IJUBLJANI
k..... — .-■^a--
Stanovsko politiško glasilo UJO
Poverfenišivo Ljubljana.
Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankirantti pisem ne spre/emamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.197. Telefon 3113.
t&izmmmmmmiMMimmm
Po vidovdanskih proslavah.
Pretekli teden so šole širom naše do» movine zaključile šolsko leto z nacionalnimi proslavami Vidovega dne, ki so se po došlih poročilih izvršile najslovesneje.
Na stotisoče šolske mladine je z učitelj« stvom na ta dan manifestiralo za jugosloven« sko misel. Vidov dan ni posvečen le vzgoji naroda v nacionalnem pravcu, temveč pred« vsem vzgoji mladine, da se v njej utrdi na» rodni ponos, osveži v njej spomin na našo nacionalno preteklost in ji vlije svežih sil za nacionalno življenje v bodočnosti.
Vzgoja mladine v nacionalnem duhu je pa z novim zakonom o narodnih šolah dobila še trdnejšo oporo, ker ta zakon naravnost imperativno zahteva od šole in učiteljstva tako -vzgojo.
Poročila o impozantnih proslavah Vido« vega dne po šolah pričajo, da so šole in uči« teljstvo izvršili svojo državljansko dolžnost v polni meri in v najširšem obsegu, da so položili nove temelje nacionalne zavesti v srca mladine ter so v mlade državljane vlili sveže ljubezni do države in domovine.
Najlepše in na najimpozantnejši način pa se je izvršila letos proslava Vidovega dne v Beogradu. Tamkaj se je vršil prvič vsesokoiski zle t;, ki se ga je udeležilo po« sebno lepo število naše mladine. Sokolski dnevi v Beogradu so bili sijajna manifesta« cija nacionalne vzgoje in nacionalne misli. Nastopi mladine so bili lep dokaz prave di« sciplinirane nacionalne vzgoje, sprejeti so bili z velikim navdušenjem in priznanjem ,s strani občinstva..
Proslava Vidovega dne v Beogradu, ki se je vršila v znamenju vsesokolskega zleta. je dosegla svoj sijaj tedaj, ko je med 20.000 Sokoli in Sokolicami korakal naš naraščaj, naša šolska mladina, ki je vsa prežeta nacio« nalne misli in ljubezni do kralja in domo« vine, pozdravljala Nj. Vel. kralja in kraljico in starosto prestolonaslednika, ki so priso« stvovali vsem tem slavnostim. Nad četrt milijona ljudi je občudovalo ogromne sokol« ske množice, korakajoče po ;beogradskih ulicah. To je bila proslava Vidovega dne, kakršne Beograd še ni doživel
Popoldne se je vršil še zadnji nastop Sokolstva na zletišču in ob tej priliki je pre« jel Sokol kraljevine Jugoslavije od Nj. Vel. kralja v dar prapor, pod katerim bodo kora« kali vsi Sokoli kraljevine Jugoslavije do končnega cilja, ko bo ves jugoslovenski na« rod prepojen jugoslovenske misli in čuvstvo« vanja, čutil le eno, v skupni državi.
Sokolske vrste so se razšle po vsej širni domovini in ponesle s seboj besede, ki jih je izgovoril Nj. Vel. kralj ob predaji pra« pora in ki jasno kažejo pot pravim vzgoji« teljem ter se glasijo:
Sokoli in Sokolice!
Od Sokola kraljevine Jugoslavije, ki je bil nedavno osnovan pod starešinstvom mo« jega prvorojenega sina prestolonaslednika Petra, pričakujemo, da bo zdrav vzgojitelj mladine, pobornik bratstva in ljubezni, za« ščitnik velike jugoslovanske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha.
Pri vseh svojih članih naj razvija in krepi plamen rodoljubja in plemenitega na« vdušenja ter naj postane šola državljankih vrlin.
Hkratu naj tvori vez z veliko vsesiovan« sko sokolsko zajednico.
V	znak svoje vladarske pozornosti na« pram tem velikim nalogam in njihovi ostva« ritvi poklanjam Sokolu kraljevine Jugosla«
.vije to zastavo in jo razvijam z željo, da bi v.sekdar ponosno vihrala v čast in slavo kra« lja in domovine.
V	tem znamenju, Sokoli in Sokolice, krepite vaše mišice, oplemenjujte vaše duše, oborožite s sokolskimi vrlinami svoja srca in ne pozabite, da se morate za vaš sijajni polet in za vaše odlike zahvalili veliki uje« dinjeni Jugoslaviji, da ji pripadate z vsem svojim čutenjem in z vsemi svojimi deli, da živite samo za Jugoslavijo in za jugoslovan« sko idejo. Njene so Vaše mišice, vaša srca, njene naj bodo vaše radosti in ideali, vsa vaša stremljenja in vsi vaši napori! To za« htevajo od vas vaše sokolske tradicije, to je sporočilo onih, ki so padli za veličino domo« vine, to vam je moj kraljevski pozdrav! Zdravo!
*
Podrobno tiho delo vseh učiteljskih de« lavcev na polju narodne prosvete in nacio« nalne misli je dobilo na Vidov dan svoje veliko zadoščenje in priznanje.
Kraljevska beseda poudarja na prvem mestu vzgojo zdrave mladine, ki naj bo po« bornik bratstva in ljubezni, zaščitnik velike
jugoslovenske misli in nositelj viteškega in nacionalnega duha.
Vzgoja naj razvija in krepi plamen ro« doljubja in plemenitega navdušenja ter dr« žavijanske vrline; krepiti pa mora tudi mi« sel vsesiovanske zajednice.
V javnosti in tudi z uradne strani se potrjujejo vesti, da se dela na temeljitih spremembah uradniškega zakona, ki bo re« gulira; in postavil na bolj zdravo in pravic« nejšo podlago ne le dolžnosti uradnika glede službe in odgovornosti za delo v njej, mar« več tudi pravice in nagrade, ki jih jim daje država za to delo, z ozirom na njihove šol« ske kvalifikacije in važnost dela, ki ga opravljajo.
Prvo vprašanje, vprašanje o dolžnosti in odgovornosti uradnikov, upamo da bo re« šeno povsem pravično (»ni po babu, ni po stričevima, več po pravdi Boga istinoga«) in da bodo s tako rešitvijo zadovoljni vsi urad« niki, ker bodo 'zakonske odredbe za vse ena« ke in bodo uradniki, ne oziraje se na grupe in kategorije, pred zakonom enaki. Od vseh se bo zahtevalo vestno in intenzivno delo v službi in odgovornost za to delo. Četudi bo« do te odredbe strožje, ne bodo plašile vestnih in dobrih uradnikov in jim ne bodo jemale poguma, marveč se jih bodo zbali samo oni, ki so bili vajeni, da so prišli tudi brez dela ali celo z brezvestnim delom in večkrat celo brez potrebne kvalifikacije na višje položaje in s tem prehitevali tudi svoje sposobnejše in vestnejše tovariše. Ako se s temi spre« membami onemogoči v bodoče tako napre« dovanje, a mi se nadejamo, da se bo one« mogočilo, bo to zelo veliko delo zakonoda« jalca. Če bo pa uzakonjeno, da se izvrši nova razvrstitev uradništva, po kateri bi pri« šel vsakdo na tako mesto, ki mu pripada po kvalifikaciji, bi bilo to še večje delo, ki bi ga pozdravili ne le uradniki, marveč ves na« rod.
Pri drugem vprašanju, to je pri plačah, se moramo pomuditi nekoliko delj, da s tem kolikor toliko pripomoremo, da se reši tudi to pravično in v zadovoljstvo vsega uradni« štva, ker se bo moglo le tedaj zahtevati od uradništva ne le vestno, ampak tudi inten» zivno delo in onemogočiti, da bi mogel kdo upravičeno reči. da se je tu pokazala država napram nekaterim kot mati, napram drugim pa kot mačeha. Tega se boji predvsem uči« teljstvo, čigar plače so v primeri s plačami drugih uradnikov, ki so jim bile povečane s specialnimi zakoni, zelo majhne in nikakor ne odgovarjajo nujnemu in pravičnemu so« razmerju med šolsko izobrazbo, važnostjo dela in dnevni zaposlitvi enih in drugih; s tem pa se mora pri odmerjanju plač računati, ako se želi, da bo tudi .učiteljstvo zadovoljno in da se z vso vnemo posveti delu ne samo v šoli, marveč tudi delu med narodom, ki ga mora učiteljstvo vedno opravljati z veliko požrtvovalnostjo. Ni tu govora samo o vi« šini plače, marveč o pravičnosti in pravičnem odmerjanju plač uradništvu raznih kategorij, ki mora biti v pravem razmerju s šolsko predizobrazbo in važnostjo službe, ki jo opravljajo, in s časom njihove dnevne zapo« silitve v službi. > Majhne plače same po sebi ne vzbujajo nezadovoljnosti, ako so majhne pri vsem uradništvu sorazmerno z njihovo kvalifikacijo, pač pa ubijajo ponos zapostav« ljenih nesorazmerno neenake plače, čeprav so večje. Take plače ne vzbujajo samo ne« zadovoljstva, ampak tudi občutek zapostav« ljanja in s tem zmanjšujejo voljo do res« nega dela. Da se postavijo plače na pravično podlago, je treba upoštevati:
1.	Kvalifikacijo uslužbenca, odnosno nje« govo šolsko izobrazbo.
2.	Važnost službe za splošni interes in napredek naroda in
3.	ča.s dnevnega dela in njega težkoče v službi.
Učiteljstvo je bilo vedno skromno in nikoli ni zahtevalo več nego mu pripada v primeri z njegovo šolsko predizobrazbo in delom v šoli in med narodom.
Priznavamo veliko važnost narodne obrane in sodstva, mnenja pa smo, da je ravno tako važen činitelj v državi narodna šola, ker se v njej vzgaja človek in dober državljan, ki se mu daje še potrebno znanje
To so cilji, ki niso naloženi le izvenšol« skemu delu učiteljstva, temveč tudi šoli, t. j. delu učitelja v šoli in potom šole; ito so cilji, katerih poudarek je tudi v zakonu o narod« nih šolah, ki predvideva tako vzgojo mladine za učiteljstvo kot službeno dolžnost.
in sposobnost, da more razviti svoje spo« sobnosti za vsako produktivno in koristno delo; a učitelj, ki vzgaja tega človeka, pa je kot vojak, ki brani državo, in sodnik, ki deli pravico, najvažnejši državni uslužbenec. Res« riica je, da služijo tudi druge šole in njih učiteljstvo isti svrhi, vendar nimajo tako ve« likega in neposrednega vpliva na ves narod, in to je velik pomen osnovnošolskega uči« teljstva, njihova moč in prednost pred osta« limi šolami in njihovimi delavci.
Nedvoml'jivo pa je, da delajo učitelji več nego mnogi drugi državni uradniki, posebno pa oni, ki imajo po več oddelkov. Učitelji pa imajo poleg dela v šoli tudi mnogo dela med narodom, kjer se jih opaža kot pridne čebelarje, vrtnarje, sadjarje, higijeničarje i. dr., s čemer vplivajo med ljudstvom na racionalnejše delo in udobnejše življenje. Oni so poleg tega tudi glavni ustanovitelji raznih kmetijskih, kreditnih, mlekarskih in drugih sličnih zadrug, kakor tudi raznih jav« nih knjižnic in čitalnic, ki se imajo za svoj obstoj in napredek zahvaliti v vefiki meri le njim. Z eno besedo, učiteljstvo ni le ljudski svetovalec, marveč tudi njegov sodelavec, kajti nobeden pokret, Jjodisi prosvetno kul« turni ali ekonomski, se ne more niti zamisliti brez sodelovanja učiteljstva in. brez njegove organizatorske roke. Zaradi tega je učitelj v večini krajev najpopularnejša in najvpliv« nejša osebnost in je zategadelj voditelj na« roda v vsej njegovi delavnosti.
Drugi državni uslužbenci delajo redko« kdaj poleg svojega uradnega dela še kaj drugega, če pa kaj delajo, so za to specijelno nagrajeni. Učiteljstvo, ne le da rni plačano za svoje izvenšolsko delo, ampak ima z njim tudi stroške, in to samo zaradi tega, da do« seže smoter ki služi sreči in napredku oko« lice, v kateri on dela.
Da se bo pa mogel učitelj posvetiti po« polnoma in s polno ljubeznijo narodnemu delu, in da bo pravi narodni učitelj, se ga mora obilneje nagraditi.
