150 Zdrav Vestn 2009; 78
Nekrologi
PROF. DR. MIROSLAV KALIŠNIK
IN MEMORIAM (V SPOMIN)
Metka Zorc
Nihče izmed kolegov in sodelavcev Inštituta za histo-
logijo in embriologijo Medicinske fakultete ni mogel
verjeti, da smo se na pragu pomladi v sredini meseca
marca letos resnično poslovili od našega spoštovane-
ga profesorja. Ves čas se nam zdi, da prof. Kališnik ni
nikoli zares odšel, kakor tudi ni, kljub upokojitvi, ni-
koli zares zapustil našega inštituta. Delal je naprej ne-
umorno, z neverjetno voljo in vztrajnostjo, dokler mu
ni zahrbtna zločesta bolezen pretrgala življenjske poti.
Prof. Kališniku pripada v slovenski medicini poseb-
no mesto, mesto neverjetnega učitelja in pedagoga,
pokončnega človeka, z izjemnim čutom za pravičnost
in poštenost. Te vrline so ga spremljale vse življenje
od same mladosti, ki jo je preživel v ljubeči umetniški
družini v Vidmu ob Savi, kjer se je rodil 8. aprila leta
1927.
je teste znanja kot merske inštrumente in ugotavljal
njihove potrebne kvalitete, kot so veljavnost, zaneslji-
vost, težavnost, občutljivost, objektivnost. To metodo-
logijo je razvijal naprej tudi kot član in konzultant Re-
publiške maturitetne komisije in jo uveljavil kot novo
pedagoško disciplino – edukometrijo.
Prof. Kališnik je ljubil življenje, ljubil je naravo. Kot
predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije je
vzpodbujal razvoj naravoslovne kulture, zlasti med
mladino. Izdal je prvo zeleno knjigo o ogroženosti
narave v Sloveniji, ki je postala temelj razvoja ekolo-
ške zavesti.
Vsa leta svojega aktivnega delovanja kot profesor Me-
dicinske fakultete je več let vodil različne komisije za
razvoj pedagoških metod, visokošolske didaktike ter
ustanovil Društvo za visokošolsko didaktiko Univer-
ze v Ljubljani.
Ustanovil je Center za informatiko v biomedicini. Za-
gotavljal je kroženje biomedicinskih informacij med
Slovenijo in svetom in to v obeh smereh. Center je
kasneje prerastel v Inštitut za biomedicinsko infor-
matiko Medicinske fakultete v Ljubljani, ki ima danes
tudi funkcijo katedre.
V bivši skupni državi je na različnih fakultetah preda-
val znanstveno-raziskovalno metodologijo dodiplom-
skim in podiplomskim študentom. Bil je gostujoči pro-
fesor na številnih tujih univerzah.
Kot mentor številnim magistrantom in doktorantom
Medicinske fakultete v Ljubljani in drugih univerzi-
tetnih središč v Jugoslaviji in svetu je prenašal svoje
ideje na mlajše generacije znanstvenikov, raziskoval-
cev in zdravnikov.
Na Univerzi v Ljubljani je bil v letih od 1991 do 1993
prorektor. Skušal je izboljšati pogoje za uspešno pe-
dagoško delo, ki bi moralo biti za učitelje enako po-
membno kot znanstveno raziskovalno delo. Spodbu-
dil je ustanovitev integriranega visokošolskega raču-
nalniškega sistema, ki naj bi zajemal študijski proces
od vpisa do diplome ter omogočal sprotni uvid v učin-
kovitost pedagoškega dela ter potrebne ukrepe za nje-
govo izboljševanje. Uspešno je vodil komisijo za po-
novno integracijo Teološke fakultete v Univerzo v
Ljubljani.
Že na začetku svoje strokovne življenjske poti je ugo-
tovil, kako pomembno je diagnosticiranje bolezen-
skih stanj s pomočjo različnih novih histoloških me-
tod in tehnik. Velik del svojega strokovnega dela je
posvetil uvedbi nove metodologije v diagnosticiranje
histoloških preparatov. Razvil je stereologijo kot ba-
zično in aplikativno znanost, kot metodo, ki omogo-
ča natančno opredelitev tkiv in organov in različnih
patoloških sprememb, objektivno in kvantitativno.
