Leto VI** šlev. 113< Celie sobola 4. oklotora $924. Postnlne plocans s gotocin! 1H ^^^1 ^knjižnica ¦ ^^¦M^^T ^^¦^^F ^&H^V ^^^^^^B St&ne ktno 84 Din, mcsečno 7 Din, za fnozemstvo 240 Din. Oflasl se računajo po tarifu. PrI veČkratnem oglaSanju popust. S»o$«mesx)O Ste-vll&cfe 1 Din. Izlmja vsaK torek» čefrfe& in sotoeio. UredniStvo : Strossmayerjeva ul. St. 1, prltličje. Teles. 65 Upreivntittvo : Strossmayerjevaulica 1, pritličje. Tc!ef,65. Račun pri poStnem Ček. zavodu St. 10.666. Še-k volitvam v Celju. Pod nnslovom />'< don Gemeindc- wahlen in Sloven ion-- prinaša »Deut- sches Volkrthlail«, dnevno glasilo Nom- ccv kraljevine SMS od 1. oktohra 1924 dal.jsi clanok o obeinskih volitvah v Koeevju, Maril>oru in Golju. Naše ei- tatelje bo sedaj predvsem zanimalo, kaj piso ta list o piavkar minulih vo- litvah v Celju. E\o toroj doslovno po- natisnjeno: »In C.'.illi habei> clio deutschen Wähler aiii" die Ausslolhing einer ei- genen Liste verzichtet und haben sich der Slovenisehen Volkspartei ange- schlossen. Sie sind aber ebenso wie ihre Volksgenossen in (.iotscheo und Mar- burg, trotz dieser Koalition in der Minderheit geblieben. Jn Cilli erhielten sie nämlich zusammen mit der Slove- nischen Volkupartci 485 Stimmen blojts 7 Mandate, h i e v o n 5 1) eu t- s c h e.« Zelo pouena in zanimiva je za na9 ta konstatacija, ki kaže tudi v nemški luci ono, kar smo mi ves ca.s volilnega boja in .se danes po volitvah trdili, da se je slo v Celju pri ten obein.skih vo- litvah za eininentno nacijonalen boj, ki so ga drzno izzvali Nemci in rene- «ati, kojim so se sramotno m brezeast- no pridružili klerikaloi z že objavlje- nimi neznatnirni častniuii. izjeiliami. Eventuolna zniaga takozvanega 'Celj- skega socijalno.Lrospodarskega bloka« bi bila ponienila absolutno nad dve- tretjiriško zmago Ncmfitva. in reneßat- stva; v Celju pod vodstvom predsedni- ka krajevne organ iz/icije SL.S dr. Ogrizka.' Družba dr. Ogrizkovih izvo- Ijenih. kandidatov je nacijonalno od nektlaj že tako neopereena«. da se mi v Cejjjü ne spoznamo prav, kdo je tisti drugi moz poleg dr. Ogrizka, ki bi naj bil še Slovchee, ako je onkrat oficijel- no z nomske st ran i javno ugotovljeno, da je bilo na dr. Ogrizkovi listi v Celju v nedejjo 2Š. septembra 1024 izvolje- nih 5, reci pet Nemeev, 5 — sage und schreibe fünf Iieutsche, da se bomo lažje in boljše razumeli. iS temi Nemei in takimi ^tudi Slo- venci« ter sieer čestithni > narodnjaki«, ki so v tajki družbi vršili pri nas letos v Celju sramoten posel janicarstva, bo nan narod dosio.ino in stvarno po za- služenju obraeunavai in öbraöuriil. Po rodu in krvi ni med izvoljenirai nobe- nega pravega Nemca, ki bi gä mogli kot takega priznati in spoSlovati, po Laxlo Jerse: Priborjena sreča i. »Oospodična Jelka!« »Gospod Milan?« J'ovosila je glavo, zagledala so jo v album; naonkrat se je ozrla, njene črne oči so poglcdale znanca. »rrosirii, zapojte mi danes zvečor kako pqsem!« »Kafero pa?