Ponovno poudarjamo: učiteljstvo je skromno. Nikoli ni zahtevalo in ne zahteva, da se ga za to izvenšolsko delo primerno na« gradi, pač pa želi, da bi bila njegova plača v primeri s srednješolskimi profesoiriji v onem razmerju, v kakršnem so leta njihovega študija. Zato učiteljstvo pričakuje, da bo znašala njega končna plača najmanj 75% končne plače srednješolskih profesorjev.
S tako nagrado učiteljstva in nadzorni« kov bi se priznala vrednost njihovega del'a, in to bi bila najmočnejša pobuda za učitelj« stvo, da se z vso ljubeznijo oprime dela med narodom in za narod in mu žrtvuje ves prosti čas. S tako nagrado bi se dvignila tudi učiteljeva avtoriteta med ljudstvom, med katerim dela, ker bi to vide o, da ceni tudi država učiteljevo delo in ga zato tudi na« gradi.
Ker pa je učitelj edini sejalec kulture in progresa med najširšimi plastmi našega na« roda. ker je on pravi narodov voditelj v vseh njegovih pokretih in delih in glavni>propa« gator ljubezni napram domovini in narodne« mu edinstvu, je treba okrepiti tudi njegovo avtoriteto, ker čim večja bo njegova avto« riteta. tem uspešnejše in koristnejše bo vse njegovo delo. za narod. Največjo avtoriteto mu pa da država s priznanjem dela in z do« stojno nagrado za delo in napor v korist in srečo naroda.
Tako nagrado učiteljstvo pričakuje in zahteva in jo bo zahtevalo toliko časa, dokler je ne dobi, ker to zahteva ne le njegov živ« Ijenski interes in njegov ponos iin ugled med narodom, marveč tudi interes šole in naro« da, ki mu služi. Pravico do take nagrade mu daje ne le sposobnost (šolanje), marveč tudi važnost poklica.
S povzdigo učiteljstva se povzdigne tudi država in to pa je glavni cilj vseh velikih državnikov in rodoljubov.
Milan S. Smiljanič — »Nar. Prosvetla«.
no priobčitvijo je podan tudi nekak način, kako naj se taka statistika izdeluje. Vsekako bi pa le ta morala imeti posebne ločene ru« brike za cenjene tovarišice in tovariše.
Ker sem prepričan, da se večina te v »Učit. Tovarišu« priobčene statistike ne spo« minja, naj navedem posamezne rubrike, ki jih navaja.
Te so:
1.	Nadaljevalno šolstvo.
2.	Kmetijsko gospodarske ustanove.
3.	Prosvetna udruženja.
4.	Humanitarna udruženja.
5.	Telovadna udruženja.
6.	Narodno«obrambna društva.
7.	Pevsko«glasbena društva.
8.	Razna društva.
Statistika ugotavlja:
1.	Število vseh članov tega učiteljskega društva.
2.	Koliko izmed njih ni vštetih v to sta« tistiko.
3.	Koliko članov imajo gori navedena društva med učiteljstvom.
4.	Koliko se jih v teh društvih udej« stvuje.
5.	Koliko jih upravlja tudi funkcije v teh društvih.
Vendar se mi zdi, da tu manjka še ena rubrika. Namreč 4 tovariši v tej statistiki niso člani nikakega društva in se torej nikjer ne udejstvujejo. Dvomim pa, da bi prostega časa ne uporabljali za prav nikak važen po» sel. Treba bi bilo tedaj bodisi za one, ki že delujejo v prostem času v kakem društvu, bodisi za one, ki ne delujejo v nobenem — postaviti še rubriko: S katero stroko se sicer peča v prostem času. In tu bi našli one tihe delavce, ki jih je sicer v društvih malo vi« deti, ki pa v svojem stanovanju ali njega okolici porabijo vsako prosto minuto za svojo lastno izobrazbo, bodisi za kako — naš stan zadevajočo stroko. Tu bi našli razne dopis« nike v naše strokovne in druge časopise, zgo« dovinarje šolstva, ljubitelje glasbe in druge. Tu bi pa našli tudi sadjarje, čebelarje, hribo» lazce, raziskovalce jam itd. Kajti tudi spe« cializacija vsakega posameznika je tu vredna pozornosti že zato, da zanjo vemo.
Tako bi torej obsegli vse naše izvenšol« sko delo, čegar pregled bi nam gotovo ne bil v sramoto.
Statistika bi pa morala biti dvojna:
1.	Statistika vseh naših društev na podo« ben način, kakor jo je prinesel »Učiteljski Tovariš« o delovanju učiteljstva mežiške do« line, kjer bi s številkami pokazali udejstvo« vanje učiteljstva posameznih društev v iz« venšolskem delu.
2.	Vsako posamezno učiteljsko društvo bi moralo narediti natančen seznam krajev, kjer tovariši in tovarišice vodijo v izvenšol« skem delu razne krožke in pa zabeležen način kako so se zanje strokovno pripravili in ka« ko jih sedaj vodijo. Te bi bilo seveda nave« sti imenoma, kakor tudi razne strokovnjake v posameznih področjih in vse te sezname poslati poverjeništvu v Ljubljano.
Vprašanje je samo, kako narediti to sta« tistiko. Po mojem mnenju bi jo morala na« praviti vsaka šola zase. Na zborovanjih bi jih pa odbor učiteljskega društva pobral in uredil.
Tako urejene bi se potem poslale pover« jeništvu, ki bi jih zopet izdelalo za vse uči« teljstvo cele banovine. S tem bi bilo izvršeno važno delo. Poverjeništva bi potem, ako bi kje potrkala za koristi učiteljstva, lahko opr« la svoje zahteve na siguren temelj učitelj« skega šolskega in izvenšolskega dela. Ob« enem bi pa imela organizacija takoj pri ro« kah naslove strokovnjakov ali strokovnja« kinj, če je tozadevno naprošeno za pojasnilo od kakega tovariša ali tovarišice, ki se do sedaj ni imel prilike udejstvovati v eni ali drugi stroki izvenšolskega dela.
Taka statistika bi pa morala biti na ogled tudi pri zborovanjih posameznih uči« teljskih društev, da se taki tovariši in tova« rišice medsebojno spoznajo, izmenjujejo izkušnje in svoje delo pravilno in premišljeno usmerijo. Sestanki takih učiteljskih delavcev bi se potem zdeli samo ob sebi umevni in vsako izvenšolsko delo bi imelo zagotovljen uspeh že vnaprej, ker bi baziralo na izkuš« njah in ne na eksperimentiranju.
Nič manjše važnosti pa ni statistika na« rodnega davka — to je vseh izdatkov, ki jih učiteljstvo plačuje — mesečno ali letno za članarino in podpornino raznim društvom — in pa za naročeno dnevno in drugo bodisi stanovsko, bodisi revijalno časopisje. Tak urejen statistični materijal bi ne dvignil samo našega stanovskega ugleda povsod, kjer bi ga pokazali, ampak bi poverjeništvo lahko nastopalo z njim tudi pri eventualnih svojih posredovanjih za materijalno izboljšanje na« šega stanu, ker bi vsak, kdor bi ta materijal pregledal videl in spoznal, da si take zahteve po materijalnem izboljšanju, naš stan v polni meri tudi zasluži.
CIRIL PETROVEC:
Kako naj zberemo in sestavimo statistiko učiteljskega izvenšolskega dela.
Pred kratkim je pokrenila tov. Celnar« jeva akcijo za statistiko vsega izvenšolskega dela učiteljic Dravske banovine, o kateri je pov. UJU Ljubljana razposlalo okrožnico na vsa sreska učiteljska društva. Akcija tov. Celnarjeve je vsekako upoštevanja vredna. Vendar se mi zdi, da je poverjeništvo z njo
šlo le do pol poti, ker je izvenšolsko delova« nje vsega učiteljstva sploh vredno, da se pre« gledno uredi in statistično poda. To pa tem bolj, ker je taka statistika, dasi samo enega — namreč mežiškega učiteljskega okrožja, bila že priobčena 13. februarja letošnjega leta v 26. številki »Učiteljskega Tovariša«. Z nje»
Pred spremembo uradniškega z.3 s ona.
V kakem pravcu nam je izpopolniti učiteljske
stanovske organizacije.
(Organizacija poljskega učiteljstvta.)
Namesto dveh številk centralnega sta» novskega glasila »Glos Nauczycielski« je razposlala poljska učiteljska organizacija svojim članom oibsežno letno poročilo (168 strani v kvartu), iz katerega posnemamo nekaj najvažnejših informativnih podatkov.
Organizacija poljskega učiteljstva obha* ja letos 251etnico svojega obstoja. Vzniknila je leta 1905. na velikem političnem prelomu *v bivši Rusko*Poljski in vodila trde boje za svoj obstanek vse do prevrata po svetovni vojni. Poljsko učiteljstvo v avstrijski Gali* ciji je imelo ves ta čas zvezane roke, še slab» še pa se je godilo onim, ki jih je tlačil pruski jarem. Zato je bil prevrat leta 1918. eden največjih praznikov poljskega učiteljstva, ki se je strnilo zdaj v svobodi k smotrenemu delu in ustvarilo v tem pičlem tucatu let ogromnih dobrin na čast in blagobit svojemu stanu in svojemu narodu.	\
Organizacija poljskega učiteljstva (Zwia* zek Polskiego Nauczycielstva Szköt Pow* szechnych), ki jo vodi preizkušeni borec za stanovske pravice Stanislav Nowak, je štela 1920. leta le 658 društev s 24.123 člani, letos pa ima že 40.818 članov. Temu primerno je rastlo tudi njeno premoženje, ki je zna» šalo leta 1924. šele 9700 zlotov, lietos pa se ceni že na 6,315.632 zlotov.
Udruženje poljskega učiteljstva obsega 14 poverjeništev, ki po priliki odgovarjajo teritorijalni razdelitvi države na vojevodstva (16). V glavni odbor, ki ima svoj sedež v Varšavi, volijo delegati predsednika za dobo
2	let in 30 članov z 10 namestniki za dobo
4	.let. Izvršni odbor šteje poleg predsednika.
3	podpredsednikov, tajnika in blagajnika še
5	članov. Glavni odbor se shaja k rednim tedenskim sejam, izvršni odbor pa vsak me» sec enkrat, po potrebi pa tudi k izrednim sejam.
Centralno stanovsko glasilo »Glos Na» uczycielski« (Učiteljski glasnik) izhaja teden» sko y 42.000 izvodih in porabi letno 10 vago» nov (100.000 kg) rotacijskega papirja Meseč» na priloga »Praca Szkolna« (Šolsko delo) ob» sega 2 do 3 tiskovne pole v kvartu, kakršen format ima tudi centralno glasilo. Poleg pe» dagoškega mesečnika »Ruch Pedagogiczny« (Pedagoško gibanje), ki izhaja v 3500 izvodih po tri tiskovne pole, vzdržujeta centrala in posamezna poverjeništva še poldrug ducat drugih stanovskih in pedagoških listov. Med temi so omembe vredni zlasti »Ilustracija szkolna«, ki izhaja mesečno v 12.000 izvodih in prinaša aktualne slike iz zemljepisja, zgo» dovine, prirodoznanstva, tehnike, literature in verstva, dalje poljudno»znanstveni list »Wiedza i žycie (Veda in življenje) v 3000 izvodih, služeč samoizobrazbi učiteljstva, ter »Szkola Specjalna«, kvartalnik za odgojo de» fektne dece, v 650 izvodih. Organizacija iz» daja tudi dva izvrstno urejevana in dostojno opremljena mladinska lista »Plomvk« (Pia» men) in »Plomyczek« (Plamenček). Prvi, na» menjen višji stopnji, ima 34.000 naklade, drugi, za mlajšo deco, pa 45.000.
Zanimiv je dalje pregled gospodarske akcije poljskega učiteljstva. Tu je treba omeniti predvsem impozantni trinadstropni
sanatorij v Zakopanem, enem največjih ta» transkih letovišč, kjer se leči vsako leto okrog 700 članov organizacije. Tako po številu zdravnikov»specialistov kakor tudi po svoji opremi je to eden največjih sanatorijev re* publike. Poleg sanatorija ima učiteljstvo v Zakopanem še »Dom zdrovvia« z lastnim zdravnikom in z vso potrebno opremo. Pre» težni del pacijentov obeh izdravilišč boleha na jetiki. Za ceneno nabavo živil v obeh pod» jetjih skrbi velika farma v Brodyju, istotako last organizacije, kjer se prirejajo stalni kmetijski tečaji in ki služi obenem tudi kot počitniška kolonija učiteljskim družinam. Premoženje te farme se ceni na blizu 2 mili» jona zlotov (12 milijonov Din). Velika počit» niška kolonija se nahaja tudi v gorskem zdra» vilišču Krynici, kjer ima organizacija krasen penzijonat z obsežnim parkom, v vrednosti 400.000 zlotov, dalje 2 koloniji na Helu in eno v Hallerovu ob morju, Mimo tega vzdržuje nekaj turističnih zavetišč v Tatrah. Pa tudi posamezna poverjeništva posedujejo nekaj večjih in manjših zatočišč za svoje člane. Tako ima n. ¡pr. stanislavsko poverjeništvo lepo podkarpatsko kolonijo v Kutyju. Pri» hodnje leto bo dogotovljen v Varšavi »Uči» teljski dom« v enem najlepših delov mesta, na površini 5000 m-'. Last organizacije je tudi velika knjigarna v Varšavi, ki je založila do» slej okrog 160 knjig za učiteljstvo in mladino. Organizacija je ustanovila dalje podporni sklad za učiteljske vdove in sirote, velik konvikt v Varšavi za 100 učiteljskih otrok in enega y Tarnopolu za 50 gojencev. Oba dobivata stalno subvencijo države in lokalnih faktorjev.