Stereološko znanost je razširil v vse histološke centre
bivše Jugoslavije, organiziral je številne mednarodne
kongrese in simpozije, oblikoval revijo Stereologica
Jugoslavica, ki je kasneje postala kot Acta Stereologi-
ca uradno glasilo ISS (Mednarodnega društva za ste-
reologijo). Ta časopis se je kasneje preimenoval v re-
vijo Image Analysis and Stereology, prof. Kališnik pa
je postal častni urednik.
Po uspešni srčni operaciji pred šestnajstimi leti je svoje
histološko znanje usmeril v raziskavo srčne mišice.
Uvedel je tehniko stereološke analize biopsijskih vzor-
Po končani gimnaziji ga je pot vodila skozi študij me-
dicine, kjer je že zelo zgodaj razvil poseben odnos
do znanstveno-raziskovalnega dela in predajanja zna-
nja mlajšim kolegom. Kot demonstrator in kasneje po-
možni asistent se je že v času študija aktivno vključil v
delo na Inštitutu za histologijo in embriologijo, kjer
je deloval vse do upokojitve in tudi kasneje ostal v
svoji predstojniški pisarni kot zaslužni profesor.
Skupno s kolegi na Inštitutu za histologijo in embri-
ologijo je začel v bivši skupni državi razvijati smerni-
ce sodobne Medicinske fakultete na Slovenskem. Iz
tujine je prenesel testno sprotno preverjanje znanja
in sodobne principe računalniško uravnavanega po-
uka. Teorijo je prenesel v prakso na Inštitutu za histo-
logijo in embriologijo.
Učil je generacije slovenskih zdravnikov, zobozdrav-
nikov, farmacevtov, medicinskih sester, rentgenskih
tehnikov in športnikov. Izdal je šest učbenikov in na-
vodil za vaje iz Histologije in embriologije, ki še da-
nes predstavljajo temelj učnega gradiva inštituta. Kot
prvi na Medicinski fakulteti je uvedel teste znanja kot
sredstvo za spodbujanje sprotnega študija pri študen-
tih in za objektivno ocenjevanje znanja pri izpitih. Uve-
del je računalniško analizo testnih rezultatov. Razvijal
151
cev tkiva srca ter s tem v Sloveniji postavil temelje so-
dobne kvantitativne histološke diagnostike v kardio-
logiji.
V letih (1991–1995) ko je postal predstojnik Inštituta
za histologijo in embriologijo, je nadaljeval delo svo-
jega predhodnika prof. dr. Radivoja Ozwalda in ak-
tivno vzpodbujal znanstveno-raziskovalno delo, kli-
nične specializacije na predkliničnih inštitutih in po-
vezovanje s klinično prakso. Vključil se je v delo Društ-
va na srcu operiranih Slovenije in aktivno podprl ide-
jo tretjega centra za zdravljenje bolezni srca in ožilja
MC Medicor – Izola. Z zbiranjem sredstev je bil udele-
žen v lastniški strukturi družbe.
Sooblikoval je prvo slovensko medicinsko revijo
Zdravstveni vestnik in bil od leta 1967 do 1980 njen
urednik, od leta 1980 do 1988 pa glavni in odgovorni
urednik. Sodeloval je kot član uredniškega sveta po-
ljudnoznanstvene revije Proteus, pri oblikovanju En-
ciklopedije Slovenije pa je bil urednik za medicino in
farmacijo ter podpredsednik glavnega uredniškega
odbora.
Nenazadnje je poleg neumornega dela v stroki velik
del svojega prostega časa posvetil posebnemu pro-
jektu – »svoji veliki ljubezni« – Slovenskemu medicin-
skemu slovarju. Projekt je nastajal dolgih 30 let z ne-
verjetnim entuziazmom, skupno s sodelavci, ki jih je
skrbno izbral. Doživel je tri izdaje in brez dvoma pred-
stavlja spomenik slovenske medicinske literature.
V dolgih letih svojega dela je dobil različna priznanja,
enega zadnjih preteklo leto, kot nagrado za življenjsko
delo na področju šolstva Republike Slovenije 2008.
Za prof. Kališnikom ostaja v slovenski medicini delo
neprecenljive vrednosti, v naših spominih pa bo živel
dalje kot posebna oseba, vredna neizmernega spo-
štovanja.
IN MEMORIAM
ZASLUŽNI PROFESOR DR.
