DOLENJSKE NOVICE l/\iiijaji) 10. in vSîiUoiïa iiiesfita, če je :: tisti (liiM iiniiiiiik i»u eii <1«» l)i'<'jp. " Cemi jim je ti iKiitiiiiio vreil /ii celo Iťto luiin-ej 2 li, /m pol letu 1 K. Naročniiiiv za Nemčijo, liosiio in di-iisc ovroiiskc flržiive miašii 2 K 50 Ii, za Ameriko li K. Doiiise siii-ejemii iirciliiik, iiiiročiiiuo iii :: oziiiiiiila pa tiskarna J. Krajec nasi. :: Liberalna doslednost! Sedanja doba se kaj rada imenuje mo-fienta doba. J.jiidjo s ponosom povdarjajo, češ. dft so moderni ljudje. Moderni hočejo ljudje biti; pa ne zato, ker bo popolnoma prožiti z najidejaliiejio omiko, ampak zato, ker so ravnajo po modi. Dandanes nas svet ne bo oblekel obleke, katera je za nas kraj najboljša, najpriprav-nejSa in najtrpežnejša, am])ak so bo raje pačil s spakedraiiim pariškim „hozcnrokom", samo (la lahko pobaja po ulici po iiredpisih veljavne mode. Ne prava kultara, ne znanstveno podprto prepričanje, ampak spakedrana moda je tudi ])ri nas oni sjiiritus ag-ens, ona gonilna sila, ki žene naš moderen svet tudi v duševni „hozenrok". Naša liberalna stranka je pravzaprav tudi io otrok tuje mode. Ko so začeli pri drugih narodih proslavlati največje brezverce in svo-bodomislece, osobito pri Čehih in Neincib, kot hii)erkiilturne ljudi, ko so videli, da pri drugih narodih itridobi marsikateri lavorov vecec le z lažmi in obrekovanjem katoliško cerkve, zaji:rabili so tuili naši liberalci za to niocio, hoteč jiovztiigiiiti slovenski narod do najvišjo evropske slavo. Naši libcralci so postali pravo o]»ice. Ôe so Čehi proslavljali svojega Uusa, slovenski liberalci so mu žc postavtjali spomenike, ko ao Nemci častili Martina Lutra, so slovenski liberalci Trul)arju postavljali že spomenike in posvečali slovensko ulice, ko so se začeli Čehi jodva zanimati za Kuse, slovenski liberalci so že promenirali i)0 Petrogradu, in ko so začeli Čehi obračati svojo pozornost na Srbijo, so alovciiski liberalci že [ilesali s srbskim dvorom. ----Tirej Tlindrt agens, ki ]e rodi! naS gnili liberalizem, le moda jo pa tudi tista sila, ki Ěe drži liberalizem po koncu. Ako se ozrete po naših mestih in trgih in sem in tja po deželi, videli bodete še veliko puhlih glav, ki se zovejo liberalce. O kakem liberalnem prepričaju pri teh ljudeh večiiioma ni govora, ker liberalnega prepričanja sploh ni in ga še največji liberalci učenjaki niso „skunštvali"; liberalizem je namreč že v svojih temeljih tako zmešan, kakor moda, ki ga je rodila. Prcpričatije torej ne moro biti pri teh ljudeh, ki bi upravičeval njihovo naziranje, na eden argument pa se liberalci opirajo pri svo em naziranju, t. j. moda. 'Začetek in konec 1 be-ralnega nazirai^a je moda. Ali mislite, da naši liberalci zato čez „farje" udrihajo, kor čutijo neko notranjo potrebo. Kaj se: Tako je sedaj moderno in ker je moderno in hočejo biti sami tudi moderni, morajo tudi sami čez „farjo" zabavljati. Napredni hočejo biti liberalci; to pa no zato, ker so oni jedini ljudje napredka, ampak zato, ker se ljudje podobne vrste tudi pri Nemcih in Čehih, da celo pri neraškutarjih imenujejo napredni. In ko bi se po drugod imenovali liljcralci magari nazatiiýaki, naši liberalci bi drveli za njimi in se z največjim ponosom odeli z nazadnjaškim modernim naslovom. Liberalizem je plod zmedenih pojmov; zato pa imamo ravno pri