Z. P. Ni S. P. aranžira tudi številne po» čitniške tečaje, ekskurzije v inozemstvo, razstave (Poznanj!), je v stalni zvezi z ino» zemskimi učiteljskimi organizacijami in de» Juje zlasti na čim tesnejšem zbližanju slo* vanskega učiteljstva. Uspeh tega prizadeva» nja se je pokazal1 ob priliki velike razstave v Poznanju leta 1929., kjer je bil sprejet statut »Federacije slovanskega učiteljstva«, kateri pripada tudi naša organizacija. Federacija šteje zdaj okrog 120.000 članov in namerava ustanoviti v doglednem času »Slovanski uči» teljski institut« za vzajemno spoznavanje kultur slovanskih narodov. Omembe vredno je naposled tudi prizadevanje Z. P. N. S. P. za združitev osnovnošolskega in srednješol» skega učiteljstva v republiki v skupno orga» nizacijo. Tozadevna pogajanja so dozorela že tako daleč, da se po vsej priliki izvrši fuzija že v letošnjem poletju pod firmo »Zwiazek Nauczycielstwa Polskiego« Z. N. P.).
To'iko v kratkem o organizaciji naših stanovskih tovarišev ob Visli, katerih jubileja in napredka se tudi mi od srca veselimo. Ve» selimo tem bolj, če pomislimo, da tudi nji» hovo materialno vprašanje še ni povoljno rešeno in da jih vodi v njihovem nehanju ne» ugnan idealizem, ki ga menda noben stan ne potrebuje toliko kakor učiteljstvo, pa naj bo na kateremkoli koncu sveta.
VUkta Mazi.
"V
Jz Češkoslovaške.
KOLEKTIVNA VZGOJA NA DIFEREN* CIRANI POIZKUSNI MEŠČANSKI ŠOLI V PRAGI.
Da se izogne izrodkom individualizma, ki ga podpirajo individualne vzgojne meto» de, je zavedla poizkusna meščanska šola v Pragi*Mihli zanimive poizkuse kolektivne vzgoje. Dijaki naj se čutijo kot člani velike skupnosti — šole, katere čast, mora biti čast vsakega posameznika in obratno, zato so potrebni simboli kot vidni znaki cele šole in ti so: Lastna šolska zastava in lastna šolska himna. Nadalje je šola poklicala v življenje skupne zbore vseh dijakov. Zadnjo učno uro v tednu se zbero vsi dijaki vseh razredov v največjem šolskem prostoru. Ta zbor n&i"-mešča predmet »občanska vzgoja«, ki nima po urniku druge ure. Ti zbori so zabavni vzgojni sestanki, ki se vrše po naprej dolo* čenem programu za ves mesec. Vsak mesec se določi geslo, ki se obravnava v posamez* nih zborih prav temeljito. Vsak učitelj poskr* bi za en zbor v mesecu in ga pripravi v vseh podrobnostih. V klubih se javijo dijaki, ki hočejo pri zboru sodelovati in si ali sami zbe* rejo primerno številko programa, ali pa jim jo da učitelj. V klubih tudi nauči učitelj po* edine številke. Program zbora je kar se da pester, toda vse posamezne točke smerijo na enoten cilj in vnaprej določeno idejo. Ravna* telj šole ali pa učitelj, ki je zbor pripravil, vodi zbor po vseh pravilih parlamentarizma. Za uvod služi primeren nagovor, predavanje kakega učitelja ali dijaka, potem pa slede deklamacije, pevske točke, dramatizacije, te* lovadne vaje in podobno. Program zaključi šolska himna. Nekateri zbori se vrše skupno s poizkusno meščansko šolo iz Prage*Nusel. Božični zbor se je vršil z udeležbo staršev in je bil v zvezi z božičnim obdarovanjem, ki ga je preskrbelo šolsko društvo staršev. Na nekem zboru je govoril predsednik krajevne organizacije za socialno skrbstvo. Včasih so povabljeni ljudje z bogatimi življenskimi iz» kušnjami, da spregovore v zboru. Po doseda» njih uspehih sodeč se pričakujejo od tega na* čina občanske vzgoje kar najboljši uspehi.
Sčasoma se namerava prepustiti vodstvo ta* kih zbojov popolnoma dijakom samim. Z uvedbo dijaške samouprave se prav nič ne hiti, ker so izkušnje pokazale, da se samo* uprava ne da nasilno in naglo uvesti, ker mora tako rekoč rasti z dijaštvom, če naj se ne izvrši v površno shajanje. Temelji samo* uprave pa so šolski klubi. Tu najde dijak priložnost da sprašuje, stavi predloge, izreka želje, potoži gorje, pri čemur se vadi v osnov» nih pojmih samouprave. V klubih tudi lahko praktično pokaže svoje sposobnosti s tem, da prevzame kako funkcijo, prav tako se uči pokoriti voljenim svojim zastopnikom. Na klub je naslonjena organizacija Podmladka Rdečega križa. H kolektivni vzgoji spadajo tudi skupni šolski poučni izleti, kjer se je v jeseni v zvezi s prirodopisom preiskala pra* ška okolica, v zvezi z zemljepisom se je pri* redil ogled Prage, za telesno vzgojo se vrše enkrat na mesec pohodne vaje, v zvezi z ročnimi deli so obiskali dijaki knjigoveza in lepenkarja. Tudi zborne recitacije, šolska skioptična predavanja in drugo so del kolek* tivne vzgoje te poizkusne šole.
E. Lippert — Albin Lajovic.
OLAJŠAN PRESTOP DIJAKOV MEŠČAN» SKIH ŠOL NA SREDNJE ŠOLE NA ČE» ŠKEM.
Češkoslovaško ministrstvo narodne pro* svete in šolstva je izdalo 29. aprila t. 1. nove predpise za prestop dijakov meščanskih šol na srednje šole. Starši ali njihovi namestniki, ki hočejo dati svojega varovanca z meščan» ske šole v srednjo, naznanijo svojo odločitev do konca maja tekočega šolskega leta rav* nateljstvu meščanske šole in navedejo tudi zavod in razred, v katere žele dijaka vpisati. Ravnateljstvo meščanske šole pošlje urad» nim potom do 15. junija dijaški osebni list ravnateljstvu dotične srednje šole. Osebnik vsebuje generalije dijaka, podatke o njegovi telesni zrelosti, o njegovem zdravju, dušev» nih zmožnostih, o njegovem značaju, mogo» če tudi o njegovih posebnih naklonih in za» nimanjih. Osebni list se zaključuje z mne* njem meščanske šole o tem, da li je dijak sposoben za študij v željenem razredu sred* nje šole, v katero ga žele dati starši, odnosno
skrbnik, ali pa je sposoben za nižji razred. Osebnik izpolni razredni učitelj na podlagi zbornega sklepanja vseh v razredu poučujo* čih učiteljev. Zbor vodi ravnatelj meščanske šole, ki sopodpisuje osebne liste z razredni* kom. Kot jako sposoben se proglasi dijak, ki je dobil v zadnjem semestru iz obveznih predmetov večino odličnih ocen, pa nobene ocene tretje stopnje, za sposobnega se pro* glasi dijak, ki je dobil iz večine obveznih predmetov drugo oceno, pa nobene četrte. Petje, ročna dela in telovadba se ne upošte* vajo.
Sprejemni izpiti se vrše od 28. junija do 1. julija. Dijaki, ki žele vstopiti v naslednji višji razred srednje šole in so bili proglašeni za sposobne, ne polagajo izpita iz verouka, zgodovine, zemljepisa, matematike (razen algebre v IV. razredu), prirodopisa, fizike, ri* sanja, pisanja in telovadbe. Dijaki, ki jih je meščanska šola označila za jako sposobne, ne delajo vrhu tega izpita tudi iz učnega je* zika. Iz ostalih predmetov polagajo dijaki diferencialne izpite. Dijaki, označeni kot sposobni, polože te izpite takoj, oni kot ja* ko sposobni pa polože te izpite do konca šolskega leta, in sicer iz enega predmeta (kjer ne presega učna tvarina snov enega šolskega leta), če je meščanska šola potrdila, da dijak zaradi tehtnih vzrokov ni mogel ob* delati pravočasno predpisane učne snovi (n. pr. če dijak ni imel prilike, da bi se učil predmeta brez izrednih izdatkov roditeljev).
Ostali dijaki, ki se oglase za srednje šole, morajo polagati izpite iz vseh predmetov. Če dijak meščanske šole ne zadosti zahtevam sprejemnega izpita za srednje Šole iz enega ali dveh predmetov za določeni postopni razred, vendar pa pokaže zadostno znanje za prvi nižji razred, more biti sprejet na pod* lagi pokazanih uspehov v prvi nižji razred.
Pri skušnjah se mora upoštevati vseobča zrelost dijakova bolj kakor pa podrobnosti posameznih predmetov in učne snovi.
E. Lippert — Albin Lajovic.
U£it©li$kš pravnik.
—§ Davki, ki jih dsžav* edtrguje učitelj* stvu. Zadnje čase vznemirjajo učiteljstvo veliki odtegljaji pri plači. Da bodo prizadeti lahko izračunali davke, ki jih plačujejo, po* natiskujemo iz »Ročnega kataloga« tozadev* ne določbe, in sicer:
Po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928. se zaračunava od 1. aprila 1928. dalje uslužbenski davek namesto prejš* nje dohodnine, invalidskega in komornega davka.
Temu davku je ;po čl. 89. cit. zakona za* vezan vsak dohodek iz nesamostalnega dela ali poklica, bodisi v denarju ali naravy ne glede na to, ali ,sta delo a'li poklic trajnega ali prehodnega značaja.
Za dohodke, zavezane temu davku, se smatrajo zlasti:
1.	plače |Z dokladami vsake vrste, hono* rarji, nagrade, izpitne takse, šolarine in dru» ge podobne nagrade ali prejemki s kakršnim» koli imenom, koristi z denarno vrednostjo in odškodnine osebam (kurjava, razsvetlja» va, brezplačno stanovanje), ki so zaposlene v državni, javni ali privatni službi;
2.	pokojnine (vse), podpore, oskrbnine in vsi drugi dohodki in koristi z denarno vrednostjo za prejšnjo osebno službo ali službo tretje osebe.
Za take dohodke se ne smatrajo pre» jemki za kritje službenih izdatkov, kakor: dnevnice, potni in selilni stroški i. dr.
Vs*i ponavljajoči se prejemki iz vsakega službenega razmerja ali poklica se smatrajo za en davčni predmet. Istotako tvori vsak dohodek, ki se pojavlja zdaj pa zdaj, vsak zase poseben davčni predmet (čl. 91.).
Davek se odmerja od vseh mesečnih po» navljajočih prejemkov ali koristi po zakon* skem odbitku, ki znaša: 1. za uslužbenca(ko) mesečnih 400 Din in 2. za vsakega otroka do 18. leta mesečnih 100 Din (čl. 92. in 93.), in to po 2. tabeli iz člena 95. zakona o nepo» srednih 'davkih, ki je delno tu priobčena. Odbitek se upošteva le pri prejemkih enega službenega razmerja. (Čl. 93.).
Primer za izračun usl. davka:
N. N. službuje v III. drag. razredu, ima 22 let službe, ženo in 3 otroke (11 — 13 — 19 let). Prejemki znašajo (glej tabele):
plača mesečnih...... 1390"—• Din
oseb. drag. doklada mesečnih . 900"— „ rodb. doki. za ženo in 3 otroke . 600-— „
Davek na mesečni dohodek, zmanjšan za zakonski odbitek, znaša:
skupaj = 2890"— Din
odbitek zanj . . 400"— Din odbitek za 2 otroka 200— „ 600— Din ostane mesečni dohodek . . . 2290"— „ od katerega je plačevati (glej
razpredelnico) ..... 92"— „
uslužbenskega davka.