-- »Saj že ve&te, katero si želirn ¦— Je pa davi slanca pala — « iŽalibog, ne morem . . . glasovir jo razßlasen«, je odgovorila. rNajbrž satni niste razpoloženi*, je g. Wilan dodal, gospodična pa je imeja oči spet uprte v album. Vsaj na videz je bilo tako; za resne, proseee o6i ponižnoga častilra se ni več brigala. Ja, bil je plasljiv; to je bila nesre- ča zanj. Sicer nm je bila naklonjena, bila pa je tudi poncwsna go,«podična — vsaj napram njemu. O on ni govoril, pna ni. In vendar sta bila kakor rojena za skupno življenje. Njeno okretnö obnä- šanje, njen sigurni nastop bi dopolnil naslopu in dclu pa radevolje prepug- camo Nemcem poleg oficijelnih pete- rih še ostala dva. Kdor je talo or eca- >til slovensko iine in na lak sramotno ponižujoe nacin }Jv)sku.sil eetudi saino enkrat v življenju. v zreli moški dobi izdati in prodati sloven ski narodni znaeaj mesta Celja, tu je nacijonalno ojnadežovan za vecno. Ob zaključku ugoiavlja nemški clankar. da. so Nemci v Kočevju, Ma- riboru in v Celju izgubili večino (er navaja vzroke, ki so vodili do (ega. (ilavnega vzroka in pravo resnice Nemci seveda ne priznavajo, tuji Nem- ci prav gotovo ludi ne poznajo: to je ona resniea, da je bilo Celje od nekdaj slovensko mesto, neniška in renegat- ska večina je bila uinetno in nasilno vzdrževana. zadošealc je samo, da se .je zrnsila. zašcitniea Avstrija, pa se je že pokazala vsa resniea in prava elika. slovcnskega Celja kljub temu, da je volila cela vrsta državnih nameščen- cev in clrugih, ki se jih je ob prevratu iz pogrešenega usiniljenja piistilo v Celjn in v raznih službah, proti nam — z Nemci. I'renesli smo tudi to za- hvalo za usniiljonje in pardoniranje 1. 1918. in 1919., ko je zdravi obeutek naroda, pojii-pj topfanepa, ponizanegn, tedaj v :iovo življenjn stopajočega, za- hteval, da gredjj ti Ijndjc tja na sever čez St. IIj in Špilje, kjer je še danes njih srce pri nemskih bratih. Kje jo bilo nasiljo ob celjskih volitvah? Nasilslva, li'dijo celjski nemčurji, so se godila pri volitvah v občinski svot. lladi bi staro svojo metodo nam naprtili, dasi niniajo nobenih dokazov in nikakega povocla. Kdo je delal na- siljs? AM morda Narodni blok in nje- govi agiiatorji, ki so samo v osebnem prijateljskern razgovoru nasprotnim volilcem odsvetovali, da bi povzroeali narodno izdajstvo in nacijonalno so- vraštvoV AH nasprotniki, ki so vsake- ga primorali na volišče, četudi je dal hašim agitatorjem časlno beseNarodni blok*. Tudi so krsili cestni red, ker so preko ulic vlekli žice in razobešali sredi ulic svo- j<> avstrijsko - barvne lepake. Prepro- zili ]>i !)ili nienda vse ulice, da jim po- licija tega v sinislu cestnega reda ni preprečila. Nasilje se je povzroealo od nasprof- nikov Narodnega bloka, ker se je na- rodno-cutecemu obcinstvu prepoveda- lo dajati du Ska svojemu veselju nad zmago z obhodi po mestu, dasi se ne bi bilo nikonuir nieosar nasilnega storilo. Ako pa bi bil osramoami dr. Ogrizek kako slisal, pa bi gotovo ne bil Jelesno kaj občutil. Kajti toliko inteligentni smo slovenski Celjani, da si ne bomo rok umazali. na takih ljudeh. Voraz boli poraženca! Rac^i tega se /. cbrekovanjem radi tolažijo, toda pošttm človek je raje tiho, ako nima ar- gument ov. Tudi v teni .sluc^aju je bolje, da so tihi, ker sicer jim bomo c njih nasij- stvvi se nekaj več povedali. Radic o škofih in popih. Pred radlčevsko ofenzivo proti klerikalizmu. Zagrebska, ?IInal« z dne 1. t. m. objavlja zanimive odlomke iz Rad/jče- vega govora na skupščini IIRSŠ 28. septembra v Krasicu, v katerem Radic ostro napada zadnjo poslanico hrvat- skih škofov povodo.ui proslave KXX)- lelnice hrvatskega kraljevstva. Škofje pozivajo svoje vernike, naj zbirajo ofy tej priliki sredstva za nabavo zlatega keliha z napisom: »llrvatski narod Sveteiuu Ocetu Piju XL, Ježiisovemu namestniku na zemlji — pbvodom HOO-letnicc njegovega kraljeetva.