ljudeh liberalnega takozvanega naziranja toliko nedoslednosti. Pri nas imamo liberalce, ki hodijo v cerkev, sprejemajo sv. zakramente, učijo svoje otroke molit, a polog tega so pa člani liberalnih drnstev, so naročeni na „Slov. Narod", volijo liberalne zastopnike itd. Ali SG to ne pravi dvema gospodoma služiti? Zjutraj grem k maši, poslušam tam pridigo katol, duhovna kot svojega dušnega pastirja, popoldan pa sc udeležim zborovanja liberalnega društva, pri kojem so na najne-sramnejši način udriha po katoliški cerkvi in njenih duhovnikih. Zjutraj prekriža žena takega libcralca svojega otroka in moli z njim očenaS, nato ga posije v roke učitelja, ki se iz Boga dela norca, v roke učitelja, ki psuje katoliške duhovnike kot sleiiarje, farizeje itd. V nedeljo pošilja liberalen oče in mati otroka v cerkev k maši in pridigi, doma pa mu da v roke liberalno časopise kakor: „Slov. Narod", „Slov.Oom", „Dan"itd,, ki proklinjajo papeža in duhovne, ki govore o stvareh, katerih naš katoliški list zapisati ne more, ter zastrupljajo nedolžno otroško srce, Pri nas imamo liberalce, ki pošiljajo svojo otroke v gimnazijo in na visoke šole, ter jih skozi cel čas njihovega študija spremljajo z največjo skrbjo in željo, da se njihov sinček ne bi pokvaril in zalnmpal. Kavno isti oče in mati in njeno sorodstvo pa ])odpira liberalno dijaško glasilo, ki hoče dijaštvo iztrgati iz jiajtíiya. i'a,vaa, iati oic m mati pa branita svojemu sinu iti v bogoslovje ali katoliško dijaško društvo, in rajo vidi, da so vpiše v liberalno društvo, ki navaja svoje člane največkrat Io pred oltar Venere in Baka. Pri nas imamo liberalce, ki i|nbi svojo ženo in otroke; nobena sila ga ne bi ločila od svoje žene in otrok. Če bi mu kdo pridigal ločitev zakona, bi um pokazal vrata; v isti sapi pa voli liberalne poslance, ki glasujejo in propagirajo ločitev zakona. Pri nas se liberalna pamet zgraže, ako Slovenska ljudska stranka pomore íjudein, katere jo slučajno pahnila nemila usoda brez njihove krivde v nesrečo, noče [)a videti, da njihova stranka pobira v svoje službe tudi ljudi, katere je naša stranka kot izrodek človeške družbe izločila iz svoje sredine. Liberalna stranka je pogosto sprejemala in še sprejema v službo |judi, katere jo katoliška cerkev vsled ir|ihove propalosti vrgla izpod strehe; ako pa naša stranka podpira Dudi, ki so skoz in skoz poštenjaki, se ji očita, da vzgaja najslabše koritarstvo. In to očitajo ljudje, kateri nas hočejo ob vsaki priliki učiti krščanske ljubezni. Seveda, ako bi pa mi LISTEK. Politično življenje Slovencev v srednjem in novem veku do Vodnika. (Abs. iiir, Hodžftr.) Srednji vek. p^ije.) Od leta 976. daHo so z malimi presledki skoro tri stoletja vse dežele, po katerih stanujejo Slovenci Je danes, samo ona upravna celota iii združene s slovensko materjo, s Koroško ali (vorotanoin. (Zahtevanjc enake ni)niv-no celote je tvorilo velik del slovenske politike v devetnajstem stoletju.) Nobena nemška vladarska rodbina se v zui-ctku ni mogla utrditi v deželi, posamezni vojvodo so bili le državni "pravitelji in so se vedno raoiyavali. Slovenski živelj je bil tedaj Se vedno odločilen. Korotanski vojvoda je imel v nemškem državnem zboru do J. 1648. svoj glas in me\ je i»ravico, oU^rovarjati v državnem zboru slovenski ter se zagovarjati v deželnem slovenskem jeziku, ako je inl tožen. Seveda so nemški vladarji porabili vsako priliko, da so privalnii v deželo nem.