mmm
mm
Predsednik ministrskega sveta NIK. T. UZUNOVIC s. r.
Slede podpisi vseh drugih ministrov.
Ju&€>sIc>\>£msUemu navcdu J
Naš Veliki Kralj Aleksander I. je padel dne 9. oktobra ob 4. uri popoldne v Marseilleu kot žrtev podlega atentata.
S svojo krvjo je Kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško Francijo.
Na prestol Kraljevine Jugoslavije je po členu 36. ustave stopil Njegov prvorojeni sin, Njegovo Veličanstvo Kralj Peter II.
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Njegovemu Veličanstvu Kralju Petru II.
Vlada Kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi člena 45. ustave kraljevsko oblast, je sklicala narodno predstavništvo na skupno zasedanje na 11. oktober, da opravi prisego v smislu členov 59. in 42. ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni Kralj umirajoč edine še mogel izgovoriti, je v svojem neizmernem rodoljubju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
»čuvajte Jugoslavijo!«
Kraljevska vlada poziva ves jugoslovanski narod, da izpolni to sveto zapoved zvesto in spoštljivo.
V	Beogradu, dne 9. oktobra 1934.
Poštnina plačana v gotovini.	IZHAJA	VSAK	TOREK,	ČETRTEK	IN	SOBOTO.	Cena	posameini	številki	Din	1*50.
1mmmum^mmmmmmm“9mm^tmmm™Wm_mm‘am—1—1—1mMi
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za yt leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se ▼ Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
" ■■    '     ........................................................................
Leto XVII.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 11. oktobra 1934.
štev. 115.
Ni. Vel. kralj Mektander L
Ocatfa/a op&coka
Sestavljeno v Kraljevskem domu na Dedinju dne 9. oktobra 1934. leta ob 20. uri.
Na poziv Njegovega Kraljevskega Visočanstva Kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzunovič, upravnik mesta Beograda g. Manojlo L. Lazarevič in komandant Kraljeve garde, annijski general g. Petar R. Živkovič, prisoten pa je bil tudi Prvi adjutant Njegovega Veličanstva Kralja, divizijski general g. Milan J. Ječmenič.
Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Pavle je sporočil navzočnim, da je prejel od ministra za zunanje posle g. B. Jevtiča in maršala dvora generala g. A. Dimitrijevica iz Marscillea brzojavno poročilo o izvršenem atentatu na Njegovo Veličanstvo Kralja Aleksandra I. in da je Njegovo Veličanstvo Kralj Aleksander umrl.
Po tem obvestilu je Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. Uzunoviču v prisotnosti prej imenovanih kuverto z napisom:
»To je svojeročni akt, ki sem ga napisal na temelju člena 42. ustave Kraljevine Jugoslavije z dne 3. septembra 1931. leta. Aleksander. Gospodu ministru predsedniku A.«
Ta kuverta je bila zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb Kraljevskega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. Uzunovič je v prisotnosti Njegovega Kraljevskega Visočanstva Kneza Pavla in prej imenovanih navzočnih odprl omenjeno kuverto in našel v njej na modri poli konceptnega papirja akt, ki je pisan svojeročno od Njegovega Veličanstva Kralja Aleksandra I. in ki se glasi:
»Dano 5. januarja 1934 na Bledu. »Po svobodni volji in po svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom svoje mile domovine Kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda kakor tudi svojega Kraljevskega doma — Jaz, na osnovi čl. 42. ustave Kraljevine Jugoslavije odrejam, da v primeru, ako prestolonaslednik iz vzrokov, naštetih v čl. 41. ustave ne more vršiti kraljevske oblasti — vršijo namestniško oblast: 1. Njegovo Kraljevsko Visočanstvo Knez Pavle Karadjordjevič,
2. Dr. Radenko Stankovič, senator in minister prosvete,
3. Dr. Ivo N. Perovič, ban Savske banovine.
Kot zamenika Njeg. Kraljevskega Visočanstva Kneza Pavla odrejam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta Beograda.
Kot zamenika dr. Radenka Stankoviča odrejam Jova Banjani-na, senatorja. Kot zamenika dr. Peroviča odrejam dr. Zeca, senatorja. Ta akt sem napisal in podpisal svojeročno v dveh primerkih, od katerih hrani enega Njeno Veličanstvo Kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta. Ta dva primerka tega akta sta ku-vertirana in zapečatena z mojim pečatom. Aleksander Aleksander Karadjordjevič Kralj Jugoslavije«
Temu protokolu se prilaga spredaj citirani akt z dne 5. jan. 1934. leta z Bleda.
Prečitali smo in overjamo:	Komandant	Kraljeve garde:
Pavle s. r.	Arm- general
Predsednik ministrskega sveta:	Pet.	Živkovič s. r.
Nik. T. Uzunovič s. r.	prvi	adjutant	Nj.	Veličanstva	Kralja:
Upravnik mesta Beograda:	Diviz. general
Man. Lazarevič s. r.	Milan	Ječmenič s. r.
ItaUb se bzvcsil atentat
v
Cui/aitna )utybslavifo!
Ni trpljenja, ki ga ni že prestal jugoslovanski narod v svoji borbi za napredek in ni je preizkušnje, ki že ne bi zadela naš narod na njegovi poti k svobodi.
Sedaj pa je moral jugoslovanski narod doživeti še to najtežjo preizkušnjo, da mu je bil od zločinske roke iztrgan njegov vodja baš v hipu, ko se je pripravljal, da v ozkem sodelovanju z zavezniško Francijo zagotovi mir ne le svoji državi, temveč tudi Evropi. Saj je bil visoki namen pariškega kraljevega potovanja, da se po zagotovitvi miru na Balkanu zagotovi mir še na Jadranu.