« Zna^ilno je, kako soJi Radic d svojjih »Bosna, Dalmacija, Srbija, Voj- vodina,^ je nasteval Jelkin oče, »kfaa- ne pokrajine naze države in upam, da nasne boste pozabili na potovanju.« G. Milanu so je mudilo, zato ni mogel ostati dalje časa pri njih, poslo- vil se jo in ob tej priliki jo vrgel po- gled tudi na Jelko — ali ne bi imela tudi ona kako besedo za njega ob slo- vesii? Jelka je stala pri oknu in se je zagledala v daljavo, njen ljubki obraz je bil bled kakor smrt, zmigavala je z ramo, ozlovoljena nad sabo. Ko je sto- pil pred njo, mu je prcwtila rokp in de- jala; *Na svidenje, g ^Jilan!« Otožno jo je pogledal, spregovoril jo hlastno, brez zveze par besed, Jelka Pa je stanovitno pcvežala oči — da bi prikrila solze, Potem je odšel; Jelka je odhitela v svojo sobo, zaprla je vrata in se spu- stila v jok. III. Popojdan je bil ... Jelkin oce in služinčad je bila na travniku. Ko so ualagali seno, je za- pazil tujca, ki se jim je bližal. In začu- Curiška borza v petek 3. okt. Zagreb: 7 15 ~7'25, ZACREBbKA BORZA <• petek, dne 3. oklobra. Dunaj: 0.10085-0.10285. Milan: 3.1^20—3.1820. London: 820.75—-323.75. Newyork: 71.5—72.5. Praga: 2.1490—2.1790. Curih: 1 «.85—18.95. zaveztiikih, zastoj)nikih hrvatskega in slovonskega klerikalizma. Njegova iz- vajanja so za. klorikalno politiko me- slonia iKiiavnost poraznu. Sploano se smatra, da je Radič s fern svojim na- stopoin napovedal swj.Im kierikalniui zaveznikoni ofenzivo. V naslednjem priobcujemo nekoiiko odlomkov iz J\a- dicevogii govora: Med svotovno \ojnc so ni našel jia. vsem vSvetu niti edon duhovnik ali skof, ki bi vstal in zagnnel- »Vojna je prpti svetemu pismu in v imenu Božjem prenehajlo s klaujeni in ubijanjem!« Vsi sto biJi price, da so has duhovniki WagosJavljali oroxjo, da je vsak kakor v imenu svojega Roga gonil narod v vojno in da je vsak prosil svojega Bo- ga za zmago. To je pravo in popolno poganstvo, v tem ni niti iskre krSčan- stva in to moramo za vedno pre- pi wit i. Duhovniki in ibkofje, ki so tako izdaj; Jezusa in krštxanstvo, nimajo nikake pravice, da dajejo pred pise ce- 1cmu ki'Kcan.skem'u mirotvornemu na- rodu, kako naj on siavi svoje zname- nite zgodovinake dogodike. Vsi ti škofje si ne upajo sklicati krnečkegii sostarika in kmecke skupšci- tie, da tarn ustmeno objavijo svojo po- gansko polifiko, ampak so se seatali pri najslabwemu mod njimi, pri dja- Kovskernu škofu Akšamovicu. Ta govb- ri, da so 8rb, llrvat in Slovenee ono, a ne pomisli, da morata vsled tega dve glävipasti iii da ostane potem salrib Srbpva glava. Ta Akšamovič jo sedaj prodal ža 18 milijonov gozdov in io hato pozval vse te škofe na'gostijo. iz kätere je moralo iziti pismo, ki ni pol- Äö"Syetega'düha, nego vinskega. r' Čc bi bili naži škofje odšli v kak samostan in tarn v postu in molityi sestavili poslanico, dostojno svoje' vz- višone časti, bi to pi.smo izgledalo vse drugače. .Ali k vsemu zlu je priälo še to, da ne je Akžarnovir! poslednje ča^e denje ni bilo malo, ko je bil naenkrat pred njim g. Milan. s'Kako sem vesel, da ste zopet med nami. Kako set se kaj imeli na soln<5- nein jugu?