisanju glasovnic, ampak so si škilili preko ramen tudi pri formulaciji stavkov. Večina se jih začenja z: "Ich Endesgefertigte..." Manjši del z: "Ich wähle...", kajti v obeh primerih je več rok. Seveda pa so nekateri sami napisali vse in so le poslušali kaj morajo napisati. Tako začenja Andrej Sturm: "Ich wünsche..." Za kaplana Janeza OHpiča, za katerega domnevamo, da je napisal nekaj slo- venskih glasovnic, sam pa glasoval z nemško, ne moremo ugotoviti, da je pri nemških pomagal, ra- zen kot priča tistim, ki so storili enako. Ob vo- litvah v nemški parlament v Frankfurtu v kočev- skem volilnem okraju nedvomno zasledimo s slo- venskimi glasovnicami in glasovi za Ambroža slo- vensko nacionalno zavest. Ne gre spregledati tudi slovenske peticije kmetov iz Loškega potoka vla- darju v maju 1848^^ v kateri zahtevajo poleg od- prave fevdalnih obveznosti in drugih olajšanj svo- jega položaja "da se v slovenskih deželah izpo- polni slovenski jezik in de bodo slovenske šole deležne večje podpore". Zahtevali so tudi sloven- sko uradovanje in slovenske objave zakonov.^^ Ker pa poudarjanje nacionalne zavesti na ozemlju kočevskega volilnega okraja v nadaljevanju poli- tičnega dogajanja v revolucionarnem letu 1848/49 precej pogrešamo, moramo našo ugotovitev rela- tivizLrati z dejstvom, da so uveljavljanje kranjskega jezika (!) v tem času podpirali tudi deželni stanovi. Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V, 1101/P. Vasilij Melik, Frankfurtske volitve, str. 107. Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1928, str. 866. Bogo Grafenaure, slovenski kmet v letu 1848. zgo- dovinski časopis 2-3, 1948-1949, str. 36-37. 29 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Zato ni nujno, da vidimo za zahtevami po slo- venskih volilnih listih le "slovensko", ampak tudi "kranjsko" politiko. Izrazito kmečko gledanje na velike spremembe, Id se na Dolenjskem izraža zlasti na pravolitvah v Leskovcu pri Krškem, pri volitvah na Mirni in v Novem mestu, se tu kaže predvsem v odklanjanju volitev in mogoče neude- ležbi petih volilnih mož. Tudi glasovi za Ambroža nimajo le nacionalnega pomena, ampak tudi soci- alnega. Mož je bil znan kot kmetom naklonjen, pošten, kar se je izkazalo še posebno na volitvah v dunajski parlament. Takrat so zanj glasovali še v volilnih okrajih Višnja Gora, Škofja Loka, Radov- ljica. Domnevamo, da sta na negativen odnos kmetov do volitev vplivala predvsem klasično kmečko nezaupanje v novotarije in pričakovanje, da jim bo izpod tlačanskega jarma pomagal le cesar. V času do volitev v dunajski parlament so se politične razmere v deželah s slovenskim prebi- valstvom zelo spremenile. Dolenjska, ki je bila že tako najbolj nemima med vsemi slovenskimi po- krajinami, se je na eni strani, zlasti s svojim vzhodnim delom, vključevala v nacionalno giba- nje, vse bolj pa jo je kot celoto začel prevevati nemir, ker ni bilo cesarjevega odloka, ki bi Kranjski tako kot je sosednjim deželam, obljubil odpravo fevdalizma. Pod njim so prav Dolenjci najbolj trpeli. Poročila z dolenjskega podeželja, omenili smo že, da so prav iz takratnega kočevskega upravnega okraja najslabša, zato sklepamo po analogijah s so- sednimi področji, so si enotna v tem, da se ljudstva polašča čedalje hujša nestrpnost, ker ni od nikoder pričakovanih sprememb. Siti naj bi bili že obljub in zahtevali hitre spremembe na boljše. Jas- no je, da fevdalnih obveznosti niso izpolnjevali, da so jemali pravico v svoje roke, da so prekomerno sekali v knežjih gozdovih pri Kočevski Reki^*^ in drugod, kjer so imeli služnostne pravice. Zanimivo je, da knezi Auerspergi zaradi tega niso delali to- likšnega cirkusa kot nekateri drugi, ki so nazadnje prisili celo sam dvor, da je interveniral pri oblasteh zaradi kmečkega ravnanja z graščinskimi gozdovi. Lokalnih oblasti ne samo, da niso spoštovali, am- pak so jih naravnost ignorirali. Ljubljanske oblasti so poročila z Dolenjske tako prestrašila, kako da so dale 14. maja natisniti dvojezični lepak v katerem so prebivalcem Kranjske sporočali, da so ukrenile že vse potrebno, da bi cesar izdal sklep, po ka- terem naj bi bilo 31. decembra 1848 konec fev- dalnih obveznosti. Zaradi nujnosti in strahu so lepak namesto preko Novega mesta, kar bi bilo normalno in pravilno, poslali na konkretne okrajne urade kar neposredno, in sicer v Lašče, kjer so bili uradniki okraja Turjak 40 izvodov, v Ribnico ravno toliko in v Kočevje SO.