Vsa infernalnost marsejskega atentata je ravno v tem, da se je hotel ž njim ta visoki cilj pariškega obiska preprečiti. — Krogle, ki jih je sipal zločinski atentator, niso veljale človeku Aleksandru in ne človeku Barthouju, temveč državnikom, ki so posvetili vse svoje sile konsolidaciji Evrope.
Ta konsolidacija je nekaterim temnim elementom na poti in ti elementi so dvignili roko atentatorju, da je ko blazno sipal smrt in zločin.
In pod temi zločinskimi kroglami je omahnil naš veliki vodja, naš veliki kralj, ki je z neomajno silo čuval nad edinstvom Jugoslavije ter je bil v resnici najmočnejše jamstvo, da ne bo sila jugoslovanskega naroda v odločilnem trenutku razkropljena in neučinkovita.
Ves je posvetil blagopokojni naš kralj vse svoje življenje svojemu narodu. Še kot komaj 201etni regent je v času najtežje aneksijske krize z modro roko obvaroval srbske sile za poznejše slavne dni. In ko je prišla vsa velika doba osvoboje-nja, je bil blagopokojni kralj oni legendarni voditelj svojega naroda, ki je zedinil tudi sovražni svet. Nikdar ni klonil njegov duh in še po najtežji nesreči je brzojavil francoskemu narodu. Srbija je izgubljena, a srbska armada je pripravljena, da se bori dalje. V stiski se spozna veličina duha, v stiski je največja preizkušnja volje in stiska ustvarja heroje. S svojim življenjem se je uvrstil med nje kralj Aleksander I.
Nikdar se ni kralj Aleksander I. izogibal nevarnostim, vedno je prevzel vsako nalogo, ki jo je zahteval njegov vodilni položaj. Vedno pa je zmagovito premagal tudi vse težave. In on, ki ga ni strla niti omajala nobena r^vnrnost, nobena težava — je padel sedaj pod zločinsko roko! Zato je njegova smrt tem bolj bolestna, zato mora jugoslovanski narod pri vsej svoji globoki žalosti tudi stisniti pesti, zato je padlo prokletstvo vsega naroda nad zločincem.
Ce izgubi svojega vodnika narod, ki je imel to srečo, da je že stoletja in desetletja užival svobodo, potem je v tradiciji njegovih državnih in življenjskih norm jamstvo, da bo tudi to težko izgubo prenesel. Toda mi smo izgubili svojega vodnika v času, ko smo komaj začeli živeti svobodno življenje, ko preživljamo šele svojo otroško dobo. Za nas je zato izguba vodnika tako težak udarec, kakor ga doživi otrok, ki izgubi v rani mladosti svoje starše. V tem je tudi vsa veličina one težke izgube, ki nas je zadela s streli zločinca.
Zadela nas je pa še druga, nič manj težka izguba. Kako se je razširil horicont jugoslovanske misli po zaslugi našega kralja. Njegova tako plodonosna iniciativna potovanja v Bukarešto, Carigrad in Sofijo so odpirala vsemu našemu življenju novo in lepšo bodočnost. Ni pa še bilo to veliko delo dokončano, temveč treba ga je še dovršiti. A nihče ni bil tako poklican, da ga dovrši, ko on, ki ga je začel. A on je padel pod kroglami zločinca.
Ni mogoče popolnoma opisati niti veličine izgube, ki nas je zadela, niti ne žalosti, ki je objela jugoslovanski narod. Toda genij jugoslovanskega naroda bo premagal tudi ta udarec. Mlada sila našega toliko preizkušenega naroda je močnejša od vseh nesreč. Tudi najtežja izguba ne stre duha jugoslovanskega naroda.
In ne bo ga strla tudi zato, ker hoče jugoslovanski narod zvesto in do konca izpolniti zadnje sporočilo svojega vzvišenega voditelja.
Ko se je že poslavljala duša velikega vladarja od telesa, takrat je dihnila še zadnjo voljo našega vodnika: >Čuvajte Jugoslavijo!«
Globoko v srce se je vtisnila ta zadnja volja kralja Aleksandra vsemu jugoslo-
Po upapolnem slovesu v pristanišču Zeleniki, ko je ves jugoslovanski narod z radostjo v srcu spremljal kralja Aleksandra na njegovi poti v Pariz, da utrdi v neomajni zvestobi s Francijo evropski mir, je naša bojna ladja »Dubrovnik« prispela natančno po programu ob štirih popoldne v Marseille. Spremljala jo je francoska sredozemska eskadra, da s tem poudari
vanskeinu narodu in ta volja bo narekovala odslej vse njegovo življenje.
Čuvajmo Jugoslavijo! S to zaobljubo gre jugoslovanski narod naprej na delo za svojo bodočnost, za zmago jugoslovanske misli in za napredek vsega človeštva. Večna slava velikemu našemu voditelju! Večna slava spominu kralja Aleksandra 1 Živel jugoslovanski narodi Živel kralj Peter. II. —• njegov novi voditelji
veliki pomen kraljevega obiska in ljubezen Francije za svojega najzvestejšega zaveznika.
Kralj Aleksander je vidno dobro razpoložen stopil na kopno, se veselo rokoval z zunanjim ministrom Barthoujem in jugoslovanskim poslanikom Spalajkovičem. Ko je izpregovoril še par prisrčnih besed z drugimi prisotnimi ter zlasti z zastopniki jugoslovanske kolonije, je sedel v avto na desno stran. Na njegovi levi strani je sedel minister Barthou, na nasprotnem sedežu pa je bil general Georgcs, član vrhovnega vojnega sveta Francije.
Pred avtomobilom, v katerem je bil kralj Aleksander, sta bila dva policijska avtomobila, nato pa oddelek konjenice marsejske garde. Za kraljevim avtomobilom je sledilo drugo spremstvo.