< »lzborno! ivrasni so kraji, diven je pogled na morje, c-lovek bi kar tarn ostal.« »Veste kaj, g. Milan? Hišnik bo prevzel nadzorstvo nad delavci, midvä pa se podava ijomov — hladna pi^iča nama bo dobrodosla.* Ko sta bila že blizu hiše, je dejal Jelkin oce: tp^ojdite za trenutek naprej, dra- gi prijatelj! Pridera takoj za Vami; hocern samo pogledati* kako dalec so žo z o(Jkladanjern.« Pö6asi je fiel Milan po cvetočem vrtu proti hiSi; nenad'oma je ostrraiel in ojbstal. ' ' '' Nežen ženski glas je dosegel nje- govo uho; .Jelka, vaptej pusta in'o&tfb- na, je peLa njegovo pesem. Stkl je, globoko je dihal in prislu- škoval . . . ^e pred no se. je zavedal, je obstal pod cvetocimi lipami pred njo. Jelka je skočila, kakor da bi ho- tela odhiteti -- takoj je bil poleg n|e, Čtrnn.2. > N O v A P 0 "B A * >¦•. 1 ¦ povsom navdal z nanuhom, odkar so ho inu v Boogradu dvignili sekvester /, njegovih posestev in odkar je s po- gaslimi iri obihiimi darovi povsem pri- dobil zäse papeževcga nuncija ali po- .slanika v Beogradu, ki se zove Pele- grinctti, ki so rad* teh darov pona-ža danes bolj kot .ALšamovicev mini- strant, kakor kot njcgov kontrolor. To jo pravo pcliiijšan.jo, čo hujšo od Pa- šieeve korupcije. Žo 1o je polivtj&anje. da se na ško- iijskih posestvih no izvaja agrarna re- t'orma, a če sc ško!' na tak način pre- Ivori v srednjevo.ško«« spohijo. je to prav i > poganluk«. Posebno kot kr'.-tjanoio se nam ne sme lagati, da smo ali da moremo ])iti svet narocl, ker je to glupa oholosl iii odurna podlost. Hekel soin že, da nain popi ne mo- rejo politiono skodovati. tocla no pu- slimo, da nas sramolijo in da bi tudi pri nas postalo kmalu tako, kakor na Kranjskem«, kjer popjc zone pri spo- vedi izprašujojo, kakšne easopkso ¦•čita njihov mož, ali kateri s-t.ranki pripada. Ako to ni popovska slranka, pravijo ženi, da ^ii vcc moževn žena, to ji pa povodo ]ia tako noi-ramen naoin, da tega tukaj niti ni mogoeo ponoviti. Vi- dite, to je največji greh proti svetenrn duhu, greh proti vsej naši prosveti in proü vsenui našemu naprcdku, in mi ilrvatje left a ne dopuščamo, ker no- čeino postati duga »Kranjska«. Duhovniki, posebno škofje, so uči- telji \antikorupcijskega« dola odstavil tri odliono in nacijonalne držal je njeno majhno roko in jo hotel 'ffovoriti. Tocla njegovo srce je bil^ta- ko polno, prepolno; obsla ga jo njego- va prirojena plašljivost, da ni nasel drugih besedi kakor le: »Jelka, moja draga . . . !< . Njegove dobre, odkritosrčne ooi so zrle s tako neizreeeno ljubezni jo na njo, govorile so tako jasno, da je nebo- te ostala in da jo njena roka Ježala v njegovi. Tako sta molče stala par trenul- kov pod lipo. Končno je vendarle Mi- lan naael besode za zoljo svojega srca: »Jelka, hoeeš moja bitiV — Kajti Iju- bim te tako brezmejno . . .« Ona ni odgovorila; tresla se je, njoni prsti so objeli njt-govo toplo, zve- sto roko. Tedaj ;o je Milan poljubil; lipe so videle, drug nihče! Zvečer je dvignil Jelkin oče ku- pičo. Kratko, jedrnato je napil hčorki in g. Milanu. Do pozne noci so sedeli veseli na vrtu — g. Milan, najsrečnejši mod njimi. Pravo yDUlUUl 1 UUU z znamko JLUIM prihrani čas in denar. Zadostuje, ako s „Schichtovim" milom samo enkrat po perilu potegnete, tarn kjer mo- rate z navadnim milom trikrat. Sdiichf «olniko v Bosni in Hon-ogovini: ravna- lelja