Od dohodkov, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj, se odmeri davek po razpredelnici iz čl. 96. cit. zakona ob vsakem izplačilu brez odbitka.
Za ugotovitev višine naturalnih dohod» kov so označene cene v razpredelnici na strani 210. in 211. »Ur. 1.« iz 1. 1928.
Kdo je oproščen uslužbenskega davka, določa čl. 90. zakona.
Prejemki po čl. |124. urad. zakona so prosti davka (pogrebnina in posmrtna po* moč).
Državni uslužbenci niso zavezani samo* upravnim dokladam glede davka na prejem* ke po zakonih in uredbah, ki veljajo za dr* žavne uslužbence (čl. 97.).
ce c n. o	Dohodek zmanjšan za odbitek				Davek	
M		Din			Din	
1.	od		do	200	4--	
2.	n	201	9	300	6--	
3.	n	301	9	400	9 —	
4.	9	401	9	500	11—	
5.	n	501	It	600	14 —	
6.	9	601	W	700	17 —	
7.	9	701	y)	800	20-—	
8.	9	801		900	23--	
9.	n	901	9	1000	27-	
10.	9	1001	n	1100	31-	
11.	9	1101	9	1200	35 —	
12.	9	1201	11	1300	39-—	
13.	9	1301	n	1400	43-	
14.	9	1401	rt	1500	48"-	
15.	9	1501		1600	53 —	
16.	n	1601	9	1700	58 —	
17.	9	1701	9	1800	63 —	
18.	9	1801	9	1900	68--	
19.	9	1901	9	2000	74 —	
20.		2001		2100	80 —	
21.	9	2101	9	2200	86 —	
22.	9	2201		2300	92 —	
23.	9	2301		2400	98--	
24.	9	2401	•	2500	105-—	
25.	n	2501	9	2600	112 —	
26.	9	2601	9	2700	119'—	
27.	9	2701	9	2800	126"—	
28.	9	2801	9	2900	133"—	
29.	n	2901	9	3000	141 —	
30.	9	3001	n	3100	149'—	
—§ Napačno tolmaičenje. § 101. zakona o narodnih šolah pravi, da smejo dobiti trge učitelji z najmanj pet, mesta z najmanj osem, mesta s polno srednjo ali strokovno šolo z najmanj deset, a mesta s fakulteto z najmanj dvanajst let učiteljske službe. Ne* kateri tolmačijo besedilo zakona tako, da bi smeli dobiti službena mesta v imenovanih krajih taki učitelji, ki so odslužili predpisa* na leta samo na deželi ne glede na leta, ki so jih morda odslužili v mestih. Učitelju to* rej, ki službuje ves čas samo v mestu, bi se njegova leta ne štela, čeprav jih ima morda več nego jih določa zakon. Tak učitelj bi torej moral iti — po njihovem tolmačenju — najprej na deželo odslužit predpisana leta, šele potem da bi imel pravico do ime» novanih mest. Da ni tako tolmačenje zakona pravilno, je jasno. Napačno je tudi mišljenje onih učiteljev, ki menijo, da imajo pravico do svojega službenega mesta, ker so ga do» bili po razpisu še pred uzakonitvijo novega čolskega zakona. Morda bi s svojim stali» ščem uspeli, ako bi ne bilo zakona, s katerim je ukinjena stalnost na mestu nam vsem.
—§ Določbe plo katetrih se odtegujejo davki učiteljstvu: Čl. 91. Vsi ponavljajoči se prejemki, zavezani davku, iz vsakega službe* nega razmerja ali vsakega poklica se sma* trajo za en davčni predmet. Prejemki in ko* risti, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj. so vsak zase poseben davčni predmet. — Čl. 92. Da* vek se odmerja po znesku mesečnega, teden* skega. odnosno dnevnega ponavljajočega se dohodka, zmanjšanega za znesek zakonskega odbitka. — Čl. 93. Ko se izračunava davku zavezani dohodek od ponavljajočih se pre* jemkov in koristi, med katere se štejejo vsi ponavljajoči sje prejemki in vse ponavljajoče se koristi, kar jih je kakorkoli ugotovljenih naprej, se odbije: 1. Če dohodek ne presega 4000 Din na mesec (960 Din na teden, 160 Din na dan) — 400 Din na mesec (120 Din na te* den in 16 Din na dan> in za vsakega otroka no 100 Din na mesec (25 Din na teden, 4 Din na dan). — Čl. 96. Na dohodke in koristi, ki se pojavljajo zdaj pa zdaj in ki niso določeni s stalno, letno, mesečno tedensko ali dnevno vsoto (tantieme, nagrade, sejne in dežurne dnevnice, provizije in podobno) se odmeri davek vsakokrat ob izplačilu na vsak posebni znesek dohodka, odnosno na denarno vred* nost, brez odbitka.
Nas« jr<»»?»<i><W8fc»
—g Učiteljska Samopomoč. Na društvo U. iS. se v zadnjem času prav pogosto obra* čajo društveni člani pa tudi nedruštveniki za posojila, denarne podpore zase -ali za dru* ge osebe. Na zadnji sej! je odbor sklenil priobčiti v »Učit. Tovarišu« naslednje po* jasnilo, ki naj služi vsem tem in bodočim prosilcem kot odgovor: »Društvo U. B. iz* plačuje dedičem umrlih članov posmrtnine (§ 3. a). Denarnih zneskov v druge namene, H. pr. za posojila, podpore itd. ne sme naka* zovati, ker bi bilo to proti določbam sedanjih pravil in proti sklepom občnih zborov. Pro* silci naj se obrnejo na kak denarni zavod (n. pr. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani), ki jim bo proti za* dostni garanciji dovolil posojilo.« — Nekate» Ti izključeni in izstopivši člani U. S. se raz» burjajo, če jih društvena uprava ali odvetnik pozove, da naj poravnajo zaostala vplačila. Ti bivši člani zahtevajo, naj društvo krije te zaostanke iz rezervnega fonda. Članstvo pri U. S. je prostovoljno. Izstop se pa mora dru» štveni upravi pismeno javit, (§ 9. č). Po § 9. d) je do dne izstopa ali izključitve po» ravnati vsa zaostala plačila. Te zneske je društvo že davno prej izplačalo v posmrtni* nah dedičem umrlih članov.
IT OBLACILNICA ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih žeških, nemških in angleških tovarn. Drimi inKftnci dobe blago Mi na obrahe prati pmMtii tegitimarj.
Splošne vesti.
—	Odtegljaji v meSdcu juniju in Juliju.
UčiteljstVu je bila v mesecu juniju odteg* njena državna stanarina za tri mesece sku» paj, v znesku do 450 Din. Ta velik odtegljaj je vznemiril učiteljstvo posebno zategadelj, ker ni prejelo istočasno stanarin od občin in ne naturalnih stanovanj, kakor jih predvi* deva zakon o narodnih šolah. V juliju je pa banska uprava odtrgala 'delu učiteljstva da,-vek na nove stanarine, prejete od občin, v Ljubljani pa še 180 Din za prejeto razliko I. draginjskega razreda za mesec februar, tako da so odtegljaji zopet znesli do 400 Din. Davek na stanarino, ki znese do 25.Din me» sečno pri nekaterih je bil odtegnjen zopet za tri mesece skupaj. Učiteljstvo je izrazilo željo in organizacija je storila tudi kora* ke, da se ti odtegljaji ne izvrše hkrati, tem» več 'da se porazdele na več mesecev in več obrokov. Zal je zaznala organizacija za od» tegljaje prepozno in so bili plačilni seznami že na šolah, tako da se zadeva ni dala več urediti. Za avgust se obeta zopet nov od» tegljaj, t. j. davek za »kuluk«, ki sc bo na podlagi zadnjih odločb moral odtegniti. Obračamo se do kraljevske banske uprave, da se vsaj ta odtegljaj porazdeli na več me» secev in se s tem vsaj na ta način malo olajša položaj učiteljstvu.
Šolski u ravitelji in upraviteljice!
Posluzite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice", ki ste jih prejeli in
izvršite vsa naročila le potom UGP.
—	Delo nemškega učiteljskega udruženja v letu 1929. Poročilo o delovanju nemškega učiteljskega udruženja za leto 1929., ki ga priobčuje »Allgemeine Deutsche Lehrerzei» tung« z dne 22. maja, vsebuje v glavnem na» slednje: Učiteljska organizacija jc nosilec in varuh kulturno»vzgojnega stremljenja in kot taka, je ona važen faktor splošnega po» litično«državnega delovanja. V današnji Nem» čiji sc ne najde besede, ki bi se večkrat uporabljala kot beseda kriza. Kriza v vsem narodnem in državnem življenju, razen — kar je tragično simptomatično, nikjer se ne govori o krizi kulture. A ta je najbolj pereča in najvažnejša, ker ona obsega splošni pro» blem krize. — Učiteljska organizacija, s par desettisoči članstva, je ona osrednja točka, ki je dolžna ustvarjati kulturo svojega na--roda, držeč ga čvrsto pod svojim vplivom in ne ga prepustiti kaki objestni struji, ki bi ga mogla zavesti v tak položaj, da bi se njegovo duševno obzorje zožilo in skvarilo. — Naši nasprotniki pravijo, da smo mi tisti, ki odre» kamo avtoriteto — ampak oni nimajo prav ko to generalizirajo in pravijo, da smo mi sploh proti vsaki avtoriteti. Ne — mi spo» štujemo avtoriteto, avtoriteto intelekta, av» toriteto človeške duševne samostojnosti. Vsak dan se nam daje že preveč razumeti, da so razmere za dosego naših idealov zelo neprikladne. Na žalost občutimo tudi mi to zelo jasno. Težke rane strahovite vojne so globoko urezane v naše duševno in ekonom» "sko življenje in na njegovo popolno ozdrav» ljenje bo treba še dolgo čakati. Tako dušev* no in ekonomsko življenje, še vedni tradicio* nalizem v državni upravi, nejasnost zakono» daje, neenakost šolskega sistema, neenakost v učiteljski izobrazbi, vse te negativne okoli» ščine so vzrok, da smo še zelo daleč od enot» ne šole in da smo še daleč od prave nemške šole. Naš ideal, ustvaritev enotne nemške šole, predstavlja svetlo točko, ampak tako, ki so ji zakrili svetlobo temni oblaki sedanjih socialnih in ekonomskih razmer. Naša želja je, in tudi naš napor je usmerjen na to, da razženemo te goste oblake, da bo mogel naš ideal zasijati s polnim žarom. — Naša akcija za državno reformo v smislu ustvarjenja enotne nemške šole, ni imela uspeha. — Or* ganizacija je propagirala idejo, da je treba postaviti osnovno šolo v službo pomirjen j a narodov. Odkrito povedano, ta problem so iskreno pozdravili vsi člani učiteljskega udru» ženja in ta iskrenost je bila povod, da je nemško učiteljstvo med prvimi pristopilo v internacionalno federacijo učiteljskih udru» ženj z največjim številom članov in v njej najmarljivejše sodeluje. — Nemška učiteljska organizacija je včlanjena v splošnem urad» niškem savezu, v katerem se rešujejo oni problemi, ki interesirajo vse uradništvo in s tem tudi učitelje. — G. Raeppl, ki je podal poročilo, ga končuje z željo, da bi bilo poro» čilo, ki bo podano o delu v letu 1930., manj pesimistično nego sedanje.
— Kako se vrši učiteljska skupščina na Angleškem. Letos se je vršila skupščina an» gleškega učiteljskega udruženja v Bourne» mouthu. Udruženje ima dva predsednika: učitelja Mr. Covena in učiteljico Manning. Angleži so znani kot narod, ki zelo spoštuje bon ton in takt. Razume se, točno ob jav» ljenem času so zbrani v dvorani vsi delegati (2000 po številu). Kmalu se pojavi tudi pred» sedništvo, delegati vstanejo in stojijo toliko časa, dokler ne zavzame predsedništvo svo» jih mest. Tajnik poda predsedniku zlato verižico, ki jo ta da okoli vratu. S tem se začne njegova službena funkcija. Ko odda to dolžnost drugemu, si sname to verižico in jo natakne svojemu namestniku okoli vratu. — Poleg običajnega dnevnega reda se je bavila letošnja skupščina tudi z vpra» šanjem neuspehov. Organizaciji ni uspelo uresničiti njene namene. Edini uspeh je ta, da je sedanja vlada držala obljubo, ki jo je dala volilcem med volilno borbo in uvedla povsod osemletno šolsko obveznost (v veči»
ni šol je ta že obstojala). Predsednica Man» ning, ki je znana pedagoška reformatorica, je govorila o šolstvu in poudarjala pred» vsem naslednje: Ona je v principu proti for» muliranju pedagoških norm. Čim svobodnejši je učitelj pri svojem delu, tem boljša je šola. Že v prvih razredih je treba izvršiti diferencijacijo otroških sposobnosti in dati otrokom priliko, da bi svoje sposobnosti čim bolje izpopolnili. Ne moremo imenovati večjega uspeha niti v vzgoji niti pri pouku nego je ta, ko pride otrok sam do kakega pozitivnega rezultata. Otroka je treba vedno samo vzpodbujati.