ških načelnikov, Da pa teduHje razmere popolnoma Vudi, katere je doletela huda nesreča, pustili na cedilu, bi pa zopet upili „glejte jih, taki so, tako izpolnujejo zapovedi krščanske ljubezni." Podobnih slučajev bi lahko navedli na tisoče. Vsak razsoden človek pa lahko že iz teh par slučajev sklepa, koliko liberalno prepričanje pomeni. Mi lahko z mirno vestjo rečemo, da večina lihei'alne siranke .sjiloli prepričanje iilina; njihovo iirP)»ričaii,je je podvrženo holj iiiiiiljivi modi, kot n^oila pariškega .jliozeiiroka*'. Pred volitvami. Deželni zbor kranjski je razpuščen, razpisane so novo volitve. S ponosom zro poslanci S. L, S. na svojo ogromno delo, ki so ga dovršili v zadnji zakonodajni dobi; naše ljudstvo ho vedelo hvaležnost svojim vodite^em, ki so s svojim blagodejnim delovanjem osrečili celo deželo. Kar so dosegli za svoje volilce ti možje, tega zastonj iščeš v katerikoli kronovini sirom Avstrije. Bilo je to orjaško delo, kakoršno zmore le nesebična požrtvovalnost iz naroda zvastlih mož. Nebrojni so najvaznovrstnejši sklepi in zakonski načrti v prid ljudstva. Da se je upostavil v deželi mir, je bilo pred vsem treba preosnove občinskega reda in obč. volilnega reda, ki odgovarja vsem zahtevam se-daiijega časa. Iz zaklada za deželne kulture in cestne namene so se izvršila in se še izvršujejo nešteta melioračna in cestna dela. Cestni zakon je pripomogel, da so Kranjska ponaša z najlepšimi cestami. Ni naiti treba šc posebe povdarjati, kaj so storili v tem oziru zlasti dolenjski poslanci za svoje kmečke okraje. Da kmet popolnoma zagospoduje na svo i rodni grudi, sta bila potrebna vodoprávní in lovski zakon. Domače zadružništvo, ki jo bilo omajano vsied brezvestnili liberalnih polomov, je S. L, S, tako povzdignila, da ljudstvu ne bo treba več skrivati težko prislu-ženih grosev doma po skriiyah, ampak da jih bo brez skrbi lahko nalagalo v domačih denarnih zavodih. Posebno zahvalo pa je dolžno ljudstvo svojim poslancem, da so spravili ljudsko šolstvo na tako visoko stopnjo. Kakor glive po dežju, so vzrastle po celi deželi šole, v katerih se nastavljajo učitelji, prijatelji ljudstva, Da bo služila šola res samo izobraževalnemu namenu, zato je bil potreben šolsko nadzorstveni zakon. Učitelj se bo moral zavedati svoje dolžnosti, da nam vzgaja našo otroke nravno-versko, ne pa, da živi v večnem prepiru s svojim župnikom in občani. Mnogo se je tudi storilo na polju kmetijskega šolstva. Za celo Kranjsko in še posebno za Dolenjce zoio važna kmetijska sola na Grmu sejo potrebam primerno preuredila. Daljo so se po celi deželi prirejali gospodii^jski tečaji, ki so za povzdip gospodinjstva neprecenljive vrednosti. Kolikokrat pa so Vam, kmetje in vinogradniki, poleg toga na pomoč priskočili poslanci Vašega okraja, kadar ste bili prizadeti po toči iu drugih nesrečah ! Zato pa so Vam, volilci, })ri prihodnjih volitvah no bo težko odločiti. Že zadnjič ste se otresli liberalne pijavke, ki je desetletja [lila kri slovenskega naroda. Ostanki onemoglega liberalizma se še v raztresenih tolpah jioti-kajo po nekaterih mestih. Nekdaj rjoveči poglavar liberalne „stranke" je izgubil boben in se je spustil v dir; vsa armada jo na begu. Pošteno slovensko