^^ Pravih uspehov pri po- miritvi ni bilo. Novomeška kresija je 26. maja skle- nila poslati v Kočevje vojake. Tam so bili od 27. maja do 4. julija. Čeprav jih je bilo le 10 in so morali s svojo navzočnostjo le zastraševati ljudi in dvigati ugled oblasti, so naredili 45 gld in 30 kr stroškov mestu.22 V takih nemirnih razmerah kmetje seveda niso bili dovzetni za nadonalne ideje. Po znamenitem obisku Dunajske Slovenije v Ljubljani, so se sredi maja njeni kranjski člani, ki so ostali doma, napotili med podeželsko prebi- valstvo in ga pridobivali za ideje zedinjene Slove- nije. Čeprav so jih marsikje povezovali tudi z anti- fevdalnimi sporočili, po sedaj znanih podatkih ne na Kočevskem, ne na bližnjih okrajnih gosposkah ni bilo pravih rezultatov. Zdi se, kot da bi slo- vensko navdušenje, ki je tu cvetelo aprila in začet- kom maja, naglo plahnelo. Sodalno nezadovoljstvo je zavzemalo vse šiiši obseg. Ko so ljubljanske osrednje oblasti poizvedovale, na kakšen odmev so naleteli posland Slovenije pri podeželskem prebi- valstvu, je ribniški okrajni komisar in sodnik spo- ročil 30. maja v Ljubljano, da jih tam ni bilo. Hkrati je dodal, da ljudje stavijo vse samo na cesarja, da bi njihove nastope razumeli, kot da jih hočejo odvrniti od vladarja. Zatrdil je, da so raz- mere take, da jih ne bi mogel zašdtiti pred nji- hovimi grobostmi.^^ Na primeru ozemlja kočev- skega volilnega okraja lahko tudi neposredno opa- zujemo šibak ali nikakršen pomen ljubljanskega Slovenskega društva izven Ljubljane. Poleg že omenjenega Ivana Kozlerja je bilo v njem še 9 mož, med njimi graščak Jožef Rudež iz Ribnice, že omenjeni okrajni komisar Wenzel Chertek ter 7 župnikov in kaplanov. ^4 Za pomladne in poletne mesece revoludo- namega leta 1848/49 je značilna izredna politična dinamika, ki si jo danes težko zamišljamo. Zave- dati se moramo, da so bile sodalne spremembe predvidene za najširše ljudske mase, da ima meš- čanska revoludja na podeželju povsem drugačne pojave in oblike, kot pa na primer v Ljubljani, da ne govorimo o Gradcu in zlasti Dunaju. Od ljudi so bile usmerjene proti cesarski prestolnid in prvemu avstrijskemu parlamentu, ki naj bi v njem zasedal. Ne tako majhen del naših ljudi, zlasti tistih, ki jim je bil politični razvoj prepočasen in niso dojeli bistva političnih sprememb, ki naj bi jih ^ Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino. Novomeška kresija 1848,1115/P ^1 Arhiv R .Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V, ad 990/P. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino, Novomeška kresija 1848, fase. 2. Arhiv R. Slovenije, Deželno predsedstvo 1848, fase. V, ad 1281 (Z 32). ^4 Arhiv R. Slovenije, Arhiv Slovenskega društva 1848, fase. 2. 30 3 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Slovenska glasovnica Antona Prijatelja za frankhirtske volitve. Napisal jo je verjetno Johann Verderber (Kočevar?), ki ga je tudi podpisal (Nftg = Namensunterfertiger = podpisovalec priimka) Na lastni nemški glasovnici je Verderber označen kot nepismen. prinesla meščanska revolucija, je še vedno priča- koval rešitev od vladarja. Nanj naslavlja svoje prošnje in k njemu pošilja deputadje, ki naj bi izprosile hitro rešitev svojih razmer. Druga, v bistvu večja skupina pa stavi veliko na parlament, ki naj bi določil obliko odprave fevdalnega siste- ma, zlasti vprašanje plačevanja odškodnine zem- ljiškim gospodom za odpravljene dajatve in obvez- nosti. Ti se udeležujejo volitev, hočejo pa doseči, da bodo izvoljeni le kmetje oziroma taki, ki jim ti zaupajo. Ne gre spregledati tudi tistih, ki bi še vedno radi ohranili, če že ne privilegije, pa vsaj oblast. Vse zgoraj povedano lepo ilustrirajo tudi volitve v dunajski parlament. Tabela je narejena na podlagi glasovnic, zato so zaradi nečitljivosti možne manjše, upajmo nebistvene napake. Volilni izidi so pobrani iz uradnih zapisnikov, kar je vzrok za nekatere napake pri seštevanju glasov.^^ Avstrijski državni arliiv, Oesterreichiscirer Reichstag 1848/1849, fase. 47. 