S pristanišča je krenil kralj s svojim spremstvom proti spomeniku vojakov na vzhodnem bojišču, kjer je hotel položiti v
počastitev spomina teh borcev srebrni venec.
Kraljev avto pa še ni prevozil 100 metrov, ko je na Borznem trgu skočil s pločnika naenkrat krepak mož, star okoli 40 let ter planil proti kraljevemu avtomobilu. Polkovnik Violet, ki je jahal vštric kraljevega avtomobila, je zapazil tega moža, zadržal hipoma konja, da tega moža ustavi, a bilo je že prepozno.
Že je atentator, stoječ na kraljevem avtomobilu pričel streljati. Dve krogli sta zadeli kralja, ena v prsi, druga v želodec, dve krogli sta zadeli Barthouja in težko ranjen je bil tudi general Georgcs.
Kralj je takoj padel v nezavest, Barthou mu je še hotel pomagati, a bilo je že prepozno.
Polkovnik Violet je pobil s sabljo atentatorja na tla, šofer je pričel streljati, množica je hotela prebiti kordon, da linča atentatorja, ki je še pobit na tla oddal nekaj strelov — a vse je bilo prepozno, ker infernalni namen atentatorja se je posrečil.
Marsejčani so še navdušeno pozdravljali kralja, ko so padli naenkrat streli, da je groza objela vse. Ko je nekdo zaklical šoferju, naj vozi proti prefekturi, je ta to takoj storil. Ko je vozil avtomobil v hitri vožnji proti prefekturi, je množica še pozdravljala kralja, ker še ni vedela za zločin. Šele spremljevalci so opozorili množico na to, kar se je zgodilo.
Zadnji trenutki velikega kralja
Ko so kralja pripeljali na prefekturo, so ga takoj položili na veliki divan v kabinetni sobi prefekta. Ob njegovem vzglavju sta bila profesorja marsejske medicinske fakultete Berlrand in Henry ter dva vojaška zdravnika. Z injekcijami so skušali kralju ohraniti življenje. Toda zaradi velike izgube krvi je kraljevo srce zelo oslabelo. Zunanji minister Jevtič je držal kralja za roko, da bi dotipal utrip njegove žile. Poslanik Spalajkovič pa se je čisto približal kraljevemu licu, da bi občutil njegov dih. Tedaj se je kralj tiho oglasil in izpregovoril te svoje zadnje kraljevske besede:
»Čuvajte Jugoslavijo!«
Skoraj nato je izdihnil svojo veliko dji-šo. Zdravniki so ugotovili, da je prenehalo
biti srce velikega kralja ob 16.45 uri,
četrt ure potem, ko je stopil na francoska tla.
Truplo so nato očistiti od krvavih madežev in ga pokrili z jugoslovansko zastavo.
Zunanji minister Jevtič in poslanik Spalajkovič pa sta stopila v sosedno sobo in obvestila ministrskega predsednika Uzu-noviča telefonično o strašnem dogodku, maršal dvora Dimitrijevič pa je sporočil to vest princu Pavlu.
N j. Vel. kraljico Marijo
pa so obvestili v Besan^onu. Kraljica Marija je potovala namreč v Francijo s posebnim vlakom skozi Švico. Ob 15.40 je bila v Lyonu, ob 18.30 v Besangonu in v Dijonu bi se morala pridružiti kralju.
V	Besansonu so ji sporočili grozno vest. To težko nalogo je prevzel prefekt, ki je najprej govoril z adjutantom kraljice, nato pa ji z največjo obzirnostjo povedal pretresujočo vest. Prefekt je potem tudi spremljal kraljico v Marseille.
Tudi Barthou — mrtev
V	prvem hipu se je mislilo, da Barthou ni nevarno ranjen. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu zdravniki hoteli amputirati roko, ker je bila od strela od lakti navzdol čisto razdrobljena. Vsled velike izgube krvi pa je Barthouju srce zelo oslabelo in zato so dvakrat izvršili na njem transfuzijo krvi. Toda vse je bilo zaman, izguba krvi je bila prevelika in utripi srca so postajali vedno slabotnejši in ob 17.40 je prenehalo biti srce velikega francoskega državnika.
Tudi general Georgcs je bil težko ranjen in dolgo je bilo njegovo življenje na niti. Po zadnjih vesteh pa se je njegovo stanje zelo zboljšalo.
Umrla je tudi neka slučajno zadeta žena, težko ranjen je bil neki policijski stražnik, več drugih ljudi pa je bilo ranjenih.
Kdo je atentator
Množica je atentatorja linčala. Našli so pri njem dva revolverja in bombo in 70 nabojev. Revolver, s katerim je ubil kralja in ki ga je imel še v roki, je mala strojnica z 20 naboji. Deset strelov je oddal, 10 nabojev pa je bilo še neizstreljenih. Pri njem so našli potni list na ime
Peter Kelemen, trgovec v Zagrebu. Potni list je češkoslovaški, vizum je imel tudi jugoslovanski. Vse pa kaže na to, da je bil tako potni list ko vizum ponarejen. Na potnem listu je namreč bil podpis: »za konzulate, kar pa je v češčini nepravilno in bi se moralo glasiti »pro konzulat«. Atentator je imel na roki tetoviran znak makedonstvujuščih VI.IRO ter mrtvaško glavo z bolgarskim napisom Svoboda ali smrt. Pa tudi ti znaki so imeli le en namen, da bi izbrisali pravo sled za atentatorjem in njegovo družbo. Pri sebi je imel atentator 1800 frankov, na sebi pa novo obleko, ki si jo je kupil v Parizu. Atentator je, kakor poročajo francoski listi, ubil nekega policijskega organa, da je prebil policijski kordon in nato planil proti kraljevemu avtomobilu.