POKRAJINSKA SKUPŠČINA.
Opozarjamo ponovno na poziv novomeškega učit. društva, da se pri njem delegati(ke) in drugi udeleženci pravočasno, t.j. do 10. julija priglase zaradi prenočišča.
—	Zahvala. Gospod Anton Janežič, po» sestnik papirne industrije v Ljubljani, Flor» janska ulica št. 14, je podaril 300 Din (tri sto) za revne šolske otroke na tukajšnji šoli. Za ta velikodušni dar mu izreka iskreno zahvalo — upra vitel jsltvo deške ,osnove šoje v Trbov» ljah.
—	Mladič, Zakon o tisku. V založbi Ju» goslovaniske knjigarne je izšla knjižica »Za» konotisku«, ki jo je uredil sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Mladič Ariton. Knjižica vsebuje pregledno tekst zakona o tisku z 6. VIII. 1925. z vsemi dopolnitvami in spre» membami po tiskovni novelii z 6. I. in 11. I. 1929. uvodnem zakonu h kazenskim zako» nom z 16. II. 1929., kazenskemu zakoniku z 27. I. 1929., zakon o izvrševanju kazni na prostosti od 16. II. in zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi z 6. I. 1929. in je opremljena z nad 100 važnejšimi in zanimi» vejšimi razsodbami kasacij in višjih sodišč Knjižica je z oziirom na njeno' vsebino, ki do sedaj še ni bila nikjer objavljena neob» hodno potrebna vsem praktičnim juristom, novinarjem in tiskarjem ter tudi učiteljem, ki dopisujejo v liste. 8° — 66 strani. Cena 16 Din.
—	Murifcprski učitelji; maturant! iz let 1880., 1881. in 11882. se zbirajo k svojemu se» stanku v Rogaški Slatini dne 5. julija t. 1. zvečer v hotelu »Solnce« ob 8. (20.) uri s pro» slavo jubilantov iz letnika 1880. Iz Grobel» nega v Rogaško Slatino podnevu 5 Vlakov. Primerna pernočišča priskrbljena. V nedcl'jo zarana se udeležimo korporativno službe božje. Potem slučajni izleti — skupni obed ob 13. uri — popoldne razid. Vsak udeleže» nec naj se prijavi takoj pri tovarišu jubi» lantu Ivanu Kitu v Rogaški 'Slatini, da se vse pravočasno naroči. V imenu sklicateljev: Tone Porekar — Maribor.
—	Občni zbor Slovenske Matice se je
vršil dne 2. junija. Predsednik je izrekel za» hvalo slovenskim dnevnikom »Jutru«, »Slo» vencu«, »Slov. Narodu« in »Učiteljskemu Tovarišu« za brezplačno obveščanje o dru» štvenem poslovanju, kakor tudi vsem pover» jeništvom za njih sodelovanje. Iz tiskanega letnega poročila za leto 1929. je razvide,ti, da je imelo drušltvo 1 častnega člana, 1 pokro» vitelja, 8 ustanovnikoV, 45 društvenikov in 3525 rednih članov. Raznim prosvetnim ustanovam in zavodom je dala lansko leto Slovenska Matica brezplačno na irazpolago 1490 knjig ter je brezplačno deist op il a drž. biblioteki vse one knjige, ki jih je dobila od tujih založništev. Takšnih slovenskih, hrvait» skih, srbskih, čeških, ruskih, bolgarskih, francoskih knjig jc bilo 890. Izvoljeni ,so bili v društveni odbor za triletno ddbo: Albrecht Fran, dr. Cankar Izidor, dr. Debevec Josip, Kozak Juš, Lajovic Anton, dr. Lončar Dra» gotin, Prepeluh Albin, Vidmar Josip in Žu» paračič Oton; v nadzorstvo pa: dr. Glonar Joža, Rožanec Mihael in Tosti Avgust.
—	Vsem, kar iste StoVili in z nami sočuv» stvujete, Bog Vam povrni. — Blnptuž Marij.
—	9. in 10. številka »Popojtnika« izide prihodnji teden.
Šolski upravitelji — poslovodje krajevnih šolskih odborov!
Posluzite se naročilnic „Učiteljske gospodarske poslovalnice" in naročite vse potrebščine za šole le potom UGP.
INTERESANTNA NOVOST NA FRONTI OVOM ALTI NE.
Ovomaltine je v rokah zdravnikov že nekaj desetletij preizkušeno sredstvo za kre» pitev. Navadno se doda to okusno, koncentri» rano redilno sredstvo toplemu mleku za zajtrk in južino. Da bi se moglo to krepilno redilno sredstvo uporabljati kot ugodna osvežujoča pijača, tudi za veliko žejo, je dala tvornica Dr. A. Wandera v promet zelo okusno čašo iz aluminija pod imenom Ovo» mix. V Ovomix čaši se meša Ovomaltine ne» kaj sekund s hladnim mlekom in s tem se dobi zelo dobra, osvežujoča pijača, ki daje istočasno novo moč.
Obleke kemično čisti, barva, plisira b ¡¡ka tovarna JOS. REICH.
Prispevajte kot podporniki „Pevskemu zboru UJU učiteljstva"!
Stanovska organizacija UJU
Iz društev:
Poročilu:
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MA» RENBERŠKI OKRAJ jc zborovalo dne 16. junija t. 1. ob 8. uri v kolodvorski restavra» ciji v Breznem ob Dravi.
Statistika: Rednih članov 29, navzočih 27.
Predsednik pozdravlja namestnika po» verjenika tov. Hrena in novodošle tovariše (ico) Cibica, Holcarjevo in Cvetkota.
I.	Zapisnik zadnjega zborovanja se je prečital in odobril.
II.	Predsednik poda situacijsko poroči» lo, zlasti o razmerju med društvom in pover* jeništvom.
III.	Obravnavali so se sledeči dopisi:
1.	Dopis poverjeništva v zadevi pokra» jinske skupščine.
2.	Dopis celjskega učiteljskega društva o sporu med poverjeništvom in njim, ki se prečita potem, ko se članstvo strinja s tem. Po tozadevni debati, v katero so posegli tov. Hren, Lešnik, Šerbec, Pertot, se soglasno sklene predlog, naveden pod toč. VI'I. a).
IV.	Tovariš Hren poda podrobno poro» čilo o pomenu in delovanju UGP ter pripo» roča članstvu pristop. Pri tej priliki se v de» bati o tem razvije razgovor glede razmerja med UGP in Učiteljsko tiskarno ter Učitelj» sko tiskarno in poverjeništvom UJU Ljub» ljana. Po dolgotrajni debati se soglasno skic» ne predlog pod toč. VIL b). — Nato poda namestnik poverjenika še razna poročila o aktualnih tekočih stanovskih zadevah.
V.	Tovariš predsednik poda kratko po» ročilo o seji širjega sosveta v Mariboru.
VI.	Nadaljevanje referata Gospodarske in življenske prilike v marenberškem okra» ju«, ki bi ga naj bil podal tov. Miklavec. se je z ozirom na pozni čas preložilo na prihod» nje zborovanje.
VII.	Predlogi:
a)	Odposlancem celjskega in kranjskega učiteljskega društva se naj da prilika, da po» dajo na skupščini svoje izjave glede spora med njimi in poverjeništvom UJU Ljublja» na. — Marenberško učiteljsko društvo želi, da pride med omenjenima društvoma in po» verjeništvom čimprej do sporazuma.
b)	Skupščina, odnosno delegacija naj razčisti razmerje med Učiteljsko tiskarno in poverjeništvom UJU Ljubljana. — Uprava Učiteljske tiskarne naj zniža pristopnino in delež na takšne zneske, da bo omogočeno vsakemu članu UJU pristopiti k zadrugi in da bo tako Učiteljska tiskarna postala res »Učiteljska«. V slučaju, da bi upravni odbor tudi lokrat to preprečil, se naj prekinejo z njo vsi stiki.
c)	Delegacija skleni, da se vpelje kole» darsko upravno leto z 12 meseci, ker je pri sedanjem upravnem letu z 10 meseci oškodo» vano zlasti mlajše članstvo.
VIII.	Delegatoma za pokrajinsko skup; ščino sta se izvolila predsednik tov. Terčak in tov. Lešnik, namestnikoma pa tov. Pertot in tovarišica Poharjeva.
Terčak St., preds. Miklavec Fr., tajnik.
+ SAVINJSKO UČITELJSKO DRU* ŠTVO ZA VRANSKI OKRAJ je zborovalo dne 4. junija 1930. v Št. Jurju ob Taboru. 'Izmed vpisanih 34 članov(ic) navzočih 25, t. j. 69%.
I.	Predsednik pozdravi vse navzoče, zad» njič pri zborovanju v tem šolskem letu, zla» sti pa na novo pristopivšo članico tov. Jo» žefo Luževič iz Št. Jurja ob Taboru in pa predavatelja tov. Planerja iz Št. IPavla pri Preboldu. Naše društvo so pa zapustile tov. Kmetova, ki je bila premeščena v Trbovlje in ga. Cimperman Marija, ki je izstopila iz društva. Omenja tudi spremembe pri naših oblastnih resorih v Celju kakor v Ljubljani. Preide nato po tem poročilu na dnevni red. Zapisnik se prečita, odobri in podpiše.
II.	Došli dopisi se prečitajo in vzamejo na znanje.	^
III.	'Predavanja: a) Tovariš Planer iz Št. Pavla pri Preboldu predava: »Osnova in cilji Učiteljske gospodarske poslovalnice«. V iz» črpnem poročilu poda pomen in ugodnosti UGP. Naročniki, ki se te poslužujejo, poma» gajo na ta način brez kakega truda in denar» nih žrtev graditev tako potrebnega in zaže» ljenega Učiteljskega doma. Priporoča pristop k UGP in podpis delnic. Omenjeno bodi, da so včlanjena pri nas vsa upraviteljstva. Na» ročajte tovariši in tovarišice vse šolske po» trebščine le potom UGP, ki se na ta način nič ne podražijo — nasprotno, UGP dobi od vplačane vsote odstotke, ilzvoli se poverjenik za naš okraj in to tovariš Franc Šega iz Go» milskega, obračajte se do njega v vseh zade» vah glede UGP.
b) Sledi: »Zgodovinske črtice o postan» ku in razmahu Savinjskega učiteljskega dru» štva«, osivelega, še vedno čvrstega tovariša Zotterja, ki uživa zaslužen pokoj, on je še edina živa kronika našega društva od usti» novitve, ki je preživel in se udejstvoval pri društvu do danes. Zbral in zapisal je vse po» datke, važne dogodke, spremembe savinjske» ga učiteljskega društva, ki je v letu 1929. pre» koračilo 55 leto svojega obstoja. Ob jubileju te korporacije se je tov. Zotter spomnil vseh onih, ki so pred 55 leti prisostvovali krstnemu slavju društva, ki si je nadelo na» logo, da bo širilo nacionalno zavest med na» rodom, da bo skrbelo za čim večjo povzdigo na vzgojnem polju. Podal je prvo dobo od leta 1874. do 1895., drugo dobo do leta 1914. in tretjo dobo do leta 1930. bo podal na
enem izmed prihodnjih zborovanj. Za veliki trud vso zahvalo in priznanje.
IV.	Za delegate so bili izvoljeni: a) za pokrajinsko skupščino tovariš Tomažič, za namestnika pa tovarišica Ang. Pucelj. b) Za državno skupščino tovariš Lojze Lušin in kot namestnik tovarišica Lavrič Mara.
V.	a) Na poslani dopis bivšega učitelj» skega društva Celje se sklene na predlog to* variša Zdolška:	«
1.	Uvidevamo upravičenost zahteve celj» skega učiteljskega društva po zadoščenju za vse žalitve, ki jih je bilo deležno od pover* jeništva. Obsojamo poverjeništvo, da ni ho* telo in ni moglo najti potov in sredstev, da bi se bil obstoječi spor izravnal in ustvarilo prisrčno tovariško sodelovanje.
2.	Celjsko društvo pa bi bilo moralo na» vzlic ignoranci poverjeništva iskati legalnih potov, da se uredi vsa zadeva s poverjeni» štvom, izstop iz UJU smatramo za preradi* kalno, pa tudi za obstoj katerekoli organiza» cije nevarno sredstvo, ki zadeve ne sanira, temveč ustvarja še globlji prepad.