MIROSLAV KALIŠNIK (1927–2009)
GLAVNI UREDNIK SLOVENSKEGA
MEDICINSKEGA SLOVARJA
Dušan Sket
Odšel si daleč stran drugam,
na steni je ostala tvoja slika,
tvoj stol je prazen, čisto sam,
a miza je postala prevelika.
Od profesorja Miroslava Kališnika se poslavljam v ime-
nu sodelavcev in uredništva Slovenskega medicinske-
ga slovarja. Prof. Kališnik je slovarju posvetil več kot
tretjino svojega življenja. Skupina ustanoviteljev tega
projekta, ki se je zbrala pred 30 leti, je prof. Kališnika
izvolila za glavnega urednika. Dela se je lotil z vso svojo
silno energijo in organizacijskimi sposobnostmi. Zbral
je preko 100 sodelavcev – piscev slovarskih razlag,
večinoma z Medicinske fakultete v Ljubljani, izbral je
področne in odgovorne urednike, vzpostavil sodelo-
vanje z Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša,
organiziral tehnično uredništvo, zbral jezikovne sve-
tovalce, zagotovil infrastrukturo, financiranje in spon-
zorje. S skromnimi pripomočki (sprva brez računal-
nikov) je slovar nastajal počasi, a vendarle. Pred izda-
jo slovarja je pod njegovim uredništvom izšel Pravo-
pis medicinskih izrazov. Končno je kot glavni urednik
s souredniki uredil leta 2002 I. izdajo s 60.000 izrazi,
ki so jih prispevali sodelavci vseh medicinskih strok.
Za naš narod je bil to velik uspeh, takšne slovarje iz-
dajajo navadno večje nacije. Pa ni počival na lovori-
kah. Poskrbel je, da je izšla druga digitalna izdaja. Tretja
razširjena izdaja s 67.000 izrazi je izšla leta 2007, kma-
lu jo bomo dobili na Internetu, naslednjo razširjeno
izdajo pa je načrtoval za leto 2012. Vztrajno je skrbel,
da smo dobivali nove sodelavce, da bi pokrivali čim-
več področij: bazičnih, kliničnih in socialnomedicin-
skih. Uvedel je sodobno urednikovanje on-line, aktiv-
ne sodelavce in urednike je povezal v učinkovito mre-
žo.
Prof. Kališnika sem prvič srečal kot študent, leta 1963. S
kolegom naju je povabil k študentskemu raziskoval-
nemu delu. Pri njem sem prvič stopil v raziskovalni
laboratorij. To me je zaznamovalo za vse življenje. Kas-
neje sem postal njegov stanovski kolega, visokošol-
ski učitelj. Pri SMS mi je poveril pomembne naloge.
Ob njem sem se naučil, kar vem o pisanju in urejanju
slovarja. Pri delu za isti cilj sva postala dobra prijate-
lja. Saj ljudje postanemo prijatelji, kadar nas družijo
iste želje, ista stremljenja, isti napori za doseganje sku-
pnih ciljev. Sedaj, ko ga ni več, nam bo v uredništvu
slovarja težko. Pogrešali bomo njegovo spodbudo, kri-
tičnost, avtoriteto in njegovo vedrino. Vendar smo nje-
govemu spominu dolžni, da dokončamo njegove za-
misli. Ob njem smo se naučili medicinske leksikogra-
fije, naslednja izdaja bo izšla, kot si jo je zamislil. To
smo dolžni njegovemu spominu.
IN MEMORIAM
PRIM. DR. BOJAN TAVČAR
Zora Konjajev
Člani Sekcije za partizansko zdravstvo SZD smo se
5. marca 2009 poslovili od prim. dr. Bojana Tavčarja.
Njegova življenjska pot je bila dolga, nenavadna in
zanimiva, saj sta ji botrovala čas, v katerem je živel, in
predvsem druga svetovna vojna.
Rodil se je rodil 3. maja 1916 v Ormožu v zdravniški
rodbini; tudi Bojanova brata in sestra so bili zdravni-
ki; temu poklicu se je posvetilo kar 18 članov njegove
rodbine. Bojanov oče je bil znan ljubljanski zobozdrav-
nik, ki je imel ordinacijo v Nebotičniku.
Bojan je bil dijak na III. realni gimnaziji v Ljubljani.
Vključen je bil v skavtsko organizacijo, kjer se je dru-
žil z otrokoma Otona Župančiča Markom in Andre-
Nekrologi