ljudstvo, sedaj je prišel čas, da popolnoma obračunaš z gnilim liberalizmom, katerega poraz je neizogiben. Aiožje, z edino pravim orožjem, z glasovnicami v rokah, potisnite bežeče slamnate vojake liberalne vojake za plot zakotnih liberalnih časopisov, kjer lahko še daljo opravljajo svoj nečedni posel. Vedno lepše! Liberalen študent se zvija. V ,Slov. Narodu' ee sklicujejo nekteri liberalni visokošolci, češ, da je bilo že a priori na lepakih naznanjeno, da gre čisti dobiček njihove novomeške veselice za slov. podporna društva, da torej o kaki vsepodporniški dijaški akciji ni bilo ne sluha ne duha. Seveda pa ta izgovor ne drži. Kajti najmanj en todon predno so „Dol. novice" prinesle prvi članek o vsepodporniški akciji, so bili lepaki, kakor tndi druge tozadevne objave z vse-podporniškim namenom že publicirane. Če tudi ni bila na lepaku ravno beseda vsepodporniška dijaška akcija, na stvari nič no spremeni. V poročilu o veselici so vendar sami priznali, da so sprva nameravali prirediti veselico pod okriljem vsepodporniške dijaške akcije. &e-lo napad v „Dol, novicah", jim je baje odprl oči. To se jo zgodilo 25. septembra, 27. septembra so pa že priredili veselico, za katero so vabili isti lepaki, za katero so veljale iste okoliščine, osobito oklici po časopisju, kakor za prvotno nameravano veselico. In ko so že denar imeli, so pa slovesno proglasili vse-podporniško akcijo za ponesrečeno. Sicer bi se s horizontom liberalnega di-jaStva ne spuščali v ogenj, da nimamo namena razkriti našemu katoliškemu dijaštvu s kakšnimi elementi pri tej akciji sodeluje. Nekterim novomeškim visokošolcem bi pa laliko, ne da bi morali postati nesramni, prav v^udno poklicali v spomin zgodbico: Kako se zapije podpora naiiicnjona visokošolskim podpornim drnštvom. Elita visokošolskega dijaštva pa jo zopet pokazala, da je plemenita mladina tudi njiliovi argumenti se končuje, ni.ščii. Kaj ne res, „Eude gut, al kranjska; o v sti-a-es gut?' Gospodapsivo. Katero prašičje pleme je najboljše za nas? Pri nas gredo najbo^ v kupčijo „peršut-niki", opitaiii mladi prašiči. Prašiči, ki tehtajo razumemo, no smemo si predstavljati danas-^ih zagrizenih časov. Takrat pojm narodnosti Se ni bil tako razvit; nemški vojvoda se je nioral slovenščini šele priučiti, in naravno je bilo, da ae je bolj zanašat na ljudi, ki jih jo pripeljal sabo, kakor na domačine. Kakor ru-deča nit se vleče ta tihi pritajeni kulturni boj med ohema narodnostima v zgodovini našega naroda, dokler ni dosegel svojega vrhunca i»o-vodom nemške nestrpljivosti konec osemnajstega in T devetnajstem stoletju. Kako veljavo je imel tedaj šo slovenski jezik v dežoli, nam kaže Bernardov sprejem pesnika in viteza Ulrika Lichtensteinskoga. Vojvoda Bernard ga jo z obilím viteškim spremstvom pozdravil v slovenskem jeziku; „Boge vaz primi, gralva Vonus!"* Slovenska narodna noša Ulrika iu slovenski iiozdrav sta nam jasen dokaz, da je bila tedaj i»rctežna večiiiii ])rebivalstva tudi na današnjem Koroškem še slovenska in da je vojvoda Bernard s slovenskim pozdravom odločno oznatdl značaj deželo, dasiravno so je tedaj že zelo širila po mestih, trgih in gradovih nemščina. Ko se je Otokar 11., kra^i češki, 1. 