3.	Ureditev med poverjeništvom in baje še nekaterimi društvi je mogoča po našem mnenju samo s sklicanjem izredne skupščine UJU pov. Ljubljana, z dnevnim redom: »Vo» litev v ožji sosvet.«
b)	Sklene se: Predlogi, ki se bodo obrav» navali pri pokrajinski skupščini, naj se poš» ljejo vsaj 2 meseca popreje vsakemu dru* štvu na vpogled.
c)	Delegatom za pokrajinsko skupščino se dajejo navodila, pooblasti se jih, in jim da polnomočje, da zastopajo naše društvo pri skupščini v vseh eventualnostih.
č) Blagajničarka prosi za poravnavo čla* narine do začetka julija.
VI.	Tovariš predsednik omeni, da je po pravilih in odlokih, ki prihajajo glede uči» teljskih zborovanj, zborovanje za vse udele» žence »uraden dan« in ti so obvezni, da vztrajajo do zaključka zborovanja, in ni ni» kakor dopustno, da se udeleženec(ka) od» strani pred zaključkom, hiteč po privatnih poslih. Želeč vsem navzočim vesele počitnice, zaključi tov. predsednik zborovanje.
Jos. Jarh, t. č. preds. M. Tomažič, t. č. tajnik.
+ ZAPISNIK ZBOROVANJA UČI» TEL J SKEGA DRUŠTVA EA RADOVLJI. ŠKI OKRAJ dne 18. junija 1930. na osnovni šoli na Bledu.
Statistika: Število učiteljstva 130, včla* njenih 101, navzočih 59„ t. j. 45-38%.
Predsednik otvori zborovanje in preide na dnevni red.
1.	Prečita se dopis št. 1153 poverjeništva UJU v Ljubljani in da v razpravo. Razvila se je ostra debata o tem, v katero so posegli tov. Schiffrer, Baebler, Vider, Golobic fPe» ter, Hafnerjeva in L. Pibrovec. Odborov sklep se odkloni z ozirom na pojasnilo tov. Schiffrerja.
Poverjeništvo se poziva naj pošlje najno* vejši osnutek pravilnika, nadaljnji razgovor o tem se preloži na jesen.
Tov. Vider Jožef predlaga, naj se deba» tira člen za členom, izpremembe k njim naj se pošljejo poverjeništvu Ljubljana, ki naj jih uveljavi po možnosti. Predloge se pose» bej pošlje poverjeništvu.
2.	Volitev delegatov za pokrajinsko skupščino. Za volitve so bili trije predlogi. 1. Odborov. 2. Leopold Baeblerjev in 3. Fran» ccta Hafnerja.
Večino je dobil drugi predlog (22 glasov). Izvoljeni so: Blažič Karol, Jeglič Malči in Le« opold Baebler.
3.	Slučajnosti: a) Tov. Baebler predlaga, naj se ustanovi gospodarska učiteljska usta* nova: »Učiteljski posojilni konzorcij«, ki bi preskrbi j eval učiteljstvo s cenenimi krediti. Naročeno mu je, da naj predloži pismen predlog odboru, ki ga odpošlje poverjeništvu v razpravo.
b) Nekateri tovariši so naprosili tov. nad» zornika, naj poda pojasnila k posameznim uradnim dopisom.
Po dobljenih pojasnilih se zborovanje zaključi, ko se ugotovi, da »Učit. Tovariš« ni objavil poslanega popravka St. Žagarja. (Kakor je uredništvo priobčilo popravek tov. Gerlanca v zadevi celjskega društva in še vsak stvaren popravek, bi priobčilo tudi po* pravek tov. Žagarja, če bi ne bil tendencijoz« no žaljiv in neresen. Predsednik Žagar naj bi prečital članstvu svoj popravek in bi isto samo lahko presodilo, koliko objektivnosti in resnosti je v njem. — Uredništvo).
Na Bledu, dne 18. junija 1930. St. Žagar, t. č. preds. Ivan Žagar, t. č. tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ je zborovalo dne 14. junija 1930. v Kočevju.
Statistika: Od 150 učiteljev v okraju je včlanjenih 97. Zborovanja se je udeležilo 45 članov, t. j. 46%.
Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje ter pozdravi navzoče. Uvodoma omenja, da je bilo potrebno se eno zborovanje, ker je bilo zadnje zborovfe« nje na Krki slabo obiskano in zaradi ne^ sklepčnosti je tedaj odpadel dnevni red. V svojem nadaljnjem poročilu govori o seji širjega sosveta v Mariboru z dne 26. aprila 1930. in o delovanju poverjeništva za izbolj* šanje materialnega položaja učiteljstva. Iz* raža upanje, da bomo v kratkem prijetno
MIROSLAVA LEITGEB
■■■■■On LJUBLJANA, JURČIČEV TRG frfV. 3.
Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk.
Uredimo pristop k Učiteljski gospodarski poslovalnici v Mariboru!
presenečeni in da dosežemo v moralnem in gmotnem oziru uspehe, ki nam dokažejo, kako potrebno je, da imamo v težkih dneh organizacijo, katera, posebno ljubljansko poverjeništvo, zastavlja vse sile v prid šol* stva in učiteljstva. — Tov predsednik in član ožjega sosveta tov. Mervič .podasta precej pojasnil glede osnutkov pravilnika, kateremu želimo, da bi bil kmalu obelodanjen in bi s tem bilo konec provizoriju. ki nas tlači v vsakem oziru.
Samoizobrazba: Tov. Mervič je referiral o »Naši Adriji«. Očrtal je pomen zesedenega ozemlja kakor tudi pristanišč našega Primož ja z zgodovinskega in statistčnega stališča in dokazal, da je pri nas nujno potrebno vzbuditi zanimanje za našo Adrijo v vseh slojih prebivalstva. Pomnimo, da je naša bo* dočnost na morju! Zato ne zrimo apatčno na delo Jadranske straže, ki je v malih letih svojega obstoja dosegla že lepih uspehov v propagandi za naše morje.
Za svoj referat je žel tov. predavatelj odkrito priznanje vseh tovarišev
Volitve delegatov za obe skupščini: De* legati za pokrajinsko skupščino: tov. Ločniš* kar, Klunova; namestnika: tov. Peterlin, C.o-kova. — Delegat za državno skupščino: Co« kova: namestnica tov. Kosova.
Slučajnosti: Učiteljstvo sc pritožuje za« radi prekratkega roka za vlaganje prošenj /a razpisana prosta učiteljska mesta. H. Kmet, t. č. preds. Čokova, t. č tajnica.
+ ŠMARSKOsROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo 4. junija v Rogaški Slatini.
Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 84. število članstva 79, navzočih 33^ t. i. 42%.
Tov. predsednik Verk pozdravi navzoče članstvo, posebno še gosta tov. \\ omera iz Maribora.. Nadalje omeni, da se je izvršila v naučni upravi sprememba, ker je naučna uprava imenovala tov. Šumra za preglednika šol. Na ta način mu je bilo dano zadoščenje in mu vsi čestitamo. V Orešju pri Ptuju je umrl tov. Franc Wesiak, ki jt služboval pri Sv. Križu in bil 33 let zvest član našega dru« šiva (častni član) in delavni referent. Zboro« vale! mu zakličejo trikratni »Slava«. Pogreba s - je udeležila deputacija našega društva in tov. Kurbus mu je govoril v slovo.
Novoimenovani preglednik šol tov. Šu« mer se zahvali za čestitke in sprejme izraz simpatije večine učiteljstva Poudarja, da je sprejel poverjeno mu mesto ker moramo vsi vedno delovati po principu da osnovno šolo mora nadzorovati vedno le osnovnošolski učitelj«praktik in ne srednješolski profesor. Zborujemo v resnih časih, ko nastajajo ved« no težavnejše razmere in kljub neugodnim '.«motnim prilikam vztrajaimo na delu v šoli 'in izven šole ker »samo delo rodi uspeh«.
Dopisi: Tov. predsednik prečita dopise: a) Povračilo delegatom na skupščine 110.000 Din (naše društvo 3000 Din) — delegacija 'naj odloči o plačevanju, b) Glede odtegljaj jev stanarine, c) Sestava pravilnika, č) X. po« 'krajinska skupščina v Novem mestu in. dr« žavna skupščina v Beogradu. — V vseh zade* Vah so se dale delegatom ,proste roke, ker se 'pri delegacijskem zborovanju vse zadeve kon* Ono razčistijo. — d) Dopis celjskega učitelj* •skega društva. Ker to ni član poverjeništva. 'vpraša predsednik ali naj prečita dopis — Članstvo zahteva naj se prečita. Razmere se morajo v našem poverjeništvu urediti za vsako ceno.
Samoizobrazba. Tov. Oton Kovačič je na* daljeval svoje predavanje: »Komponente po« mladnih mrazov, higrometer v službi lokalne •prognoze«. Podal je dosti praktičnih miglja* j.ev za določanje vlage v sobi in stanovanju, rosišča itd. Vživeti se je treba v te zanimive probleme in se da tudi v tem pravcu delati •za dobrobit naroda in lastnega stanu. Pred* •sednik se je zahvalil predavatelju, da nam je odprl nov predal znanosti.
Gospodarska poslovalnica je napotila tov. Womra, da poroča o bistvu in namenu naše gospodarske samopomoči, ki bi pripo* mofjla k čimprejšnji realizaciji učiteljskih do* mov, podporo revnim učiteljskim dijakom !itd. Dajal je natančna navodila glede pošlo* •vanja in naročevanja potrebščin Tov. pred* sednik se mu je zahvalil za pot in trud
Delegati za skupščine so poleg predsed« nika še tov. Ivan Glinšek in Zdravko Šoto« šek. namestnici pa tov. Pavla Potočnik in Anica Vodušek.
Prihodnje zborovanje določi odbor. .P. Verk, preds.	T. Stefanciosa, tajnik.
+ KAMNIŠKO UČITELJSKO DRU* STVO je zborovalo 14. junija 1(>30. v Dom* Žalah.
Od 106 včlanjenih se je zbora udeležilo 55 članov, t. j. 52%.
Najprej je tov. predsednik pojasnil za* devo sklicanja zborovanja v Domžalah in ne v Kamniški Bistrici. Kdo, je lansiral drugo vest v časopisesdnev nike, ni bilo znano. Tudi »Učit. Tovariš« ni prinesel tozadevne* ga tajnikovega popravka. :(Ker ga ni prejel.
— Op. uredništva). Nato se je tov. predsed* nik poslovil od odhajajočega tov. nadzor* nika g. A, Lukežiča, ki nam je bil zvest tova* riš in svetovalec.
Stanovske zadeve: 1. Obravnavale so se nekatere točke pravilnika k zakonu o narod* nih šolah.
2.	Sestavila so se navodila za delegate.
•Mesečni 1 Din za Učit. dom naj se
uvede.
Delegatom plačuj društvo potnine.
Prispevek za samoizobraževalno akcijo se črta.
Država se naj zainteresira za počitniške tečaje in pritegnejo naj se po možnosti državna sredstva.
Mesečni 1 Din za pevski zbor ostane. Enako za Zvezo državnih nameščencev.
Pravila UJU: ustanovi se 10 sekcij (po banovinah in za Beograd). Izvršilni odbor tvorijo načelniki sekcij. Glavna skupščina bodi vsako 2. ali 3. leto.
Uredniški konzorcij »Popotnika« je do gotove meje avtonomen. Poverjeništvo pa ima pravico in celo dolžnost, da ne dovoli objave člankov, ki kvarijo ugled šoli in uči* teljstvu.
Za mladinski tisk bodi mesečno 2 Din, za kar dobi deca 7 zvezkov »Naš rod« in 4 knjižice Mladinske Matice. Tisk in kli* seji ,za ,»Naš rod« naj se izboljšajo.
3.	Za delegate k pokrajinski skupščini sc izvolijo: tov. Primožič, Stenovec in Rup* nikova. Namestniki tov. Cenčič, Rakova in Inkret.
4.	Delegata za glavno skupščino sta tov. Primožič in Schubertova, namestnik Cenčič.
5.	Pretresajo se nekatere slučajnosti.
Nato se še tov. Urbančič v imenu član*
stva poslovi od tov. nadzornika ¡Lukežiča, žeieč mu obilo sreče na novem mestu. Arrigler, preds.	Mayer, tajnik.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA LO* GAŠKI OKRAJ je imelo dne 14. junija 1930. svoje redno zborovanje v prostorih osnovne šole v Cerknici.
Statistika: Vpisanih članov jc 94, navzo* čih 42, t. j. 48%.