Milann (ijukoviw«, nadzornikn osnovnih sol in /nanega sokolskega voditolja Stovana Žakulo ter nadzor- nikrL (-rodnjih šol Gjoko KovaOoviča. Nadaljo ;c ravnatolj ljubljanske želoz- niško direkcijo dr. 1 Borko razrešen svoje dol/.nosti in imonovan za direk- torja recno plo\itbü v Reogradu. Na njegovo moslo jo imonovan l)i\'5i rav- natolj Južno žoloznico Vrei'ko z Duna- ja. V«akogar, ki pozna dr. Rorka kot odličnoga želozniškoga strokovnjaka in objoktivsio^a nioža, mora vest o nje- govi ncosnovani promostitvi navdati z velikim nezadovoljstvoin. To je toroj ona vlada, ki si je nadeln geslo zakona, roda, mini in pravke! VLADNA SKRB ZA NEMŠKO ŠOLSTVO. Kakor poioca «Deutsches Volksblatt. , bo na intorvencijo nejn- škega poslanca di. Krasla posobon od- poslanoi- nauouoga niinistrstva pro- ¦gledal nomško šolstvo v državi, da so cimproj odstranijo cventuelni nedo- slatki, o kojih Nomci tako spretno in intonzivno tozijo. Prav nir no l)i ško- dilo, ako bi so ojimat'il tudi odon od slovenskiii klerikalnih pöslancev tor bi opozoril svojoga slrankarskoga sofa g. prosvotnoga lninislr;. dr. Korošra na desolalne lazinoro, ki vladajo na sol- skem polju v narodnom poglodu v Prekmurju in ob štajorski scverni nio- ji. kjor je lako dobro poskrbljeno za vzgojo na.se doco, da posoea ista pono- kod sosodnjo ljudsko avstrijsko šolo on- slran granice. kar j>;o(ovo ni v narod- nem niti državnem interosu za našo obinojno mladino. ki jo itak od poproj pioxola šc nomskega in avstrijskoga duhfi. Pa za to našn vlada ninia časa ne snrisla, dasi luisoclajo v njoj šlirjo slovenski ininistri. Dnevne vesta. VESJFjSJM %1'NANJIM . NA- .sko^a udružonjii duo 17. oklobra v ROCNfKOM I Zadnjt titevilki s-»?o Roogradn. Na torn zborovanju bodo jiriloz'di poloniicc m proshno, act se invalidi v/, \soh krajcv našo države od- jih naroniiki v ohilni meri posluzijo. loemo protestirali .proti trajnomu za- Krtor dolgpje narohi'mo za .zachije iri vlacevanju iuvalidskega zakona od mesecc, luij mun i^io valaže rsaj zu si rani vlado. nazaj, ve mu ni mouovc pluv.nti vmj za BREZPLAtlNA VOŽNJA ZA VO.T- trimesecetudivHaprei,miipa,kiiMa- xi: INVALIDE. Prometno minislr- jo narotnino pomrmino. mtj shranijn slvo j0 vsem udru/onjoni vojnih inva- poloznice za rirugikral. — Razposlali ndov t|ÜVO]ilo brozplačuo vožnjo na smo pred ticka) duevi opemine raznim našil.i di-žavnih žcloznicah. ziXHiudnikoM, hi dolgujejo naročnino UcPOSC.i'i3] TFNOST\I IZPITJ za vec kakor tu niesece. Iz oponmwv ZA oSNOVTsK IN ZA MESÖANSK.E ¦je naUmcno ruzvulno, kohko kuten \ y nrofi i,..,.,;.,,,.!.^ icomis,ji«, V ünlguie. Nehnttrl so nam ,,« opo*|iW glüiVu^OWJ ln^ dÄ*koL Slji- se od/ovonh stent, da so naroefano höu) so prinio dno 4. novonibra 1021 vponlali, drmje pa prusmw da nam o]) 8 l/rj zjut •_ Pl.avilno oprt.mijOMP Mio vpostjejovwj do 1. oklobra, ker prog .fl naj Sü vpoSljejo potom golsko. homo s .1. oliohrom vsem takrm hst ^ V()(ls(va 0^raint!llll, fioiskoimi svellli brezpoaojno nmredt Mi nwramo] 1t- da bodo najkstsiu,|o do 2f,. oktobra 1024 skami iiskovneslroskc sproi, placeva- v rokah izi)r.lSovalrio koinisijo. Poscb- ii zao tmh hstane moremo mkomur im obv.estilu 0 pripuslu k izpitu so no cajati saslouj. Sedein dmarjev je za ]m[o razpo&ilja]a. „ Prodsednik. trikrat v lednu izliajajoc list oagafela, ^t ( .