31 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Prve volitve Druge volitve Tretje volitve Volilni mož Kraj 0 Poslanec Namestnik Poslanec Namestnik Namestnik Poslanec Simon Jonke Mala gora k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Andre Lakner Knežja Lipa k Wiederwohl G. Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Josef Rosmann Spodnji Log k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Matti Perz Salka vas k Schrott Wiederwohl Fluck Georg Jaklizh Cvišlarji k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Georg Erkr Cvišlarji k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck ]oh. Peitler Stalcarji k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Stefan Fitz Mlaka k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Georg Grümschitz(?) Koče k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Josef Schauer Poljaane k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Johann Sigmund Vrbovec k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Andre Sturm Kleče k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Jos. Oswald Novi Kot k Wiederwohl Wiederwohl Fluck Blas Janesch Stari Kot k Wiederwohl Wiederwohl Fluck Georg Muhizh Trava k Wiederwohl Wiederwohl Fluck Joh. Glatz Draga k Wiederwohl Wiederwohl Fluck Math. Handler Mala Gora r Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Fluck Joh. Verderber D. Škrilj k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math. Jaklizh Črni potok k Wiederwohl Stmapfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Joh. Stalzer Mozelj k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Kreitzberg Andre Smuk Koč. Reka ? k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Joh. Maurer Wresen ? k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Kreitzberg Jakob Stanizh Nova Gora k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Andre Mauser Ponikve k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Jos. Fink Novi Log k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Joh. Hutter T. Reber ž Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math. Fink Smuka ž Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Jos. Hirsch Stari Log k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Andre Jaklizh Mozelj k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Kreuzberg Andre Röthl Laze k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Jos. Stanizh Koprivnik k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Joh. Kobetizh Topli Vrh Schrott Wiederwohl Schott Wiederwohl Schrott Michael Stanizh Rajhenau k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Joh. Manti Reinthal k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Jos. Primosch Gotenica k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Andre Stampfl Banja Loka k G. Stampfl Wiederwohl Wiederwohl Schrott Novak Kreuzberg Ant. Debellak Rakitnica r Math. Novak Wiederwohl Fluck Franz Oraschen Prigorica r Math. Novak Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Mathias Novak v. Poljana r Joh. Kosina Wiederwohl Wiederwohl Kosina Michl Brischki Banja Loka k Stampfl Wiederwohl Wiederwohl Schrott Novak Fluck Ant. Dejak Dol. Vas r Math. Novak Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Jos. Oberstar Gor. Vas r Math. Novak Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Jos. Shagar Ajbel k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Schrott Novak Kreitzberg Michael Tanko Hrovača r Novak Stampfl Wiederwohl Schrott Novak Fluck Nikel Jakschiz Potok k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Math Schneberger Fara k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Novak Kreizberg Georg Jurkovizh Čolnarji k Wiederwohl Stampfl Kreizberg Joh. Ratschki Laze k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Novak Kreizberg Michel Jaklizh Črni Potok k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Schrott Schrott Jos. Leustek Čemše t Wiederwohl Stampfl 32 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino Jos. Adamich Gašpinovo t Wiederwohl Stampfl Krenzberg Math Frankovizh Nova Lipa u Wiederwohl Stampfl Jos. Miroslavizh Krupa u Wiederwohl Stampfl Marko Maurin Zagozdec p Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Paul Warz