1269, polastil naših dežel, jim jo posijalo še enkrat upanje, da se z njim otresejo nemškega gospostva. V boju z liuiiolfom je izgubil Otokar svojo deželo iu našel prerano smrt, (Z njegovitn porazom jo bila tudi za vedno pokopana „Slo- vanska Avstrija"). Nemalo so k temu pripomogli naši pradedje, pri katerih je našel Otokar premalo simpatij. Poglejmo še, kako stoji v tem času z upravno celoto naših dežel pod korotanskimi vojvodi, predno sledimo slavnemu habsburškemu žezlu in njegovi vladi na slovenskem ozemlju. Korotanska vojvodina je obsegala spočetka malone vse slovenske dežele. Polagoma pa, je razpadla v tri vojvodino, v Štajersko, Koroško in Kranjsko, dasi se Kranjsko kot vojvodina omenja šelo v habsburški dobi. Tako jo ostalo do današnjega dno, le da so razni vladarji začasno združili takozvano „Notranje avstrijske dežele" v çno upravno skupino, za katero so je naš narod v minulem stoletju zaman tako vneto iiogatyal. Važno je tudi v narodnem oziru ustoli-čeiye koro.ških vojvod na GosposveLiikeni polju. O tej starodavni slovenski navadi nam (>ri-povedujejo stari kronisti, zlasti natanko nam oj)isujejo ustoličenje Majnarda Tirolskega. Podrobnosti spadajo v zgodovino; tu nam je upoštevati le narodni in politični pomen tega tako važnega momenta v javnem življenju naših prednikov. Vmeščanje in slavnoiîtni obredi so imeli popolnoma demokratski značaj, iz rok pre-jn-oatega kmeta so sjircjomali mogočni vojvodo našo zemljo. Imenovali so kmeta, ki je podedoval omei^eno pravico od svojega očeta,, poknožonega kmeta. Ta knežja kmečka rodo-vina je u/.ivala še mnoge drugo pravice (prostost davkov in javnih bremen; pravico, uvažati po tri sode laškega vina prosto carine..,), katere ji jo sproti potrdil vsak nastopni vladar. Zadnji potomec je umrl 1. 1823. v Celovcu; pri mestnih vratih so prevzeli truplo kmetje okoličani, ga prenesli na pokopališče in s tem pokazali, da se zavedajo, da pokojmjejo zadnji spomin na nekdanjo slovensko preteklost. (^Njegovo kmetijo ima sedaj upokojeni stotnik 17, pcšpolka Ludomir vitez Zadurowicz, rodom Kusin. Ime posestva je ostalo ter se imenuje splošno „Ilerzoghot"'.),Zadnji je bil slovesno ustoličen vojvoda TOrnstŽoicziii 18, marca 1.1414, Kdaj in kako se je izcimila šega ustoličenja, o tem ni lahko povedati kaj gotovega. Ker so je vr.>ila v slovenskem jeziku, kar trdijo vsi tedai^ji kronisti, ni dvomiti, da je slovenskega oziroma slovanskega izvora, Zaradi demokratskega in krščanskega značaja je verjetno, da jo dobila ta šega po smrti kneza llotemira, krščanski značaj. Takrat se je dvignila poganska stranka proti novi veri in njenim oznanjevalcem, ki so bili prišli iz Bavarske. Ker jo bilo kmečko ljudstvo bolj ali manj udauo novi veri, so so zavzeli Franki in Bavarci iz sebičnih ozirov za nje, da so stdi jfremoč poganskega plemstva. Ker so jo v starosti % in 1 leta po 100 do 120 kf,', so najbolj cenjeno tržno blaj^o. Teli so največ firoda, ker so po velikih mestih rabi največ friSne svinjine za pečenko. Nemci imenujejo take praňiče „karbotiadní" pražiči, kev so cenjeni za karbonatle t. j. za kotcieto ali za karmenateljee, kakor jih pri nas imenujemo, lieja pcršutnikov je pa_tutii iz j^ospotiarskih ozirov 1)0^ umestna. Čim preje se namreč prašič zredi in opita, tem itiaiij.šc stmške imamo s tako rejo. Tako pitanje je ceneje, ker se mladi pra.