(..y, . kaiero zmore vsak. in je pri nekaferih NAJ8sGURNEJSlr MLLKO. • Uudeh samo zanikernost, da ne pla- ^'atovam .so obicnjno priporoca, da čnjejo redtin mtročnim: S iem priza- "Porabljajo za. svoje. otroko samo pa- devaja upravi wnwQO nepotrebneaa de- slourizirnno mloko. otlnosno, kjer ga la. Proshno »e cnkral, da vsak stori »i dubili, da ga same pasteurizirajo. pravomsno svojo dolhnosl. Kaj pa so pravi .pasteurizirati«? Be- Uprava »Nove Dohe •.. S0(^a J° sicer bolj cudna, stvar pa jo _________ popolnonia onostavna. Reseda je bila UKINITEV DIREKTNIH ŽEL. ^1^1!^^^«^ VOZOV ZA ROGAŠKO SLATINO. Di- ^^ ]^ ^ X)^ pr^ra- roktni žolezniški vozovi.. k] so vozili v va? nL nil. bolj komplidvana, kbt pa kopaliöki sozoni iz Reograda, Maribo- druga kuhinjfika öpravila, ki jih1 vrsi ra in Ljubljauo v Ropsko Slati.no, so vsaka ftospodinja. Svrha pasteuriza- bili s 1. t. m. ukinjc-m. cV]Q je (a? da se U1,i^jo neštovilni ba- ODPRTE I'LANINSKE KOCE. cili, ki se nahajajo v mleku. Dognalo Slovensko Planinsko drualvo javlja, da :^e je, da poginojo vsi baoili, ki povzro- so odprto sledeoo korc> in postojanke: oajo razno bolozni, ako so mloko so- Hotol Zlatorog ob Hohinjskem jozoru. rr1;ojc do tomporaturo 145 stopinj Hotel Sv. Janoz ob Bohinjskom jozoru, Fahronheita (03 stopinj Celzija) in Valvazorjova koca pod vStolom, koca ako se mleko obdrži pri tej gorkoti ka- na Voliki Planim, koča v Kamniški kih 30 minut. Ako so mloko zatem ta- Bistrici in Piskornikovo zavetišce v koj ohladi in oeuva od drugih necisto- Logarski clolini. sti, no vsebuje nikakili za zdravje VELIK.0 ZBOROVANJE INVA- skodljivih snovi. LTDOV so vrši plasom sklepa invalid- -----—- Celjske novice. CENJ. NAHOONIKOM NAŠEGA R0DNE TVFIDKK V GELJU opozar- LISTA V CELJU. V prihodnjih dneh jamo, da izide lotos v zalozbi Zvozne bo naše naroöwkc obiskala zopet inka- tiskarno velik stonski reklanmi kolo- santka, ki bo pobrala varoenino za nie- dar, ki bo obsogal samo slovenske tvrd- neca September m okfober. Odslej se ho ko. Svoji k svojim! Pricakujemo, da sc inkastrala naročnina vedno skupaj ža celjske'in okoliško narodne tvrdke ne dva meseca. Prosimo, da cenj. naroö- bodo dalo zopot zavesti in no bodo od- niki nalio inkasavdko prijazno sprej- dajalo svojih oglascv raznim podjot- mejo ter poravnajo za omenjena dva jem, ki hocejo zopet izdati neko brez- mescca naroenino, Zamudnike prosl- barvno anacijonalno reklamo. Položaj mo, da poravnajo ob tej priliki narov- in izkušnje nas učo, da je treba vse- nino, kutero dolpujejo še nekateri za stransko podpreti domaoa pod jot ja in prejSnje mesece. Ilvdm plačniki zelo prebivalstvu jasno označiti, katcre olajmjo delo upravi, neredni pa ga tvrdke so v Colju in okolici narodno. otezkočn Vprava *Nove Dobe^. ČLANI URUŽABNEfiA ODShKA ------------ JDS! Sestanok dimes v petek, 3. t. m. SLOVENSKE TRGOVCE IN ob 8. zvečcr v rdoči sobi Narodnega do- 0BRTN1KE TER SPWH VSE NA- raa. Polnostevilna udoložba obvezna. JsETOSXJ! 