Predgrad p Wiederwohl Stampfl Juri Warz Kot p Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Peter Ruppe Predgrad p Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Anton Sterbenz Stari Trg p Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math. Widosch Vinica u Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Math. Shagar Damelj u Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Joh. Spehar D. Njive u Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Joh. Kobe Sinji Vrh u Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Math. Oberstar Jurjevica r Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Schrott Novak Fluck Jos. Erker S. Cerkev k Wiederwohl Stampfl Wiederwohl Novak Schrott Fluck Andre Mediz Hrib k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math, Kofier Hohenek k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Johan Raschizh Tanca Gora u Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Jakob Wochte Tušev Dol u J.Staudacher Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Math. Jerman Loka u Jak. Wochte Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Math. Wertscheg Selo u Jak. Wochte Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Jos. Staudacher Olševnik p Jak. Wochte Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math. Graheg Lokve u Jak. Wochte Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Jos. Skrella Olševnik p Jak, Wochte Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Peter Stubler Svibnik u Jak. Wochte Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Jos. Putzel Gorica Vas r Novak Wiederwohl Wiederwohl Schrott Novak Joh. Kosina Sušje r Novak Wiederwohl Wiederwohl Schrott Novak Fluck Math. Mihellizh Dane r Novak Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Fluck Jos. Widosch Tanca Gora u Jak. Wochte Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Joh. Hönigman Kovlerji k Wiederwohl Stampfl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Math. Wolf Kočevje k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Kreuzberg Franz Braune Kočevje k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Schrott Jos Maierle Dobliče u Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Georg Grill Črnomelj u Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Jakob Schweiger Črnomelj u Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl Schrott Fluck Georg Steir Mozelj k Schrott Wiederwohl Schrott Wiederwohl AJaklizh Kreuzberg Jos. Pauser Ribnica r Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Math. Wolf Lienfeld k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Kreizberg Jos. Zotter Ribnica r Schrott Wiederwohl Fluck Math. Koschier Gora r Schrott Wiederwohl Fluck Jos. Pezhe Mooswald k Schrott Wiederwohl Wiederwohl Schrott Schrott Fluck Georg Erker Cvišlarji k Schrott Wiederwohl Math. Handler Grčarice r Schrott Wiederwohl Wiederwohl Novak Novak Johan Schleimer Krapfenfeld k Wiederwohl Novak Schrott Fluck Johann Loser Borovec k Wiederwohl Stampfl Schrott Pflug26 M. Michelltschitz Učakovce u Schrott Wiederwohl Schrott Johann Rode P Fluck Jos. Hönigman k Fluck Georg Stampfl k Fluck Legenda: O - Okrajna gosposka. Podatki o pripadnosti volilnega moža posameznemu okraju so prene- seni iz seznama, ki je samostojna priloga volilnega zapisnika, datirana v Kočevju 1. julija 1848. k - Kočevje, r - Ribnica, ž - Žužemberk, p - Poljane, t - Turjak, u - Krupa ^ Priimke pišejo silno različno. Očitno je temu volilnemu možu nekdo prišepnil Fluck, on pa je le poznal besedo Pflug. 33 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Primerjava seznamov volilni mož z obeh sezna- mov nam pove, da jih je kar 31 bilo obakrat iz- voljenih. To so A. Lakner, M. Perz, G. Erkr, S. Fitz, A. Sturm, G. Muchizh, M. Handler, J. Verderber, M. Jaklizh, J. Hirsch, A. Jakizh, A. Röthl, M. Stanizh, M. Tanko, L. Leustik, M. Maurin, P. Ruppe, J. Kobe, M. Köfler, J. Putzel, J. Kosina, M. Mihellizh, M. Wolf, J. Maierle, J. Pezhe, M. Hand- ler, J. Schleimer, J. Loser, J. Rode, J. Hönigman. Po rodbinskih priimkih lahko domnevamo, da so med ugledne sodile Oberstar, Fink, Koschir, Kosina, Levstik, Perz, Muhič, Tanko, Žagar, Stampfl... ker so bui verjetno isti ljudje