Listi poročajo, da je dognana tudi identiteta atentatorja in da je bilo aretiranih
tudi več ljudi, ki so osumljeni kot njegovi soudeleženci.
Nekemu filmskemu operaterju se je posrečilo, da je posnel ves atentat. Iz filma se natančno vidi ves potek atentata.
»Dubrovnik« prepelje truplo kralja v domovino
V	sredo popoldne odpelje »Dubrovnik« kraljevo truplo v domovino. Francoska eskadra bo spremljala »Dubrovnik« vso vožnjo do jugoslovanske obale. Poleg oficirjev iz kraljevega spremstva bosta spremljala krsto tudi jugoslovanski vojaški ataše v Parizu, general Mihajlovič in poslaniški svetnik Gjurovič.
Nj. Vel. kraljica Marija pa se odpelje z ekspresnim vlakom v Jugoslavijo. Spremljala jo bosta zun. minister Jevtič in dvorni maršal Dimitrijevič.
Jevi ter predsednikoma jugoslovanske in francoske vlade smo poslali brzojavne izraze našega najglobljega sožalja.
O tragičnem dogodku v Marseille je bil takoj obveščen tudi kralj Boris, ki ga je tragična vest globoko presunila.
Sožalje Mussolinija
Predsednik italijanske vlade Benito Mussolini je poslal predsedniku kr. vlade Nikoli Uzunoviču tole brzojavko: Tragična smrt vzvišenega vladarja Jugoslavije, ki je padel kot žrtev tako odvratnega atentata, je izzvala veliko ogorčenje italijanskega naroda, ki deli žalost z jugoslovanskim narodom. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, izraze najtoplejšcga in globokega sožalja fašistične vlade in moje osebe.
Mussolini.
Pa tudi iz vseh drugih držav, od suve-renov, vlad in ministrov ter drugih visokih osebnosti, prihajajo v Beograd neprestano vedno nova sožalja. Tudi vsi poslaniki v Beogradu so izrekli naši vladi svoje sožalje.
Ves kulturni svet je enoten v obsodbi infernalnega zločina.
Odredbe jugoslovanske vlade
Kraljevska vlada je na svoji seji sklenila:
da člani kraljevske vlade takoj prisežejo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II.;
'v '	<
da minister vojske in mornarice izda potrebne naredbe za zaprisežen je vojske in mornarice na Nj. Vel. kralja Petra II., kar se je izvršilo še tekom noči: da prisotni ministri izdajo potrebne naredbe za zaprisego vsega državnega urad-ništva (tudi to se je že zgodilo);
da se s proklamacijo sporoči 1 narodu tragična smrt Nj. Vel. kralja Aleksandra
I.	in da je zasedel prestol Nj. Vel. kralj Peter II. ter da bo začasno do njegove zaprisege izvrševalo kraljevsko oblast določeno namestništvo;
da se Narodno predstavništvo v smislu čl. 42. in 59. ustave skliče na skupno sejo, da narodni zastopniki in določeni namestniki prisežejo; da traja narodna žalost 6 mesecev; da se 10. t. m. razglasi smrt blago-pokojnega kralja z zvonenjem v vseh cerkvah, v džamijah in sinagogah pa po obredih dotičnih veroizpovedi;
da se ustanovi državni odbor za pogreb Nj. Vel. kralja Aleksandra I.;
da državna poslopja razobesijo črne zastave;
da je 10. t. m. v vseh šolah v državi pouka prost.
Ti ukrepi kraljevske vlade so bili takoj izvršeni.
Že v 24 urah SS-S;
klobuke Itd. Skrohi in eretlolika srajce, ovratnike tn manšete. Pere, suit, monga In lika domače perila
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6.	Seleburgova vi. 8.
Telefon it. B2-7B.
Vsa Jugoslavija žaluje
Vtis strašne vesti na jugoslovanski narod je bil nepopisen. V začetku nihče sploh verjeti ni mogel, da se je zgodilo nekaj tako strašnega.
Toda vedno nova sporočila, vedno nove podrobnosti o strašnem dogodku so končno prepričale narod, da je strašna vest resnica.
Težka bolest je legla na ves narod, vsi obrazi so bili potrti, vsa srca so plakala za velikim kraljem.
V	hipu so bile ustavljene po vsej Jugoslaviji vse godbe, vse kino-predstave in vsa gledališča ter zabavišča. Tudi vse gostilne in kavarne so bile v večini mest zaprte.
Po vseh ulicah pa so se zbirali ljudje, glasno dali duška svojemu ogorčenju nad gnusnim atentatom, obenem pa žalovali za velikim pokojnikom.
Vse lice Jugoslavije se je na mah iz-preinenilo.
A tudi v tej veliki žalosti ni jugoslovanski narod niti za hip omahnil, temveč zvest svoji zgodovini ponavljal veliko sporočilo velikega kraljal
Čuvajmo Jugoslavijo!
Ta velika zaobljuba, ta velika prisega je združila jugoslovanski narod v eni volji in v eni misli kakor ga je strašna vest združila v enem čustvovanju.
Jugoslovanskega naroda ne zlomi nobena nesreča.
Sožalje bana dr. Marušiča
Ministrskemu predsedniku je poslal ban dr. Marušič to sožalno brzojavko:
Globoko potrt nad težkim udarcem, ki je zadel našo drago domovino, vas prosim, da sprejmete s kraljevsko vlado izraze najglobljega sožalja vsega prebivalstva Dravske banovine, kakor tudi izraze mojega osebnega sočustvovanja. Mučeniška smrt velikega kralja in nepozabnega vladarja bo še tesneje združila srca vseh Jugoslovanov v neomajni ljubezni in zvestobi do skupne domovine in svetlega kraljevskega doma ter jim vlila nezlomljivo voljo in nepremagljivo moč, da tudi v najtežji preizkušnji izpolnijo poslednje kraljevske besede velikega pokojnika. — Ban dr. Marušič.