0B1SK NA CEU- SKIH SüLAII. Alostna doska osnovna sola ima lotos 6 osnovnih razredov in A vspofodnice s skiipfio 321 uoonri. do- kliška osnovna sola pa (', osnovnih raz- rodov in 3 vsporodnico s skupnö 298 uconkami. Na oboh mošoanskih ,solah" jo v Vt tomeljnih razrodih in 2 vsppred- nieah po 260 učencev. DvorazJqedna drz. trgovska sola izkazujo 2 toit'ßljna razi'oda s )•> v.sporednicami iii; 170 uconcov. J'J'z. roaJna gimnazaji iiiia na 8 i'azredih in 2 vsporodnicah 31Ci'wčen- cov. Obi.sk na zavodili jo lotos zelo za- dovoljiv. ¦ 'MESTNA HEŠKA OSNOVNA SOLA izkazujo ob zac-otku šolskega le- ta 1924-/25 obiskujooih otrok 321, ki so razvi'sconi v «estih osnovnih razredili (normalno uono sobe) in štirih vzpo- rednicah, izined kaferih zadnjih se na- hajajo vsled pomanjkanja prostora tri paralelke v ma'jhnili .kabuiotih. . SPREJ EM AN JE TRG0VSK1H XAJESf'EV. Clromij trgovcov v Colju obvešoa vso svojo claut1, da je v pred- motnom vprašanja na Zvozinom obo- noni zboru. ki so jo visil dno 25. maja i. 1. na Rlodu, stavil prodlog, da se je |)i-i sprojoinanju vajonoov ozirati na njili ])i'odizobrazbo ij^ zahtevati uspošno dovi-šitov šostih razrodov ljudske solo ali dvoh razredov kako srednje solo. Wsekakor je bil prodlog odobron in je tudi Zvozin obeni zbor sklonil, da izda vsom gj'emijem in. za- druyain poziv in priporočilo, da naj ti'govci pri sprojojnanju vajoncov stre- niijo po možnosti za torn, da bo trgov- ski naraščaj imol oim višjo in širšo toovotično šol:sko izobrazbo,. da bi se tako dvignil intoligenčni nivo trgo^skv omladmo. l'dojshovanjo, ßomjjega predloga spada a kompetonco posa- meznih ü'govskih gromijev in zad'rug in je pravomoenost na obenih zborih fiksirati. Akoravno wnlaj voljavni dJHt- ni rod v torn vprasanju no predvideva nikakih posebnih doloob in pogojovj, je rešitov toga vprakinja bolj lokalnoga znaoaja in so konsokvence odvisne edinolo od Irgovsko ambioijo. Z oziroin na piiootok s'olskoga. l(i(a in kor jo se- daj tudi doba sprojemanja ..vajencev, so gromij posluzuju udojstvovanja te- ga prodloga, pri čomur soiiaslanja na gornjo naznanilo. Moninio, da nihče od trgovcev no bo dojal v tern vpra- Šan.ju kakili ovir. Pao pa si je gremij radi iormalnosti i'Gsitev toga vpraša- nja stavil kot eno naj.važnejših lock za prihodfiji olu'ni zbor, ki se bo vršil zacütkom Iota 1025. V ZNAMENJV ALKOUOLA IN SUROVOSTI. 20-lctnega /flninarja Karla Podorgajsa iz Pristpvo pri Voj- niku so fantje v nedeljo 28. soptembra ü poloni in koli pobili. Tožko poškodo- vani jo bil oddan v Celjo v bolnico. URADNE ERE CELJSKIH SO- DISC. Oeljska sodisoa uradujejo v zimskom času, t. j. od 15. oktobra 1924 do 15. aprila'192Ö nepretrgano od; 8. do 14. ure, ob nodoljnh in pražnikih od 0. do 12. ure. Vloži.šoo jo odprto ob dclavnikiii od S. do J3. uro, ob nede- ljah in praznikih od 9. do.ll. ure.; V.S7 TRGOVSKf POT NIKI Cß- LJA IN OKOL1CE so prosijo, da>e zanosljivo udelože sestanka, ki so vtši v hotolu =Boli vol«"r nedeljo, dne.5. oklobra ob 9. uri dop.oldnc. Predinet: Prijava clanov. Prinesito spriceväla soboj. — Odbor drustva trg, potniKov in zastopnikov za Slovenijo v Ljüb- ljani. NOÖNO LEKARNIŠKO SLUŽBO ima prihodnji toden lokarna >Pri Ma- riji pomagaj« na Olavnem trgu. Winkn je tisti, Hi dajc Uc- Iju dda tt«m$KtttarsKttn obrt- MiKorn in Hnpu.e pri trcoilc h, Ki $o nam napoVedali boj. Štev. 113. iNOVX DOBS« st ran 5 Pupilarnovaren In Javnokoristen denarni zavod oeljskega mesta Mestna hranllnf^a celjska U&t&novl/ena JetA 1864. — Pod trnjnlm driMvntm astdxar$ivont. V laBtni palači p>r»i kolodvopu. VH branltaltnl posit se Izvriujefo naf&tilAiilnele, Miro lntoC* no. Ugoctno obrestovan)«. Pojasnlla In n*sveti