izvoljeni tudi za volilne može za volitev poslanca v razširjene deželne sta- nove, lahko govorimo celo o trikratni izvolitvi ne- katerih mož. S tem se nam odkriva takratna pode- želska družbena elita spoštovanih, verjetno ne vse- lej bogatih vendar vplivnih mož. Ti so krojili javno mnenje in vplivali na ravnanje posameznikov in celih sosesk. Že na prvi pogled ugotovimo iz seznama vo- lilnih mož za volitve v dunajski parlament precej- šnjo abstinenco, zlasti v slovenskem predelu ko- čevskega volilnega okraja, čeprav se zavedamo, da so bili nekateri slovenski upravni okraji le delno navzoči. To nam potrjujejo tudi volitve v višnje- gorskem volilnem okraju. Zakaj se je toliko tukaj- šnjih volilcev odločilo za odklonitev voUtev ne ve- mo. Donmevamo, da je vzrok v velikem nezado- voljstvu zaradi seznanjanja z vsebino cesarskega patenta z dne 23. maja, ki je številne, ki so pri- čakovali takojšnjo in brezplačno odpravo fevdalnih obveznosti zelo razočaral. Gornja tabela je dober pokazatelj političnih raz- mer tudi po "zaslugi" kočevskega okrajnega komi- sarja in sodnika Barthlmäja Päuerja 0emej Bauer ?). 18. junija 1848 je poslal pismo vodstvu nad- rejene oblasti v Novem mestu, da so bile prejšnji dan volitve v razširjene deželne stanove in da so volilni možje kljub njegovemu nasprotovanju hkrati oddajali tudi glasovnice za dunajski par- lament. S tem posredno zvemo, da so bili isti ljudje izvoljeni tako za volitve na deželni kot dr- žavni ravni. Volitev v dunajski parlament kljub temu ni mogel izpeljati, ker niso prišli vsi volilni možje, katerih je bUo izvoljenih 97. 20. junija so formalno izpeljali postopek in ugotovili, da jih je skupaj glasovalo 94.^-^ Ker ni nihče dobil absolutne večine, bi morali volitve takoj ponoviti, vendar ni bilo dovolj navzočih volilnih mož. Kljub neuspelim volitvam si velja rezultat pobliže ogledat. Naš stari znanec dr. Vinzenc Schrott je dobil 41 glasov, Johan Wiederwohl, posestnik in trgovec pa 34. V bistvu je glasovanje potekalo v merjenju moči med pristaši uglednega birokrata in kmečkim veljakom. 27 Uspeli smo zbrati podatke le za 92 volilnih mož. Schrotta so podprli predvsem volilci kočevskega okraja, kjer je premagal Wiederwohla. Slednji bi lahko zmagal že v prvem krogu volitev, če ne bi iz Krupe dali njemu le toliko glasov kot "svojemu " Bohtetu in če ne bi Ribničani dali svojemu No- vaku kar osemkrat več. Kmečki "tabor" ni bil eno- ten. Pomembna je ugotovitev, da sega Wieder- wohlova popularnost tudi v nekočevarski prostor. Iz glasov ostalim spoznamo še nekatere kmečke voditelje. Nesrečni okrajni komisar je zatrjeval, da je moral pristati tudi na zahtevo volilnih mož, da izvolijo namestnika poslancu. Čeprav se je zelo verjetno debelo zlagal, je izid izredno zanimiv. Vo- lilni boj je potekal med pristašema dveh Koče- varjev: Wiederwohla, ki je prepričljivo zmagal in verjetno radikalnejšega Georga Sfamila iz Dolenje Brige, ki pa sploh ni prišel volit, čeprav je bil vo- lilni mož. Schrott ni dobil niti glasu. Ker naj bi po mnenju številnih kmetov namestniki tudi nadzirali poslanca, je naše mnenje o kmečkem dojemanju volitev, njihovi politizaciji, še dodatno potrjeno. Kmečka kontrola mora biti! Podobno je bilo tudi drugod na Slovenskem, ne le Kranjskem. Nacio- nalnega vprašanja ne zasledimo. Vse glasovnice so nemške. Le Jurij Warce je na rob svoje zapisal "Jurij iz Kuta". Päuer je hitto ugotovil, da ga je polomil. Kot je v takih primerih običajno, pa je hitto naredil ne eno, ampak še več napak. Poslanec naj bi bil po prvotnih načrtih že 26. junija na Dunaju. Bal se je tudi radikalnih kmetov in njihove nejevolje, če ne bodo zastopani na Dunaju, ko se bo odločalo o njihovi usodi. Ne da bi počakal na pismena na- vodila, je 1. julija izvedel nove volitve poslanca. Zbralo se je 79 volilnih mož, kar je bilo dovolj. Z 47 glasovi je zmagal kmečki kandidat Wiederwohl. Zanj so glasovali vsi Ribničani, pri volilnih možeh iz Krupe je zmagal Schrott, zanj so bili vsi iz Poljan, odločili pa so Kočevarji. Izradno zanimive so volitve namestnika, kjer dobi Novak dvakrat toliko glasov kot Schrott. Bivši ribniški favorit je tokrat dobil tako kočevarske glasove, kot tudi one volivnih mož iz Krupe. Ker pa kmečki "tabor" ni