Miscellanea110 Občni zbor Botaničnega društva Slovenije 2018 V ponedeljek, 5. marca 2018, smo se člani BDS zbrali na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani, na rednem letnem občnem zboru BDS. Prisotne je pozdravil predsednik društva Jošt Stergaršek. Sledil je ogled filma iz sklopa oddaj Okolje in mi, z naslovom Dolina na prepihu (RTVS). Film je posnel pokojni režiser in scenarist Brane Bitenc leta 1998 na Raziskovalnem taboru študentov biologije v Šempasu. Ob filmu smo se nostalgično spominjali lepih doživetij v čudoviti Vipavski dolini pred dvajsetimi leti. Občni zbor Botaničnega društva Slovenije, 5. marca 2018. Foto: Simona Strgulc Krajšek Za delovno predsedstvo občnega zbora smo izvolili predsednico Metko Škornik, zapisničarko Valerijo Babij in overitelja zapisnika Andreja Seliškarja in Andreja Podobnika. Metka Škornik nas je spomnila na 80. obletnico rojstva pokojnega častnega člana Botaničnega društva, prof. dr. Toneta Wraberja, nato pa smo prisluhnili poročilom, in sicer poročilu o aktivnostih društva v letu 2017 (Simona Strgulc Krajšek), izdajanju revije Hladnikija (Tinka Bačič), finančnemu poročilu (Mateja Grašič), poročilu nadzornega odbora (Valerija Babij), poročilu o tekmovanju v poznavanju flore (Rok Šturm), poročilu znanstveno-raziskovalnega odbora in poročilu o dogodku BioBlitz v Dragi pri Igu, 19.-20. 5. 2017 (Nejc Jogan). Poročila smo soglasno sprejeli. Sledilo je glasovanje o novi častni članici društva, dr. Nadi Praprotnik. Skrajšano utemeljitev predloga, ki sta jo napisala dr. Igor Dakskobler in dr. Jože Bavcon, nam je prebrala Metka Škornik. Celotno utemeljitev objavljamo na koncu tega prispevka. Občni zbor je dr. Nado Praprotnik soglasno potrdil za častno članico društva. Mateja Poljanšek, Simona Strgulc Krajšek in Ivana Leskovar Štamcar so predstavile predloge popravkov Pravil BDS. Nova, usklajena pravila bodo sprejeta na izrednem občnem zboru. Predzadnja točka dnevnega reda občnega zbora je bila predstavitev novega znaka BDS in nove celostne grafične podobe društva, ki jo je pripravila Irena Gantar, kreativni vodja družbe MROŽ. Na občnem zboru smo potrdili novo grafično podobo. 111Hladnikia 41: 102-113 (2018) Nazadnje smo prisluhnili še programu aktivnosti za leto 2018, ki je leto posebnih obletnic, saj praznujemo 20 let Botaničnega društva Slovenije in 25 let izdajanja revije Hladnikia. Sledila je točka Razno in prijeten klepet ob prigrizkih. tinka bačič Predlog za podelitev naziva častna članica Botaničnega društva Slovenije dr. Nadi Praprotnik Nada Praprotnik (roj. 23. maja 1951 na Jesenicah), upokojena muzejska svetnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, je svojo poklicno in raziskovalno pot začela leta 1975, takoj po diplomi na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je pozneje tudi magistrirala (1979) in doktorirala (1988). Na različnih področjih botanike (floristika, taksonomija, fitogeografija, zgodovina botanike, hortikultura, muzealstvo, publicistika) je dejavno prisotna že več kot 40 let in je nedvomno ena izmed najbolj uspešnih in najbolj plodovitih botaničark v celotni zgodovini botanične vede na Slovenskem. Svoj ugled si je pridobila z vestnim in natančnim terenskim delom, obdelavo podatkov (znanstvene razprave o flori Vrtače v Karavankah, monografiji o taksonu Saxifraga moschata agg. v Sloveniji in o vrsti Daphne blagayana, pogosto navajana doktorska naloga o ilirskem flornem elementu v Sloveniji, soavtorstvo pri monografiji Natura 2000 v Sloveniji, Rastline), skrbnim pripravljanjem številnih razstav (kot sodelavka ali samostojna avtorica, v okviru zadolžitev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer je bila zaposlena več kot 38 let), popisovanjem in predstavljanjem herbarijskih zbirk (herbarij Janeza Krstnika Flysserja iz leta 1696, zbirka vzorcev lesa, herbarijska zbirka Flora exsiccata Germanica, odlična in obsežna monografija Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije), dolgoletnim vodenjem, skrbništvom in popularizacijo Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti (vodniki, filmi, številna terenska vodenja) in z vztrajnim študijem arhivov, rokopisnih virov in starejše literature, s katerimi nam odstira našo botanično preteklost in osebnosti, ki so jo najbolj zaznamovale. Sama, le včasih sta kot soavtorja sodelovala tudi Tone Wraber in Jože Bavcon, je do zdaj celovito (monografsko) predstavila naslednje botanike: Franca Ksaverja Wulfena, Karla Zoisa, Balthasarja Hacqueta, Franca Hladnika, Henrika Freyerja, Žigo Grafa, Andreja Fleischmanna, Valentina Plemla, Karla Dežmana, Jurija Dollinerja, Nikomeda Rasterna, Alfonsa Paulina in Angelo Piskernik. Poleg obsežnega in zahtevnega strokovnega in znanstvenega dela vseskozi piše tudi poljudne, širši javnosti namenjene članke (na primer za revije in zbornike Planinski vestnik, Proteus, Pil, Gea, Mavrica, Novice izpod Stola, Epicenter, Jeseniški zbornik, Mohorjeva pratika in koledar) in knjige (poleg vodnikov Alpskega botaničnega vrta Juliana je napisala tudi knjigo Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka). Pogosto nastopa v medijih (časopisna periodika, radio, televizija), ki so že večkrat odmevno predstavili njeno poklicno dejavnost. Od leta 1994 do leta 2000 je bila urednica našega društvenega, strokovnega in znanstvenega časopisa Hladnikia, v katerega prav tako že od začetkov izhajanja piše članke. Je razumevajoča mentorica, svetovalka in pomočnica mlajših rodov botanikov. Osebnost s tako bogato bibliografijo in ugledom v strokovni in splošni javnosti je našemu društvu v ponos in prav je, da se je oddolžimo vsaj s skromnim priznanjem. igor Dakskobler & Jože bavcon