brezpiatno. Vredaost rszervnlh zAklaJor u&d fLron 25.OOO.OOO*—. Za hranifno vloge jamSi mtsto Celje s ceiira svojim premoženjem in z vso svojo riavčno mocjo. GOSPODiNJE ! liborno in lepo uspelo pecfvo napravito le iz prvovrstne banaške moke katero ima v zalogi špccerijska trgovina 2-1 Anton Mazarine, Celie, Kralja Petra cesta 27. file doblle najboljšl, siajcenejši premog? Samo v spccijalni tngowini p|«emOga ill dl*V kl naznanja, da prodaja že od 1. junija 1924 premog po globoko znlžanih cenah in slcer: JLakuikovški premog srednji in kosovec dobava z ze'.eznico dostavljen Iranko v hiSo, pri odjemu celega voza: srednji 43 Din za 100 kg, kosovec 46 » za 100 kg. Zabukov&ki premog direktno cd premogovnika v originalnih vozih do- stavljen v hiSo (se najbolj priporoča): srednji 45 Din za 100 kg, kosovec 46 » za 100 kg. Fiilii trboveljski kosovec franko v hiSo dostavljen pri odjemu celega voza 44 Din za 100 kg. Pri odvzemu črez 10 meterskih stotov voznine prosto. Vedno v zalogi velenjski lignit in kosovec. Pri odvztmu celega vagona velenjskega premoga se zaračuna originalnaccna premogovnika. Bukova drva, cela, rezana in sekana ter mehka drva po najnižnjlh cenah. 2a solidno in točno postrežbo jamčeno. Priporoča se «rqowina premoga in dr» FRANJO KALAN, <»-2 Celje, Dolgo polje. ic» e j ion. eta pod ugodnimi pogoji v temeljito izobrazbo. Samo oni z dobrimi spričevali naj se javijo pri ZLATARKl D.D.V CELJU. Ure, zlatninoi srebro, očala, toplomeirr, ie^tlno O7*oc9je iid^ itd. po najnižjih cenah pri SR. Salinič i dr. Cel|e# Narodni dom. Kupujem staro zlato. Popravila z jamstvom točno in poceni. : LASTNI DOM regisirovana kreditna in stavb. zadruga z omejeno zavczo sprejema hranilne II fl / osem °^ s^° — proti vloge tudi od nečlanot If/ odpovedi polO% — in jih obresUije po U/jJ od sto — na Icto. Pisarna: CEDE, Prešernova ul. 15(1. Kleparstvo, vodovodne Insla- lacije in naprava ßtrelovodov Franfo Dolžait CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprei«maV5addazgoraiontctt]emhstroHHäHortudrpopnVila Postrežba točna. Ceuc imtüZ. Solidua izVrsttcv. 477 —52 Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI d. zo. z. CELJE : i Kralja Petra cesta 22 as CELJE Posreduje pri prodaji ozir. nakupu zemljiSö, his, vll, gradov, veliklh in malih posestev, industrijskih podjetij itd., itd. vestno in točno. ¦ ?rVa brvatsHa Stedionka podroica Ccljc ¦ Ustarcovljena I. 1846. Aleksandrowa ulica. Ustanowljena 1.1846. Delniška glavnica: D 75,000.000'— ------------------ Rezerv. zaklad : nad D 35,000.000— Police: Daruvtr Kriievci CENTRAL A V ZAGREBU. Podru^nlce: |ubotlca Vukovjir ^ ^ Beograd DJakoVo MlYrovJca _______________ goiega SvMvan ZeHna Zemun Bjelovar Gjurgjevac Nova Gradiäka WJe.ka Sa,rardic- EkspozUure; S&5& Klvac 8°guMnad V.oge: D 500.00O.0OO- - |& JJÄ Osjje, ,. grad Cakovec Kraljevica Osijek g. grad Skoplje viroviuc Prejeltia vloge na hranilne Wajä 4V,%ne«.Uvnlceln4Va%ne ^aJa t*k:e In kroditna pi.m. ^J^ ^^ ^** kniižice in na tekoCl račun. — obveznice, ki so davka proste, pupi- in preskrbuje izplačila na te- Skompt ?t menlce in devize. larno varne in imajo jamstveno spo- melju akreditivov na vsa tu- Posreduje pr, " sobnost j" «nozemska mesta. pri nakazilih iz Amerike v tu- 'S m^niceTn' w»."1 """ Kupuje Jn prodaja valutc in devize. Daje »,ns,vo