bil organiziran, je glasove za namestnika preveč razdrobil. Novak ni dobil (za naše raziskovanje) "pottebne" večine, saj so bile volitve namestnika poslanca za dunajski parlament predvsem zahteva kmetov in posledica nepoznavanja volilnih pravil s sttani državnih uradnikov. Nesrečni okrajni komi- sar je namreč resnično zahteval, da morajo navzoči volilni možje še enkrat voliti namestnika, ker prva volitev ni uspela. Glasovalo je 77 volilnih mož, dvema je bilo očitno že vsega dovolj. Tokrat je zmagal Schrott. Novaka so podprli skoraj vsi nje- govi Ribničani, dobil je nekaj glasov Kočevarjev, kar zvesti so mu bili iz Krupe, proti njemu so bili vsi Poljanci. Schrottovo "zmago" nad kmetom, ki 34 3 KRONIKA 19951 časopis za slovensko krajevno zgodovino to seveda ni, saj volitve namestnika niso bile potrebne, je potrebno ocenjevati v luči zmage kmečkega Wiedervk'ohla. Zato lahko ugotovimo, da je pri drugih volitvah kmečki radikalizem v po- rastu, kar se kaže delno tako v volilni abstinenci kot volinih izidih Polično dogajanje, ki ga nam kažejo volilni re- zultati, kažejo na politično ali bolje sodalno zavest prebivalcev kočevskega volilnega okraja, odkrivajo s selitvijo in cepitvijo kmečkih glasov šibko ozi- roma skoraj nikakšnjo organizadjo. Kronski dokaz je dejstvo, da Wiederwohl mandata ni sprejel. Ker volitev namestnika ni bila legalna, so bile potrebne nove volitve. 28. avgusta se je zbralo 73^ volilnih mož, kar je na meji predpisane udeležbe. Z 61 glasovi je zmagal dr. Victor Moritz Fluck, komorni prokurator v Innsbrucku. Njegov zmago lahko raz- ložimo na dva načina. Možno je, da so bili volilni možje že vsega siti ali pa, da so uvideli, da so v parlamentu dejansko potrebni izobraženi ljudje. Da slednjemu ne verjamemo, da je bolj verjetno, da je velik del kmetov že zajela apatija, nam go- vori 11 glasov za ljubljanskega guberialnega svet- nika Friedricha Creizbergerja viteza pl. Kreizberga, nekronega voditelja kranjskih konzervativcev. Bil je strahotno ambidozen, za poslanca se je vsiljeval, kjer je mogel. Skoraj hkrati je namreč kandidiral tudi v Škofji Loki in Radovljid. Lahko, da je koga podkupil ali pa ukazal uradnikom, (tistim, ki ga niso podpirali, se je kasneje kruto maščeval), da pridobijo zanj potrebne glasove. Kljub vsemu je nerazumljivo, da so zanj glasovali taki radikali kot Rački, Jurkovič, Schneberger, pa tudi Žagar in A. Stampfl. Dogajanje v kočevskem volilnem okraju nedvomno kaže, kako hitro je revoludonami po- žar naraščal in kako hitro je temu plamenu zmanj- kalo netiva Prav na kočevskem primeru se jasno pokažejo iluzije tistih, ki so pričakovali od naših kmetov, da bodo podprli oktobrsko vstajo na Du- naju. Edini glas za Schrotta, dal ga je F. Braune, ki je predsedoval volilnemu odboru pri prvih in drugih volitvah, verjetno kaže na njegovega velikega pri- staša in možnega organizatorja njegovih kandi- datur. Schrott si je namreč dejansko veliko bolj želel sedeti v dunajskem kot frankfurtskem par- lamentu. Tega ni skrival ne javno, ne zasebno. Pregled političnih razmer na Kočevskem v re- voludonamem letu 1848 je zaradi pomanjkanja neposrednih in pomanjkljivih dokumentov seveda nepopoln. Šibkosti posrednega ugotavljanja zgo- dovinskih dejstev se zavedamo, vendar trenutno druge poti ni. Nedvomno so nemajhno presne- čenje tamkajšnje nemško- slovenske razmere. Kako daleč je tukajšnje dogajanje od n. pr. Ptuja, kjer pride celo do fizičnih obračunavanj. Kljub vsemu pa se ni mogoče znebiti vtisa, da je büo marsikje v soseščini, zlasti v Beli krajini ter širšem zaledju Ribnice v nadonalnem pogledu huje. Zelo zgovor- no je v tem pogledu uradno poročilo, ki govori o vtisu ki ga je povzročila zamenjava na prestolu, ko je v začetku decembra nesposobnega cesarja Fer- dinanda zamenjal mladi Franc Jožef. Medtem, ko so nekateri uradniki sestavljali več strani dolge traktate, je odgovorni kočevski uradnik suhoparno in le v nekaj vrsticah odgovoril, da tamkajšnji ljudje o spremembi na prestolu nimajo mnenja, da si ga bodo ustvarili potem, ko bodo čutili njene posledice.29 Čeprav je s tem dopisom v bistvu po- vedal več o sebi, kot svojih preprostih sodržav- ljanih, smo prepričani, da je bilo nepatetično po- ročilo najbliže