šič hitreje pita kakor starejši. Na rejo perSutnikov jo treba delati zaraditci^a povsod, kjer se pečamo s pitargera prašičev, na to je i,dedati pa tudi jio tistih krajih, kjer se praseta izrcjajo, v krajih toraj, iz katerih dobivamo potrebni materijal za pitarge. Tukaj je treba položiti teme^ xa rejo tisteg'a prašičjega plemena, ki daje najboljšo peršutnike. Tiikaj naj se izrejajo praseta, ki dajejo v starosti do 1 leta peršutnikc težke po 100 do 120 kji. Katero prašičje plonie sc pa za tako peršutnike najbolj priporoča? — O tem je najprej sledeče povedali. V obče razločujemo danes tri vrste jjrašičjih plemen, to so iiaraviiit ali ju'votim plemena, itlalitiia plemena in jiiešiiiui ali iiožliilitnjeiiii plemena. Naravna plemena, h katerim spada tudi našo domačo „prekasto" pleme, so trdni pra.šiči, ki so pa za z<î0[lnjc pitanje matg sposobni, ker so bolj počasi razvijajo. Tudi nimajo za i>itanje najugodnejših telesnih oblik. Frav (lobri pa so za poznejše opitanje, ko so stari 1 '/2 leto in več. Žlahtna plemena, kariior .štejemo angleške jorkširce in v novejšem času tudi „nemško žlahtno" pleme, so bolj niehke narave in za Čisto rejo po naših krajih manj sposobna; imajo pa to prednost, da so hitreje razvijajo in prej opitajo. l'ožlalitiijoiia plemena, ki so nastala s cepljenjcm naravnih plemen z žlahv rimi prašiči in katere imenujemo po na,ših krajih tudi „cepljcnco", so pa sredinih lastnosti in za nase razmere najboH pripravna, ker so po eni strani bolj utrjena, po drugi pa sposobna za zgodnje pitaiije. Taka plemena se najbolj priporočajo »a naše krajo. Pri iio-žlahtnjenih ))ra.šičih je pa paziti, da se ne izpodrine preveč domače krvi, da gre tedaj vse požlahtnjevanje le do gotove meje. Ohranitev zadostno domače krvi v cepíjencíh je najvažnejša naloga pri taki reji. To pa ni tako lahko, kakor bi kdo mislil! To umorjenje ene in druge krvi in vkoreninjenje vcepljenih lastnosti do tiste stopíiye, da so z vso sigurnostjo prenašajo na zarod, to je sad mnogoletnega smoternega dela, sad skrbnega opazovanja in zadostnejïa strokovnega znanja. Pri nas še nismo tega dosegli, da bi se vcepljeno lastnosti pri požlabtnjenih prašičih tako vko-reninile, da bi se z vso gotovostjo prenašale na zarod. Pri nas so zadovoljujemo, če dobimo s pomočjo žlahtnih plemen prašiče, ki imajo dolga ušoaa, lepše životno oblike in belo barvo. Posebno dolga ušesa se smatrajo za viden znak zadostnega požlahtnjevanja. Kako različni so pa sicer vspchi cepýenja in koliko dela nas v tem oziru še čaka, to je najbolj pokazala zadnja šentjernejska razstava. Nemci so v tem pogledu daleč pred nami. Tam so že izgojili požlabtnjena plemena s stanovitnimi lastnostimi, ki so povsem utrjene in se z vso sigurnostjo prenašajo na zarod. Taka požlahtnjena nemška plemena so n. pr. Iliischovo pleme, westfalsko pleine in majsensko pJcme. S temi prašiči se da tudi pri nas ugodno vplivati na to, da se reja cep^oncev bo^ ze-nači in ustanovi. Dosedanje izkušnje so se dobro obnesle. Na vsak način bo našim potrebam tudi za naprej najbolj ustrezalo tisto prašičje pleme, ki jo eepljciio ali iioislaht-iijciio z angleško krvjo in jo le želeti, da so tudi pri nas s smoterno rejo naši prašiči čitnprejo zenačijo in v svojih pridobljenih lastnostih tako utrdijo, da jih bodo protiiišali na svoj zarod. —r— Svarilo zaradi umetnih gnojili v zadnjem času se je v novomeški okolici prodalo več vagonov