Sožalna brzojavka Zbornice TOI
Zbornica za TOI je poslala predsedniku vlade g. N. Uzunoviču naslednjo sožalno brzojavko:
»Potrti neizmerne boli nad strašno usodo, ki je zadela ves naš narod s smrtjo velikega heroja Njegovega Veličanstva kralja Aleksamdra, izražamo naše najgloblje sožalje. Obljubljamo neomajno zvestobo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. in bomo po svetem izporočilu nesmrtnega Vodnika vedno zvesto čuvali Jugoslavijo. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik: Ivan Jelačin s. r.« Obenem je sklicalo predsedstvo Zbornice za TOI v počastitev spomina velikega kralja-mučenika za danes, v četrtek ob 12. uri sožalno sejo predsedstva.
Sožalje ljubljanskega trgovstva
Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani je sklicala za danes ob 11. uri dopoldne sožalno sejo uprave v »Trgovski dom«.
Obenem je uprava Združenja odredila, da se v znak žalosti zapro vse trgovine v četrtek med 11. in 12. uro dopoldne, ko bo žalna seja uprave.
Pa tudi vsak trgovec se je potrudil, da čim bolj vidno pokaže svojo bol zaradi velike izgube, ki je zadela nas narod. Skoraj vsi trgovci so svoje izložbe posvetili spominu velikega kralja. Vsa Ljubljana je zavita v žalost.
Združenje trgovcev v Mariboru je imelo žalno sejo v sredo. Prav tako tudi Uprava gospodarskega predstavništva. Tudi vse druge gospodarske organizacije so imele posebne žalne seje.
V	Mariboru so bile v znak žalosti zaprte vse trgovine in vsi lokali od 17. do 18. ure. Ravno tako tudi v vseh drugih krajih Slovenije so bile trgovine zaprte za časa žalnih komemoracij.
Tcanrii&	Aid
V sredo ob 5. zjutraj je prišla kraljica Marija v spremstvu dvorne dame gospe
Grujičeve, ministra dvora Antiča in polkovnika Naumoviča v Marseille, kjer so jo na postaji pričakovali minister Jevtič, poslanik Spalajkovič, maršal dvora Dimitrijevič, prefekt Jousnot in drugi odličniki.
Takoj po kratkem pozdravu je odšla kraljica na prefekturo, kjer leži na mrtvaškem odru blagopokojni kralj Aleksander. Tu je prebila kraljica Marija v globoki žalosti in udani molitvi okoli 20 minut. Nato se je umaknila v stanovanje prefekta, kjer je ostala vse dopoldne.
Ob 10. dopoldne je prišel v Marsej predsednik republike Lebrun. Na kolodvoru je bil samo tih sprejem. Takoj se je odpeljal na prefekturo, kjer je imel kratko sejo z Herriotom, Tardieujem, Pietrijem, Jevtičem in Antičem.
Nato je obiskal kraljico Marijo ter ji izrazil svoje iskreno sožalje.
Kraljica Marija in predsednik Lebrun sta nato skupno odšla v kapelo, kjer je ležal na katafalku kralj Aleksander v admiralski uniformi, na levem katafalku pa minister Barthou. Oba sta se še enkrat
I/m kulturni svei $6custvui&
Infernalni zločin marsejskega atentatorja je napravil na ves kulturni svet silen vtis. Evropa obsoja gnusni zločin, vse se zgraža nad tem podlim dejanjem. Posebno ogorčenje pa vlada v Franciji in vseh prijateljskih državah.
Sožalje francoske vlade
Francoska vlada se je takoj po prejemu vesti o tragični smrti Nj. Vel. kralja sestala na posebno sejo, na kateri je sklenila to proklamacijo:
»Francoska vlada z bolestjo sporoča narodu smrt Nj. Vel. jugoslovanskega kralja Aleksandra I., ki ga je zadela baš v trenutku, ko je prinesel francoskemu narodu svedo-čanstvo ljubezni in zvestobe jugoslovanskega naroda. Kot tolmač francoskega ljudstva pošilja francoska vlada Nj. Vel. kraljici Mariji, jugoslovanski vladi in velikemu bratskemu narodu izraze globoke bolesti vso Francije.
Poleg kralja Aleksandra je bil tudi zunanji minister Louis Barthou smrtno zadet. V tragični boli, ki je zedinila obe državi, bosta oba naroda še bolj kakor dosedaj občutila skupnost svojih src in svojih misli.«
Predsednik republike Lebrun je ob 11.50 odpotoval iz Pariza v Marseille, da se pokloni zemskim ostankom velikega kralja in francoskega zunanjega ministra. Z njim je odpotoval tudi minister Herriot.
Obenem je francoska vlada odredila enomesečno žalovanje.
Sožalje držav Male antante
Vest o strašnem atentatu je prišla v Prago o 5. popoldne. Z bliskovito naglico se je razširila po vsem mestu. Radijska postaja je takoj prekinila svoj zabavni pro-
poklonila spominu obeh velikih pokojni-kov-mučenikov.
Po 12. uri so položili truplo kralja v krsto. Nato so generali francoske vojske dvignili krsto in jo odnesli v mrtvaški voz. V prvi avtomobil sta sedla kraljica Marija in predsednik Lebrun, v ostale pa francoski ministri in jugoslovanski zastopniki.
Med največjimi vojaškimi častmi je bilo truplo nato prepeljano na naš »Dubrovnik«, ki je bil ves zavit v črno.