Situacijsko poročilo je podal delegat po* verjeništva tov. Ribičič, ki je bil kot bivši član našega društva od navzočih burno po* zdravijen. Poleg pojasnila o celjskem učitelj* skem društvu nam je poročal o izgledih no* vega pravilnika k šolskemu zakonu. Tudi je priporočal učiteljstvu, naj ne bo malodušno, kajti prepričan je, da se bo naše materialno stanje v doglednem času izboljšalo.
Sledil je referat tovarišice Verbič A'.oj* zije o končnem uspehu Pavel Fleretovc »Na* še prve knjige« po delovni metodi. Tovar5* šica nam je stvarno in iz skušnje poročala
0	uspehih nove delovne metode. Piedočila nam je razne hibe pa tudi prednosti, ki jih ima naša čitanka. Predvsem pa je poudar* jala, da moramo prilagoditi novemu pouku tudi naše učilnice. Klopi moramo zamenjati s primernimi mizami. Za referat, ki je bil res objektiven, je žela tovarišica od navzo* čih obilo priznanja.
Pri tajniškem poročilu in čitanju dopi* sov so navzoči dali delegatom navotlila za pokrajinsko skupščino v Novem mestu in glavno skupščino v Beogradu. |t
Pri slučajnostih predlaga tov. Fr Mer* cina, naj učiteljstvo, ki je doslej delovalo pri podružnicah Kmetijskih društev, odstopi, ker jim sedanja pravila onemogočajo član* stvo. Prošnje, da bi smeli pri Kmetijskih družbah delati, so nečastne in poniževalne.
Končno je še tov.-predsednik omenU«-da bo on v imenu društva interveniral potom sreskega načelstva, da one občine, ki še niso, čimprej izplačajo svojemu učiteljstvu stana* rino.	<
K. Štravs, t. č. preds. Hrastnik R., t. č. tajnik.
+ POROČILO LITIJSKEGA SRESKE« GA UČITELJSKEGA DRUŠTVA o- zboro* vanju dne 23. junija v Ljubljani.
Statistika: V okraju je 120 učiteljstva, včlanjenih 105, navzočih 23, t. j. 22%.
Situacijsko pocoičilo: Predsednik otvorr zborovanje in poda besedo tov. I. Dimniku, ki referira o pravilniku k šolskemu zakonu.
Iz izčrpnega poročila je članstvo dobilo jasno sliko o novem ustroju narodne šole, ki bo odgovarjala poitrebam naroda in duhu časa. Posebno ¡zanimivo je bilo poročilo o stanarini in kurivu, ki pripada po novem zakonu učiteljstvu. Tov. Kobal poroča o seji širjega sosveta. Za tem da predsednik fra glasovanje predloge za pokrajinsko skup* ščino:
1.	Prispevek za Učiteljski dom mesečno
1	Din se odobri.	1
2.	Odkloni se plačevanje delegatov po poverjeništvu.
3.	Počitniški samoizobraževalni tečaji se odobre.
4.	Prispevek za pevski zbor je sklep po? krajinske skupščine v iKranju, torej že odo« bren.
5.	Prispevek za Zvezo državnih name* šeencev se odobri.
6.	Glede »Popotnika« so bila mišljenja različna.
7.	Mladinska Matica in »Naš rod« na; se združita.
Za delegata pokrajinske skupščine se izvoli Fr. Samec, za namestnika pa Joža Žu* pajnčie. Za državno skupščino v Beogradu je izvoljen «a delegata Loj'ze Weben, šol. upra« vitelj v Žalni, za namestnika pa Drago Ro* stohar, šolski upravitelj v Litiji.
Pelka Matija, preds. Vršoaj Zinka, tajnica.
Pevski zbor UJU «čitelistvii
Pevski tečaj, ki se bo vršil od 14 do 19. julija je strogo obvezen za vse. Začetek 14. t. m. ob 9. uri v Glasbeni Ma* tiči.	Odbor.
Ml&cfiluslta Malica.
Zaloga knjig iz letošnjega leta je pošla. Zato se — žal — uprava ne more ozirati na številna nova naročila, ki jih prejema zadnje dneve.
Ta notica naj velja za odgovor na vsa taka naročila, ki se potemtakem ne morejo izvršiti.
Uprava Mladinske Matice.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
—lu Vsem lonim, ki se obrjatS^j l g'ude »ta= Hifilin in rja t dati 1 ni h stanovanj do poverjeni* štva in uredništva, svetujemo, naj potom šol* ske«a upraviteljstva napravijo uradno ulogo na kraljevo bansko upravo ter naj v njej podrobno opišejo svoje konkretne slučaje. Prejeli bodo uraden odgovor, na podlagi .katerega bodo laže nastopili v prilog ugodne rešitve .svoje zadeve kakor s privatnim po* jasnilom.
Povračevanje potnih in selitvenih stroškov.
Uredba o povračilu potnih in selitvenih stro* škov državnih uslužbencev s spremembami in dopolnitvami z dne 23. januarja 1930.
(»Naš Glas«).
Dopolnilna uredba št. 3500/1 z dne 23. januarja 1930., ki je bila objavljena v »Služ* benih Novinah« dne 8. marca t. 1., je prvot* no uredbo D. R. št. 150.000 iz leta 1928. v mnogočem spremenila; zmanjšala je prilično pristojbine za službena potovanja, povečala pa pristojbine za selitve.
Ker iz vsakodnevnih vpraševanj vidim, da mnogim kolegom niti stara uredba ni po* vsem jasna, tem manj pa seveda nova, sem se odločil, da napišem nekaj pojasnil, ki tc, melje na večletni praksi. Priporočam kole« gom, ki službeno potujejo ali se selijo, da se ravnajo po teh navodilih; s tem bodo pri« hranili na eni strani sebi in kompetentnim uradom nepotrebna dopisovanja, na drugi strani pa omogočili hitro likvidiranje in re« aliziranje svojih ^terjatev proti državnemu erarju.
Predvsem moram pripomniti, da ta ob* novljena uredba velja za odmero stroškov službenih potovanj, ki so se končala 9. mar« ca letos ali kasneje, če so se tudi pričela pred tem dnem, in za odmero stroškov pre« selitev, ki so se izvršile po 23. oktobru 1929., a še niso likvidirani.
Dalje moram opozoriti,, da je osnovni princip uredbe o povračilu potnih in selitve« nih stroškov, da se državnemu uslužbencu povrnejo samo faktični izdatki, t. j. denar, ki ga je državni uslužbenec na službenem potovanju, odnosno ob preselitvi resnično izdal, in samo toliko, kolikor je izdal v okvi« ru določb te uredbe. V uredbi sami označene pristojbine so torej samo maksimum, ki ga državni službenec ne sme prekoračiti.
Državnemu uslužbencu gre povračilo potnih stroškov, če je kraj, kamor potuje,
1.	izven rajona vasi, trga ali mesta, kjer stalno službuje,
2.	več kot 2 km oddaljen od meje (ne od središča!) kraja stalnega službovanja.
To velja za službena potovanja. Za se« litvene stroške pa je merodajen samo pogoj pod točko 1.	4
Slednjič naj mi bo prej, ko preidem v podrobnosti, dovoljeno, da opozorim na rok za predložitev računov in na možnost pri« tožbe.
Račun potnih in selitvenih stroškov mora polagatelj predložiti najkasneje v teku 6 mesecev po izvršenem potovanju (selitvi). Po preteku tega roka račun brezpogojno za* stara.
Nakazovalci so dolžni poslati od pri« stojne krajevne kontrole ugotovljene račune na vpogled polagateljem, zlasti v slučajih, če je račun restringirán. S tem se da pola« gateljem prilika, da že pred nakazilom event. nesoglasja kratkim potom pojasnijo, oziroma se proti odmeri pritožijo na višjo instanco. Po prejemu denarja je pa po kompetentnem pojasnilu generalne direkcije državnega ra« čunovodstva pritožba absolutno nedopustna.
Po tem uvodu preidem k podrobnostim in se bom kolikor mogoče držal razporeda same uredbe. Pričnem torej z dnevnicami.
Dnevnice.
Pravico do dnevnic pridobi državni uslužbenec, če potuje službeno izven kraja stalnega službovanja v kraj, ki je oddaljen več kot 2 km od meje rajona mesta stalnega službovanja in je odsoten več kot 3 ure.
Izjeme v tem oziru, in to za sodne usluž« bencei ter uslužbence splošne uprave, ki po* tujejo na prošnjo in stroške privatnih strank, bom omenil pozneje, ker se te izjeme ob« ravnavajo v posebni uredbi.
Dnevnice so ostale iste, kakor v stari uredbi, le za državne uradnike I. kategorije, 1.. 2. a in 2. grupe je vstavljena nova višja dnevnica 200 dinarjev.
Državni uslužbenec prejme, če je na službenem potovanju več kot 3 do inkl. 6 ur Vt dnevnice, več kot 6 do inkl. 12 ur dnevnice, več kot 12 ur eelo dnevnico. Če potovanje traja nad 24 ur se tudi najmanjši ostanek račna na lA dnevnice. V konkret* nem primeru: Če je potovanje trajalo 24 ur 1 min, prejme državni uslužbenec poldrugo dnevnico.
Razločujemo pa polne in reducirane dnevnice.
Polne dnevnice
po čl. 4. uredbe se izplačujejo državnim uslužbencem, če mesto službenega opravka leži izven političnega okraja, kjer stalno slu* žijo, in če niso na enem in istem mestu zapo* slen: nad 15 dni. Če so zaposleni na enem in istem mestu nad 15 dni, se jim od 16. dneva dalje zmanjša dnevnica za K, če so pa zaposleni na enem in istem mestu nad 30 dni. se dnevnica od 31. dneva zmanjša za polovico.
Pri tej priliki moram opozoriti, da me» sto Ljubljana s svojim teritorijem kot avto* nomno mesto in politična edinica tvori srez /ase. Če- torej potuje uradnik sreskega na* eelstva, sodnik itd. iz Ljubljane v srez Ljub* Ijanska okolica, se smatra, da je potoval v tuji srez in mu pripada polna dnevnica, ozi» roma tangenta te dnevnice v razmerju po« rabljenega časa. To tolmačenje je objavila generalna direkcija državnega računovod* stva. Ne velja pa" to tolmačenje za mesta, n. pr. Celje, Ptuj itd., ki so sicer tudi avto* nomna. a niso politične edinice zftse.
Reducirane dnevnice
se izplačujejo državnim uslužbencem, ki po« tujejo po ozemlju lastnega sreza ali pa imajo Specialne posle, ki so po svoji naravi zdru* ženi z manjšimi stroški, in sicer:
1.	Državni uslužbenci, ki potujejo v lastnem srezu, prejemajo 75% polne dnev* niče. Če so pa v enem in istem mestu last« nega sreza zaposleni nad 30 dni, prejemajo od 31. dneva dalje 50% polne dnevnice brez nadaljnih omejitev.
2.	Tehniški uslužbenci (inženjeri, geo« metri) prejemajo za delo v terenu izven me* sta stalnega službovanja brez ozira na to, ali se to delo vrši v lastnem ali tujem srezu, za prvih 10_ dni polno dnevnico, od 11. dne da« lje pa 70% polne dnevnice brez omejitev glede menjave kraja in trajanja posla.
Za odmero dnevnic veljajo pojasnila v poglavju »Dnevnice« v 4. odstavku.
3.	Tehnični uslužbenci (inženjeri, geo* metri) prejemajo za delo v kraju stalnega službovanja in če so v uradnih urah s tem delom polno zaposleni:
a)	za terensko delo 30%;
b)	za merjenje v svrho vzdrževanja katastra v občinah preko 30.000 prebivalcev pa 15% polne dnevnice.
4.	Sodnijski uslužbenci in po pojasnilu glavne kontrole tudi uslužbenci splošne upra* ve, ki potujejo v interesu, na zahtevo in stroške privatnih strank, prejemajo dnev* niče po tej*le razpredelnici:
Tudi te dnevnice se priznajo samo te* daj, če je bil posel izvršen izven kraja red* nega službovanja in ako je kraj, kjer se ima izvršiti posel, oddaljen nad 2 km od meje rajona mesta stalnega službovanja. Dnevni» ce se odmerjajo s polovičnim zneskom, če je posel trajal 12 ali manj ur in s polnim zneskom, če je trajal posel nad 12 ur. Četr* tinska dnevnica torej v tem slučaju nc pride v poštev.