umetnega gnoja jiod imenom sinierlbstala. Ker se jo ta kupčija zvrSila brez vednosti poklicanih veščakov in društev in ker zaraditega ni znano, kako močno je to gnojilo in kaj vsebuje v sebi, prosi podpisana kmetijska podružnica, da se ji pošlje iz posameznih krajev to gnojilo v preiskavo, da se zamore pre[)ričati o vrednosti gnojiJa sploh in posebej o denarni vrednosti njegovi, Dotična poskušnja naj se vzame iz vreče v pričo (Iveli mož in nij se poš^e podružnici. Za poskušnjo je vzeti 1 kg gnojila. Obračamo .se tozadevno posebno na gg. župnike in župane, da nam poskrbe to poskušnje za preiskavo, Kiiietijskii lioclriižiiicii v Ni)v«)ii mestu. Česa nam manjka? Zaveiliiosli in krepke gosimdarske organizacije Î Drugače se ne bi dogajali taki slučaji kakor je sledeči, ki nam dosti živo kaže, da ima pri naših malih gospodarjih tuj agent v družbi neiioklicanega domačina več veljavo, kakor je imajo naše kmetijske organizacije in več kakor domači jtrijatelji kmeta, ki zanj radi in požrtvovalno delujejo. Nek agent jo jtrodal v zadnjem času po Doleiiiskem baje 40 vagonov umetnega gnoja v okrogli vrednosti 4fj.000 K in je zaslužil na ta način, kakor se govori, 4000 K ali pri vsakem vagonu 100 K. Ta kupčija se je po naših vaseh gladko in lahko izvršila. Zadostovalo je, da se je tuj «g-ent podal v etio in drugo kmetsko hišo, da jo prodal jio več sto kil umetnega gnojila. Haje je pridobival naše gospodarje najlažje s tem, da jim je dal dolgotrajen rok za jilačcvanje. Kakor se sliši, bo čakala dotična tvornica na plačilo do 1. julija prihodnjega leta, pri nekaterih celo do 1. decembra prihodnjega leta. Ljudje so baje pri teh pogojih kupovali gnojila, da je bilo veselje. Celo na.Šc Podgorje se je na ta način preskrbelo s superfosfatotn in ravno tako velik del naše Belokrajine. Kako bo to gnojilo učinkovalo, koliko ima gnojilo dejanske vrednosti v sebi, zato se rti dosti prašaio. Kdor pozna našo razmere, si bo to tudi tolmačil. Glavna stvar je bila, da se je prodajalo in kupovalo. Ta vtis mora vsak dobiti, kajti dotični agent sc je ogibal strokovnjakov in zastopnikov kmetijskih organizacij. Za hrbtotn poklicanih faktorjev je delal kupčije po naših vaseh od enega kmeta do drugega. Ko jo bilo te kttpčijo že konec in ko so gnojila že došla, še le potem se je raznesla govorica o tej obsežni kupčiji z umetnimi gnojili po naši doleigski strani. Mi želimo našemu kmetu, da bi ne bil v nobenem oziru prikrajšan s to svojo ku])čijo, ker vemo, kako težka je za denar. Odločno pa moramo grajati njegovo zaupljivost nasproti tujim agentom in besedam tistih malopokli-canih domačinov, ki so iskali tudi le svojo korist pri tej stvari. Žal pa, da sc žc sedaj sliši, da so ljudje kupovali vreče po 5 K 85 h v dobri veri, da držijo i»o 100 kg in da so sedaj razočarjeni, ker držo vroče samo 50 kg. Seveda, za 5 K 85 h ni mogoče prodajati 100 kg kostnega superfosfata, ceneje kakor za dvojno ceno bi se ga bilo pa tudi doma dobilo in sicer v povsem zanesljivi kakovosti in dobroti. Želimo našim gosiiodarjem da ne jiride do nobenega drugega razočaranja pri tej kupčiji! To pa moremo danes [iribiti, da so take kupčije mogoče edino le po krajih, kjer je ljudstvo nezavedno in premalo organizirano, edino le po takih kiajîh kakor so naši. To bodi obenem pa tudi opomin, da je treba med