Bila je to pot tako globoke žalosti, da je vse pretresla. Glasno so jokali jugoslovanski in francoski mornarji.
Ko so postavili truplo na krov »Dubrovnika« je pravoslavni duhovnik opravil obredne molitve, kraljica Marija in predsednik Lebrun pa sta ves ta čas klečala ob krsti.
Nato so zagrmeli topovi, godba je zaigrala Chopinovo »Smrtno koračnico«, za-plakalo je ljudstvo ob obali, »Dubrovnik« in »francoski križarki«, ki spremljata našega kralja, po so dvignile sidro.
In začela se je zadnja pot velikega kralja v svojo ljubljeno domovino.
gram, po vsej Pragi so zaplapolale Črne
zastave. Češkoslovaška vlada je imela danes dopoldne posebno žalno sejo, sožalne izjave pa je izrekel predsednik Masaryk, vlada in ministri.
Prav tako je vsa Rumunija z iskrenim sočustvovanjem z jugoslovanskim narodom sprejela vest o tragični smrti kralja Aleksandra. Z vseh hiš so bile obešene zastave na pol droga, vsi listi posvečajo cele strani spominu kralja in strašnemu dogodku. Prav tako so prihajale vedno nove-sožalne brzojavke iz vse Rumunije.
Sožalje Bolgarske
Posebno je zadela vest o strašnem atentatu bratsko Bolgarsko, ki je še pred kratkim s takšnim navdušenjem sprejela bla-gopokojnega kralja. Ves bolgarski narod je iskreno vzljubil našega kralja kot prvo-boritelja za neodvisnost Balkana in za lepšo bodočnost jugoslovanskih narodov. Ministrski predsednik Gcorgijev in zun. minister sta takoj poslala sožalni brzojavki.
Ministrski predsednik Qeorgijev pa je sprejel novinarje in jim izjavil:
»Gotovo že veste o žalostnem dogodku v Marseilleu, kjer sta postala jugoslovanski suveren kralj Aleksander I. in francoski zunanji minister Louis Barthou žrtvi atentata. Bolgarski kralj, vlada in ves bolgarski narod sočustvujejo z bratskim jugoslovanskim narodom, ki ga je zadela tolika izguba, in z veliko Francijo spričo smrti njenega zunanjega ministra. V znak žalosti je ministrski svet, ki je imel včeraj popoldne baš daljšo sejo, svojo sejo prekinil in odredil žalovanje po vsej državi. Da počastimo spomin na velikega jugoslovanskega kralja smo prekinili vse predstave in zabave v gledališčih in kinematografih. Kraljici Mariji, gospe Barthou-
iaitta steia
tocze
Uprava Ljubljanske borze za blago in vrednote je sklicala v počastitev spomina velikega kralja in mučeniškega voditelja svojega naroda žalno sejo, ki je bila v sredo, dne 10. t. m. ob 17. uri v sejni dvorani Trgovskega doma pod predsedstvom borznega predsednika dr. Ivana Slokarja.
Po otvoritvi seje je izpregovoril predsednik dr. Slokar Oto globokem sočustvovanju vseh članov uprave te iz srca prihajajoče besede:
»Neizprosna usoda je hotela, da je postal naš priljubljeni krailj in vladar žrtev podlega atentata. Zahrbtno je bil umorjen v trenutku, ko je v korist naše domovine iu nas vseh izvrševal svojo vladarsko in državniško funkcijo z namenom, da državi in narodu zagotovi mir in boljšo bodočnost.
Groza nas obhaja ko pomislimo, da je nit tega dragocenega življenja na tragičen način pretrgana in da je za večno prenehalo biti srce, ki se je posvetilo skozi 20 let z neizmerno ljubeznijo delu za narod in našo lepo domovino. V vseh viharjih preteklih let je bil pokojni naš kralj najmočnejša konstruktivna sila pri ureditvi naše države. Vsi smo ga ljubili, z vso vdanostjo spoštovali ter obenem občudovali njegovo neutrudljivo energijo. Tudi na gospodarskem polju se je pokazal blagodejen vpliv njegovega vrhovnega vodstva države, za kar mu dolgujemo večno hvaležnost.
Mi vsi, ki sodelujemo v raznih za go-spodlarstvo, za narod in za državo važnih panogah in funkcijah, bomo nadaljevali svoje delovanje v smislu vzvišenih intencij pokojnega vladarja, za katere je padel kot mučenik. Udarec, ki smo ga žalibog doživeli, nas ne bo našel majhne. Verujemo
v	boljšo bodočnost države in naroda ter obljubljamo v sedanjih najhujših bolečinah, da smo pripravljeni prevzeti nase tudi največje žrtve v dosego idealov, za katere je naš nepozabni veliki pokojni kralj živel in umrl.
Večna slava Njegovemu spominu!«
Oklic župana dr. Puca
Someščani!
Našo domovino je zadela strašna nesreča. Naš viteški kralj Aleksander I. je padel od roke morilca. Ko plakamo ob njegovi krsti, ne smemo pozabiti, da je tudi On padel v službi domovine in da je naša prva dolžnost v teh težkih časih čuvati njo in z njo našo svobodo.
Prva dolžnost je obvarovati red in mir. Do preklica niso dovoljene nobene javne prireditve, zabave in zborovanja. Vsak pa vztrajaj na svojem mestu z dvojno vnemo. Nobenih demonstracij in izzivanj! V urah žalosti pokažimo, da smo velik narod, no brezglava masa! Čuvajte Jugoslavijo! Zvestobo kralju Petru II.