5.	Državnim uslužbencem, ki potujejo v inozemstvo, določa dnevnice in potni pav* šal pred nastopom potovanja na predlog re* sornega ministra finančni minister za vsak slučaj posebe, in sicer za državo z zdravo valuto v valuti te države, za države z ne* zdravo valuto pa v dinarjih. Te dnevnice pa ne smejo v nobenem slučaju presegati mak* sima po naslednji razpredelnici:
V razpredelnici navedeni maksimalni zneski se v slučaju, če bivanje v inozemstvu traja nad 30 dni, od 31. dneva zmanjšajo za 5 šv. fr. za vsa zvanja, izvzemši služitelje, za katere se maksimum ne zmanjša, če so tudi odsotni nad 30 dni.
Za preračunavanje dnevnic jc meroda* jen srednji borzni kurz.
Te dnevnice veljajo samo za čas bivanja na ozemlju druge države, ne pa za čas vožnje na našem ozemlju.
Mafe »t'l«a!, ki »itlaj* ▼ pogradov«!»* i» MClals« •MW« »Minsi*a, raoka beaeta 66 Maiaoa)&
iKMsk Din S*—.
inteligentna gospodična zmožna dobre kuhe (prednost imajo strokovne učiteljice za gospodinjstvo), ki ima veselje do trgovskega posla, vodenje kuharskih tečajev, obisk strank v mestu, dobi stalno službo.
Ponudbe pod »Vestna« na upravo lista.
kopite najbolje pri Fr.P.Mt, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde» robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
Upravitelji in upra vitelj ice! Ko boste naročali šolske potrebščine, naročite vse le potom Učiteljske gospodarske poslovalnice!
Opozarjam pri tej priliki na odlok fi» nančnega ministra D. R. broj 147.500/28, s ka» terim je kategorično odrekel priznanje dnev» nic in potnega pavšala za inozemstvo v slu» čajih, če je državni uslužbenec potovanje nastopil oziroma dovršil, ne da bi dobil nje» govo predhodno odobrenje glede višine dnevnic in potnega pavšala za inozemstvo. _
6. Državni uslužbenci, ki potujejo v interesu javne varnosti (uslužbenci sreskih načelstev, obmejnih komisarijatov) preje» majo posebne dnevnice, in sicer:
sreski načelniki in obmejni policijski komisarji 30 Din, subalterni uradniki 25 Din, zvaničniki in služitelji 15 Din.
Pa prvi dan potovanja jim pripada cela dnevnica brez omejitve glede trajanja in razdalje. Presežki preko 24 ur se pa računajo kakor pri ostalih potovanjih.
7. Državni uslužbenci, ki se selijo vsled premestitve po službeni potrebi ali vsled upokojitve po dovršitvi polnih službenih let v kraj izven rajona dotedanjega mesta služ» bovanja, imajo pravico do dnevnic brez ozira
na to, koliko je ta kraj oddaljen od mesta prejšnjega službovanja. Tudi ta dnevnica se za prvi dan računa v polnem znesku po ta» beli v (čl. 4. uredbe, če je tudi selitev trajala samo 12 ali manj ur.
Pripomnim naj še, da se sme pri služ» benih potovanjih, ki se prično ali končajo, odnosno prično in končajo z vožnjo po že» leznici, pribiti po pol ure na račun poti s stanovanja na kolodvor in obratno. Te pol ure, oziroma ta cela ura se vpošteva pri od» meri dnevnice.
Dnevnice, navedene pod tek. št. 4. in 6. niso subsumirane v dopolnilni uredbi štev. 3500/1, temveč odrejene s špecijalnima ured» bama. Vendar sem jih vpletel zaradi popol» nosti.
Toliko v splošnem o dnevnicah. Če je v brzini kaj izostalo, bom dodal na koncu, odnosno sem pripravljen dati pojasnila, a samo potom uredništva.
Sedaj pa naj sledi razpredelnica s pre» gledom dnevnic za vse gori obravnavane pri» mere.
	Stalni uslužbenci		Pogodbeni usluibenci z letno plačo		Upokojenci (po starem zakonu)		V lastnem srezu										V tujem srezu														V terenu								Na račun privatnih strank				V inozemstvu							
							od 3-01 do inkl. 6 ur		od 6 01 do inkl. 12 ur		nad 12 ur		od 31. dneva v istem kraju				od 3-01 do inkl. 6 ur		od 6-01 do inkl. 12 ur		nad 12 ur		od 16. dne				od 31. dne				v mestu stalnega službovanja				izven mesta stalnega službovanja								do vštetega 30. dne				od 31. dne			
	kategorija	skupina	od inkl. Din	do inkl. Din	od plače letnih Din inki. ali plačilnega razreda inkj.	do plače letnih Din inkl. ali plačilnega razreda inkl.																	v istem mestu																											
																															terensko delo v uradnem času		delo za vzdrževanje katastra v uradnem času		od 11. dne dalje*				za 12 ali manj ur		za več kakor 12 ur		za 12 ali manj ur		za več kakor 12 ur		za 12 ali manj ur		za več kakor 12 ur	
													12 ali manj ur		nad 12 ur								12 ali manj ur		nad 12 ur		12 ali manj ur		nad 12 ur						za 12 ali manj ur		preko 12 ur													
																																											v šviearskih franki						b	
1.	Ban																62	50	125	-	250	-	I 1 93 75		187 J50		1 62 50 . 1		125	-													125	-	250-					
2.	I.	1, 2, 2a															50	-	100	-	200	_	75	-	150	-	50	-	100	-									90		180		25		50	1	22	50	45	-
3. 4.	I.	3 a 3	60.000	in višje	9000-— in. r.	lil višje	30	-	60 j—|		120	-	40	-	| 80	-	40	-	80	-	160	-	60		120		40	_	80	-									90 1— 80 —		180 160 j—		25 j-20 j-		50 40		22 50 17 j 50		45 35	J
	i.	4 a 4	45.000	59.999	7000--V.r.	8999— IV. r.	26 25 1		52	^	105	-	| 35	-	j 70	-	35	-	70	-	140	-	52 'so		105	-	35	-	70	-									80	-	160	-	20		40	-	17	50	35	-
5.	I. II.	5,6 la, 1 2	30.000	44.999	5000'— vn. r.	6999-— VI. r.	20	60	41	j	82 50		27	50	| 55	_	27	50	55	_	110	_	1 41	25	82	50	27	50	55		33	_	16	5o|| 38		50	77		65	-| 130			15		30	\	12	50	25	_
6.	I. II m.	7.8,9 3,4, 1 2	20.000	29.999	3000-— IX. r.	4999-— VIII. r.	16	90	33	j	67	50	22	50	| 45		22	50	45		90		1 33	75	67	50	22	50	45		27		13	j| 31		50	63		55	J	110		14		28		11	50	23	
7.	ii. hi.	5 3 4		19.999	XI. r.	2999-— X. r.	14	05	28	10	56	25	18	75	| 37	50	18	75	37	50	75	_	28	10	56	25	18	75	37	50	22	50	11	2J 26		25	52 50		45		90		12 14 lt	ü	25 28 25			50	20 23 20	-
8.	Zvaničniki in tem slični						11	25	22	50	45	—	15	—	| 30	—	15	—	30	-	60	—	22	50	45	—	15	—	30	—									30	-	60	—	10	-	20	-| 7		50	15	—
9.	Služitelji in tem slični						9	40	18	75	37	50	12	50	25	-	12	60	25	-	50	-	18	75	37	50	12	50	25	-									25		50	-	■ H		15	-1	•	50	15	—!
* Za prvih 10 dni se plača polna dnevnica brez ozira na to, ali se vrši terensko delo v lastnem ali tujem srezu.
Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, sli« karske potrebščine nabavite ugodno pri firmi
CENTRALA V LJDBLJAlil
MEDIC-ZANKL
TOVARNE OLJA, FIR N E 2 A, LAKOV IN BARV
LASTNIK FRflllJO MEDIC
Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MARIBORU IN NOVEM SADU
Vaše potrebščine krijete najceneje v manufakturni trgovini
„PRI SOLNCU" A
C E ^
LJE
Glavni trg 9
Prodaja tudi na obroke! Za obilen obisk
se priporoča
ALOJZ DROFENIK
VELETRGOVINA
F. König
es
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofonov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih koveegov.
F0T0 APARATE
in potrebščine stalno v zalogi.
Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33
»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••a
KCdor oglašuje ta napreduje!
i
I Avgust Agnola	j
•	s
i Zaloga stekla, porcelana,	•
: kamenine, zrcal in šip.	j
! Kompletne opreme za re-	:
•	stavracije, hotele, gostilne,	S
S kavarne in bare ter za	•
•	«
•	splošno gospodinjstvo.	i
•	! Luksuzni predmeti.	:
LJUBLJANA	j
DUNAJSKA CESTA 10.	| Telefon 2478.
RESTAVRACIJA
NOVI SVET
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 14
Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna.
LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5
I Nudimo veliko izbiro angleškega lin češkega blaga za gospode in [dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo vpoljubnih širjavah .¿UBHHMnHHnflBIHBBSBflHBUr Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste
Daje tudi na obroke / Postrežba točna in solidna

: ||:<iV|j|| ^liioiminiiiiHiiiHiiiijji^ ¡|«j,
ŠIVALNI STROJI
¡zborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tvornice. 15. letna garancija. Vezenje bb poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI „ADLER" Kolesa iz prvih tvornic, Dttrkopp, Styria, Nero ,Kayser. — Pletilnl stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viškom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 % popustom normalne cene. Ceniki franko in zastonj.
IVANJüXIN
t. .t r « t, * \ \
Gnsp s ets a cesta št. 2.

Telefonska štev. 2412
Štev. pošt. hran. 11.165
LIA V LJUBLJANI
r. z. z o. z. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12.
Ugodn
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
«n hü;
Mastni in 25 * Stritar!!« ollu 3
L MIKUŠ
LJÜBLJA N A MESTNI TRG št 16
DEŽNIKI
Na malo. Na veliko. Otiantvljeno leta 1839. T tit fon i tet. ».282.
If»
> t 2 O
t, K
5 ai
* Z
£
m
4T


MANUFAKTURKA IN KONFEKCIJSKA TRGOVINA
m zfliofiA mm «to
CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15.
Fine moške suknene obleke že za 340 Din Lepe suknene deSke obleke že za 135 Din
• •■MMmHIHHmHHMMHHaHHMIHtHHHIHHH

OBLEKE, PEISILO, POVRŠNIKE. KLOBIBE, ČEVLJE, NOGAVICE, KRAVATE itd.
nu(h ugodno v veliki izbiri ERHHHi
KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA
* MARIBOR
GLAVNI TRG 2.
JAKOB LAH

!	<
Specijelno angleški in češki	kamgarni,	|
ševjoti itd. (tudi na metre) v	najmoder-	«
nejših vzorcih, perilo ter razni	drugi mo-	|
dni in športni predmeti, dežni	plašči itd.	*
ne pozabite, DRAGO SCHWAB
da Vas obleče za vsako priliko po najnižji ceni in najmoderneje priznana domača tvrdka
LJUBLJN A, DVORNI TRG ST. 3
=31
Oblaiilnfca „ILIRIJA" vodi!
Da ndovoliimo željam naših str»nk, Hin o ustanovili novi oddelek za
Poleg vseh oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas «tamske, moške in otroške čevlje prvovrstnih kvalitet
ievSie.
na obroke.
Oblačilnica „Ilirija"
LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 28-25.
KARO
Industrija čevljev
Samo dobre kvalitete 1 za promenado za cesto za močno rabo za turistiko za lov
za smučanje.
MARIBOR
KoroSka cesta 19.
♦
Cenjeno učiteljstvo uživa še vedno že znane plačilne ugodnosti. Zahtevajte cenik!
3™ ■
:

DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU
KMETSKI
Račun poštne hranilnice štev.
V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1.
HRANILNI IN POSOJILNI DOM A
. 14.257 reg. zadruga z n»om. sav. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847
EVA (SODNA) ULICA 1. ♦ ♦ PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU
Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 Va °/o, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog okroglo 30,000.000 Din. Rezerve nad .00.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek.rač. pod najugodnejšimi pogoji.
Blagajniške nre: Ob delavnikih od 8do12'/2 in od 3 do 4 '/z, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 do 12 */2*
■liHniMSiaiHIHIBflflHBBRIIIRIi
■■8IH!9HHMH9HBimBB8ni
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vseh vrst izdeluje v lastni tvornid in priporoča
Učiteljska tiskarna v Ljubljani
Prodaja jih v korist .Učiteljskega doma" v Mariboru in „Učiteljskega doma" v Ljubljani


..................""...............
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN I A. Najboljši materi jal in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
0001234853532323232301000202534823232353534848485300020101535353232323300101010002000202000100000148000223535353234853235348235323535348232323534848482323484848532300
5353538948484853532348534848534823534853232348