resnid. Iz gornje analize je namreč jasno razvidno, kdaj je kmete kočevskega volilnega okraja, - prav v teh teritorialnih povezavah velja za enega stalnih jeder kmečkih nemirov, tudi v 19. stoletju, - že zajela politična apatija. ZUSAMMENFASSUNG Die politischen Verhältnisse im Jahre 1848 im Kočevje-Gebiet Das Kočevje-Gebiet (die Gottschee) ist jenes Gebiet in Slowenien bzw. im ehemaligen Herzog- tum Krain, das einerseits gekennzeichnet ist durch die größte deutsche ethnische Insel auf slo- wenischem ethnischem Territorium, andererseits aber durch die Auersperger, die Grundherren, die in Kočevje das Verwaltungs- und Wirtschafts- zentrum ihres umfangreichen Grundbesitzes und seit 1791 das Zentrum ihres Herzogtums hatten. Wegen der Natur und des Inhalts der historischen Quellen beschränkt sich die Abhandlung nicht ausschließlich auf dieses Gebiet, sondern schließt noch jenes Territorium ein, das die beiden Wahlbezirke zu den Wahlen zum Frankfurter und später zum Wiener Parlament umfaßte. Letztere waren jedoch nicht identisch. Bei den ersten Wahlen Verden der Gottscheer Bezirksobrigkeit als Kern noch einige Verwaltungseinheiten mit slowenischer Bevölkerung angeschlossen. Bei den Wahlen zum Frankfurter Parlament war das vor allem das Gebiet, das nördlich von der Stadt ^ Podatke imamo za 72 volilnih mož. Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino. Novomeška kresija 1848, 1334/P. 35 3 KRONIKA 43 časopis za slovensko krajevno zgodovino 1995 Kočevje liegt, bei den Wahlen zum Wiener Parlament aber jenes im Südosten, das Bestandteil der benachbarten Bela krajina war. Gerade wegen der Mischung des deutschen und slowenischen Elements wird den Ausdrucksformen des natio- nalen Bewußtseins und der Erforschung der ! eventuellen Intoleranz besonderes Augenmerk ge- schenkt. Der überwiegende Teil der Wahlmänner i stammte aus der bäuerlichen Schicht, die stark i unter dem Feudalismus zu leiden hatte, der in diesem Gebiet nicht nur eine harte Realität war, sondern eine der drastischsten Formen auf slo- ' wenischem ethnischem Territorium annahm. Das : Kočevje-Gebiet mit den benachbarten slowe- : nischen Gebieten was eines der Zentren der slowenischen Bauernaufstände. Der letzte größere Bauernaufstand im Jahre 1809 war gegen die Franzosen gerichtet, die ihn mit blutigen Repres- : salien und Bränden unterdrückten. Wegen des Quellenmangels beruht die Ab- handlung praktisch nur auf dem Wahlmaterial, i vor allem auf Wahlzetteln für die Wahlen zum \ Frankfurter und Wiener Parlament, die sich zur Gänze im Archiv der Republik Slowenien bzw. im j Österreichischen Staatsarchiv erhalten haben. Auf dieser Grundlage wurden auch die beiden Ta- bellen über die konkrete Abgabe von Wahl- stimmen zusammengestellt. Aus den Wahlen zum Frankfurter Parlament Anfang Mai ging bereits beim ersten Durchgang Dr. Vinzenz Schrott als Sieger hervor. Er war Jurist, Vorsitzender des Appelationsgerichts in ! Venedig, verließ wegen der Revolution die Stadt j und nahm seinen Wohnsitz in Wien. Er staiimite aus dem Kočevje-Gebiet und genoß aus Gründen, die nur vermutet werden können, eine große ' Popularität. Als sein Stellvertreter vioirde Dr. Kari ] Ullepitsch aus Žužemberk (Seisenberg), Finanz- ì beamter in Idrija (Idria) erwählt. Eine Besonderheit der Wahlen zum Frankfurter Parlament ist die hohe Zahl (27) der slowenischen Wahlzettel. Auf \ ihnen gibt es 15 Stimmen für den ehemaligen ■ Bezirksbeamten in Ribnica (Reifnitz) Mihael ; Ambrož, 12 jedoch für den siegreichen Schrott. : Daß die slowenischen Wahlzettel Ausdruck des : slowenischen Nationabewußtseins sind, ist nicht j ganz zu bestreiten. Dennoch darf damit nicht j übertrieben werden. Man muß dabei in Betracht ziehen, daß sich der Verwendung der slo- wenischen Sprache zwar niemand widersetzte, die Möglichkeit dafür war aber auf den mündlichen Gebrauch im Verwaltungsverfahren beschränkt. Es kommt die Devise von der Gleichberechtigung der ; Nationen zum Ausdruck, eine breitere Ver- j Wendung der slowenischen Sprache wird in deutscher Sprache auch von den Krainer Land- ständen sovde von zahlreichen in Slowenien i lebenden Nichtslowenen unterstützt. Ambrož ist als Beamter bekannt dafür, daß er für die Ver- wendung seiner