Ipobave^licifieciie
Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 16. oktobra ponudbe o dobavi 75 litoželeznih kabelskih spojnih muf, 100 kg kabelske mase in 200 m impregniranega jute-traka. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Banska uprava Dravske banovine razpisuje v skrajšanem postopku javno ustno licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin za drugo polletje proračunskega 1. 1934/35. Licitacija bo v soboto, dne 20. oktobra ob
11.	uri v sobi 21 v drugem nadstropju banske palače na Bleiweisovi cesti.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 10.000 kg bencina. Licitacija bo dne 25. oktobra ob 11. uri v pisarni ekonom-
skega odseka, soba štev. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo po Din 10'— v pisarni direkcije.
Dne 25. oktobra bo pri Direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavo jamskega lesa.
Prodaja starega papirja. Direkcija pošte in telegrafa v Splitu razpisuje ofertno licitacijo za prodajo 17.619 kg starega papirja in 2356 kg starih voznih listov. (Pogoji so interesentom na razpolago pri isti direkciji.)
Komanda pomorskega arzenala Tivat
sprejema do 23. oktobra ponudbe o doba-
vi	25 kg usnja, 100 m transmisijskih jermen, 290 kg kavčuka, 45 kg ebonita, raznega materiala za klozete, 305 kg zelenega volka v prahu, 460 kg arzenika v prahu in 125 kg živin-oksida v prahu; do 24. oktobra o dobavi 600 kg železne pločevine, 10.000 pol smirkovega platna, 3 va-gonet, 200 m tračnic za poljsko železnico, 70 železniških pragov, 40 kg vijakov, 40 kilogramov spojnic, 500 m starih rabljenih tračnic za poljske železnice; do 25. oktobra o dobavi 200 kg žveplene kisline, 20 kg kalijevega lužila, 500 kg klorkalcija, 25 kg salmijaka; do 26. oktobra o dobavi 170 m bombaževe jadrenine, 80 m katraniranega motvoza, 20 kg medeninastih plošč, 116 m jeklenih pocinkanih vrvi, 76 kg ploščatega železa; do 28. oktobra o dobavi 1120 kg pločevine, 1 aparata za razvijanje acetile-na, raznih glasbenih instrumentov in materiala za iste ter o dobavi 340 kg masti za parkete; do 29. oktobra o dobavi 8450 kilogramov železne pločevine, 50 kg železa, 80 kg železnih pocinkanih cevi, ca. 500 kg železnih zakovic, 20 kg železnih pocinkanih vijakov, 140 kg katranskega laka ter 400 m nekatraniranega motvoza; do
1.	novembra pa o dobavi 300 kg gazolina.
Konkurzi in
prisilno poravnave
Društvo vclcindustrijccv in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 30. septembra 1934 statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega leta):
1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 5 (2), v Savski 2 (5), v Vrhaski —
(—), v Primorski 1 (2), v Dr inski 1 (4), v Zetski 2 (1), v Dunavski 1 (3), v Moravski 1 (—), v Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1).
2. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 8 (—), v Savski 7 (2), v Vrbaski — (—), v Primorski 3 (—), v Drinski 2 (—), v Zetski — (1), v Dunavski 5 (1), v Moravski — (—), v Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pan, čevo 3 (—).
3. Končana konkurzna postopanja: v Dravski banovini 2 (2), v Savski 3 (3), v Vrbaski — (—), v Primorski — (—), v Drinski 5 (9), v Zetski — (1), v Dunavski 13 (9), v Moravski 9 (6), v Vardarski 5 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 3 (1).
4. Potrjene prisilne poravnave: v Dravski banovini 11 (4), v Savski 5 (2), v Vrbaski 1 (—), v Primorski 1 (—), v Drinski 2 (3), v Zetski 2 (—), v Dunavski 7 (4), v Moravski — (1), v Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1).
#
V	konkurzni zadevi o premoženju tvrdke Jugosport, r. z. z o. z. se določa ugotovitveni narok na dan 7. novembra ob 9. pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 139.
Poravnalno postopanje je uvedeno o premoženju Franca Jerka, posestnika in opekarnarja v Črnučah. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik odvetnik dr. Stanko Tominšek. Narok za sklepanje poravnave dne 23. novembra ob 9, rok za oglasitev do 17. novembra.
OUZD v septembru 1934
Članov moških 52.135 (+2.260), ženskih 30.860 (+1.750), skupaj 82.995 (+4.010).
Bolnikov moških 1.294 (-j- 21), ženskih 974 (+220), skupaj 2.268 (+ 241).
Odstotek bolnikov moških 2'48°/o (+ 0'07°/o), ženskih 3-16°/o (+0'74°/o), skupaj 2-73V« (+0'16°/o).
Povprečna dnevna zavarovana mezda moških Din 25'37 (—1'02), ženskih Din 18-21 (—0-14), skupaj Din 22-70 (—0-73).
Celotna dnevna zavarovana mezda moških Din 1,322.452-40 (+6.464'—), ženskih Din 561.909-60 (+27.632-40), skupaj Din 1,884.362-— (+34.096-40).
Številke v oklepajih pomenijo prirast »+« oziroma padec »—« od lanskega leta, t. j. od septembra 1933.
Tendenca v razvoju zaposlenosti, delavskih plač in zdravstvenih razmer delavstva je zadnje mesece neizpremenjena. Zanimiva pa je primerjava z mesecem septembrom prejšnjih let. Razlika članov znaša napram
septembru 1930 —18.668 septembru 1931 —13.889 septembru 1932 + 3.798 septembru 1933 + 4.010.
Zboljšanje delovnega trga je torej evidentno. Ne moremo pa tega v isti meri trditi o delavskih plačah. Razlika povprečne dnevne zavarovane mezde znaša napram septembru 1930 Din — 4-27 septembru 1931 Din — 3-89 septembru 1932 Din —1-47 septembru 1933 Din — 0-73.
Delavsko plače torej še vedno padajo kljub zboljšanju delovnega trga. Razlike celotne dnevne zavarovane mezde vseh članov (delovne rente) znaša v tisočih dinarjev napram
septembru 1930 Din —857 septembru 1931 Din —692 septembru 1932 Din — 30 septembru 1933 Din + 34.
Končno navajamo še razliko odstotka bolnikov napram
septembru 1930 + 0-16°/« septembru 1931-f-0'53% septembru 1932 -+ 0'56% septembru 1933 +- 0'16%
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico* o otvor-jenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od
10. septembra do 20. septembra 1934.
A. OTVORJENI KONKURZI:
Savska banovina: Buzina Ratko i Marjan, Samobor.
Zctska banovina: Petrovič Maksim, lastnik tiskarne »Dukačin«, Peč (konkurz se ne otvori, ker ni imetja niti za pokritje konkurznih stroškov).
Dunavska banovina: Satler Armin, prokurist, Novi Sad, sedež njegovega podjetja Solo Netel v Novem Sadu.
Beograd, Zemun, Pančevo: Master Franjo, mizar, Beograd, Kruševačka ul. 14.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE:
Savska banovina: Gosti Vladimir, ne-protokolirani trgovec, Hraščina-Trgovište, srez Zlatar.
Primorska banovina: Ribarska zadruga, r. z. z o. z. Komiža.
Donavska banovina:	Forgač	Dezider,
valjčni parni mlin, d. d., Bačka Topola; Mudrinski Mita in njegova žena Julka roj. Rigovljev, gostilničarja, Srbobran.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Markovič
Slavko, bivši sluga, Beograd, Američka ul. štev. 7.
C.	KONČANA KONKURZNA POSTOPANJA:
Drinska banovina: Dokič T. Miloje, trgovec, Valjevo; Katanič Milorad, trgovec, Šabac.
Donavska banovina: Kon Adolf, trgovec, Senta; Petkovič Života i Jerosij, D. Rača; Tucakov Aleksandar, Tucakov Sofija in firma Tucakov, Vel. Kikinda.
Moravska banovina: Jovanovič Stojan pokojni, Caribrod; Kostič Vasa i sinovi, Pirot, predstavniki: Vladimir, Dobrivoj in Milutin, bratje Kostič, opankarji, Pirot.
Vardarska banovina: Danailovič Andon, opankar, Kumanovo; Josifovič Vasilj, trgovec, Kumanovo; Spasič Hadži Stojan, Kumanovo; Vladič Petar, trgovec, Kumanovo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Albahari M. Mirjam, lastnica firme »Majdan jeftinoče«, Beograd; Trevizan Gaston, neprotokolirani trgovec, Pančevo.
Č. POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE:
Vrbaska banovina: Biščevič Alija, trgovec, Bihač.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. — Vse druge podatke o raznih narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva.
‘Doma
in pe svetu
Revolucija v Španiji se je definitivno ponesrečila in vlada trdno obvlada položaj. Ljudstvo odobrava energični nastop vlade posebno zato, ker je z odločnim nastopom proti separatistom v Kataloniji obvarovala enotnost Španije. Vsem ministrom in zlasti Lerrouxu je prebivalstvo Madrida priredilo velike ovacije.
Vsi poizkusi predsednika grške republike Zaimisa, da bi dosegel sporazum med vladno stranko Caldarisa in opozicionalno Venizelosa so se ponesrečili in bo zato grški parlament razpuščen in razpisane nove volitve.
Pri nedeljskih volitvah v okrožne odbore v Franciji je ostalo posestno stanje strank v glavnem neizpremenjeno. Vendar pa je socialistično-komunistični blok na rahlo nazadoval v korist vladnih skupin. Nazadovali pa so tudi konservativci.
Herriot je na volilnem shodu v Lyonu izjavil, da se odreka levičarskemu kartelu. Socialiste je imenoval na tem shodu za debele plutokrate in revolucionarje v smokingu. Dejal je nadalje, da je padlo od leta 1932 6 radikalnih vlad samo zaradi paktiranja s socialisti. Zato je vsaka nadaljnja zveza s socialisti nemogoča.
Gombiis odpotuje v Varšavo dne 15. oktobra ter ostane v Varšavi dva dni. Kmalu nato odpotuje v Rim.
Nemški gospodarski diktator dr. Scliacht je po švicarskih vesteh sklenil, da proglasi moratorij tudi za nemška plačila po Youn-govem in Dawesovem posojilu.
Vsa propaganda letošnjega obrtniškega tedna se bo izvedla pod geslom: »Temelj narodnega blagostanja je močan obrtniški stan«.
Obrtniški dom so začeli graditi obrtniki v Bosanskem Šamcu. Sredstva za gradbo so zbrali obrtniki sami.
Drugi tir na progi Beograd—Resnik je bil izročen javnemu prometu za potniške in brze vlake.
Neka angleška skupina namerava kupiti rudnika pirita in limonita v Bakovičih in Kozogradu pri Fojnici v Bosni. — Oba rudnika sta bila opuščena leta 1919. Sedaj odkopujejo stare rove, da pridejo do glavne žile v obeh rudnikih.
Italijanska vlada je začela veliko akcijo za pogozdovanje Italije. V sto letih mora imeti Italija toliko gozdov, da ji ne bo več treba uvažati lesa.
TISKARNA MERKUR, Ljubljana
Tiska knjige, časopise, tabele, naročilnice, plakate, lepake, cenike, vizitke itd. Vse tiskovine dobavlja bitro in po zmernih cenah
Račun Poštne hranilnice št. 13.108. Telefon 25-52
Gregorčičeva 23 Lastna knjigoveznica
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIIIALEK, Ljubljana.