Muttersprache eintritt. Es darf aber auch die Tatsache nicht übersehen werden, daß er sich entschieden für die Interessen der bäuerlichen Bevölkerung einsetzt. Der Sieg von Schrott als Abgeordneten und von Ullepitsch als seinen Stellvertreter kann nicht als ein deutscher bezeichnet werden, sondern eher als Sieg der Regierungsanhänger. Liberalere, dem öster- reichischen Bürgertum nahestehendende Ideen, können mit ein wenig Phantasie in den Stimmen für Laschan und Kavčič vermutet werden. Das nationale Bevioißtsein kommt also auf slowenischer und nicht auf deutscher Seite zum Ausdruck. Unter den Wahlmännem ist aufgrund der gegen- seitigen Hilfe beim Ausfüllen von Stimmzetteln (viele waren Analphabeten) eine große Solidarität zu verzeichnen, keineswegs ein nationaler oder sprachlicher Haß. Der bäuerliche Radikalismus oder die Auflehnung gegen die Behörden kom- men vor allem in Form von Wahlabstinenz zum Ausdruck. Dazu griffen verhältnismäßig zahlreiche Urwahleinheiten sowohl mit slowenischer als auch deutscher (!) Bevölkerung. Bei den Wahlen zum Wiener Parlament in der zweiten Junihälfte gab es keine slowenischen Stimmzettel. Praktisch ein Viertel der Wahlmänner hatte diese Funktion bereits bei den Wahlen zum Frankfurter Parlament ausgeübt. Da die Wahl- männer am 17. Juni auch die Wahlen der Vertreter der Landstände durchführen sollten, gaben sie damals ihre Stimmen auch für das Wiener Parlament ab, obwohl sie das erst drei Tage später hätten tun dürfen. Der dortige für die Wahlen zuständige Staatsbeamte erlaubte sich allerlei Frei- heiten und Vertraulichkeiten, und bewies zugleich, daß er von den Bauern ignoriert wurde, er selbst hatte die Wahlbestimmungen nicht einmal genau durchgelesen. Der Wahlkampf verlief zwischen den Anhängern des Bürokraten Schrott und den Bauemführem. Bei der Feststellung des Wahl- ausgangs am 20. Juni zeigte es sich, daß Schrott nicht die notwendige Mehrheit bekam, ebenso- wenig der bäuerliche Kandidat, weil einzelne Männergruppen ihre eigenen örtlichen Bauem- führer forderten. Da am 20. Juni die Zahl der anwesenden Wahhnänner nicht ausreichte, um die Wahlen gleich zu wiederholen, schritt man erst am 1. Juli zu den Wahlen. Die bäuerlichen Stim- men konzentrierten sich ohne Rücksicht auf die Nationalität auf den Bauemführer, Grundbesitzer und Kaufmann Wiederwohl. Die Bauern sollten so vwe das erste Mal auch die Wahl seines Stell- vertreters fordern. Dabei gewann bei dem ersten Wahlgang niemand die notwendige Mehrheit und die Wahl wurde wiederholt. Schrott besiegte dies- 36 43 3 KRONIKA 1995 časopis za slovensko krajevno zgodovino mal den bäuerlichen Kandidaten slowenischer Herkunft, der sowohl von den Slowenen als auch von den Deutschen unterstützt wurde. In der Tat waren keine nationalen Unterschiede festzustellen. Im Vordergrund stand die bäuerliche, feudale Untertänigkeit, vor allem die Forderung nach ihrer Abschaffung. Wiederwohl erkannte den Wahl- ausgang nicht an, darum mußten die Wahlmänner am 28. August wieder zur Wahl schreiten. Diesmal wurde nur der Abgeordnete gewählt. Ohne echte Konkurrenz siegte der hohe Finanzbeamte Dr. Victor Moritz Fluck von Leidenkron, Gubemialrat und Kammerprokurator in Innsbruck, der wahr- scheinlich aus dem Kočevje-Gebiet stammte. So- wohl aus der geringen Wahlbeteiligung der Wahl- männer als auch aus der Stimmenabgabe der letz- teren, zum Großteil Grundbesitzer, weht ein ganz anderer Wind als bei den vorausgegangenen Wahlen. Gegen das Bestreben, die Leute davon zu überzeugen, daß eine gebildete Persönlichkeit ins Parlament gewählt werden müßte, sprechen vor allem die Stimmen für Ritter Kreizberg, Gubemial- rat aus Ljubljana, zugleich hervorragendster Ver- treter der konservativsten Kräfte in Krain. Fast mit Sicherheit kann festgestellt werden, daß die Bauern bereits von politischer Apathie erfaßt wur- den und daß sie es, auch wegen der schleppenden Parlamentsverhandlungen, satt hatten. Das hatte zur Folge, daß sich diejenigen, die im Oktober mit der Hilfe der Bauern für die Aufständischen in Wien rechneten, im großen Irrtum befanden. Der revolutionäre Elan der ländlichen Bevölkerung be- gann bereits lange vor Kundlichs Vorschlag im Wiener Parlament zu schwinden. 37