našim ljudstvom še mnogo dela. Se mnogo pouka in da mu je treba potrebno zavednost izgojiti s krepko gospodarsko organizacijo. Tako, kakor po drugih krajih! -r— Gospodarske drobtine. — lúiietijsko-iiončno toř-ajCj ki so se tako udomačili mod našiin Ijuiistvom, bo prirejal deželni odbor tudi letošnjo zimo. Tozadevni tečaji bodo trajali po en dan, dva do tri ali več dni, kakor bo to iirimerno krajevnim potrebam iu razmeram. Predavalo se bo v prvi vrsti o kmetijskih stvareh kakor o živinoreji, prašičereji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojeiqu travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu o prvi pomoči in higijeni pri živini. Kavnotako se bo upoštevalo žeHo po predavai^ih o ljudski higijeni, o hranilnicah in posojilnicah ter o ostalem zadružništvu, o občinskih posredovalnih uradih, zem^iški knjîgd, testamentu, o upravi in ustavi itd. Prošnje za prireditev takega tečaja je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 1, novembra t, 1, V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tudi, kateri dnevi bi bili pripravni krajevnim potrebam, Navesti je tudi prostore, v- katerih so bo tečaj vršil, za kar so najpripravnejše društveno dvorane, če teh ni, šolske sobe, načelno pa se tak tečaj v gostilni ne vrši. Za nedeljo in )iraznike je po možnosti tudi navesti, kdaj sc v dotičnom kraju vrši ta čas služba božja. Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva tečaja istočasno v sosednih občinah odnosno farah, da se predavatelji izmenjavajo. ProŠiije jo vlagati pravočasno, kersD vsled velikega zanimanja za take tečaje na zakasnele ne bo več mogoče ozirati. — Ňpekuiiiliviio pitanje čel)cl. Vsled letošnjega deževnega vremena so pri nas na Dolenjskem čebele v obče malo za zimo nabrale. Zato so mnogi čebelarji v zadregi, kako bodo njih čebele prezimile, ker so pustili prelahke panje čez zimo. V zadnjih dveh številkah „Dol. Novic" smo'naše čebelarje opozarjali na to nedostatnost in smo jim priporočali, sedaj v jeseni čebelam s krmljenjem s sladkorno tekočino pomagati. Kdor ni tega storil, ga opozarjamo s temi vrsticami, da je sedaj za letos sicer žc prepozno tako krmljenje, pač pa naj no pozabijo ozir. opustijo, da bodo v zgoiliiji Bpoiiilacli, začetkom mesoca marca, jim na ta način i)omagaii, da jih ohranijo pri življenju. Upamo tudi, da bodemo dobili spomladi v ta namen zopot neobdačen sladkor, ki je od navadnega za polovico cenejši in je ravno tako dober ter že sedaj opozarjamo na.šo čebelarje na to, da naj se po zimi zgla-Sajo pri novomeški čebelarski podružnici (kmetijski šoli na Grmu) in ga naročajo, da zamore ista v pravi množini naročiti. Prepričani smo, da ne bodo naši čebelarji tako trdosrčni, da bi pustili naše čebele od lakote umreti, ampak, da jim bodo pomagali, ker jim jo lotos narava premalo dala. V to jim najbolje služi .špekulativno (polagoma) krmljeiijo s sladkorno tekočino. — Tečaj za razsti-eljevanje zemlje, ki ga je priredila c. kr. kmetijska družba in ki ga je vodil sadjarski učitelj llui"ok, je privabil mnogo naših gospodarjev dne 18. okt. na Grm. Zbralo se je skupaj do 80 oseb. Naj|>rcj jo bil pouk v šoli, potem se jc pa praktično razkazovalo streljanje z dînamonom I. S tem razstreljivora so se delale jame za sadno drevje, potem se je kazalo streiýanje za rigo-lanje v drevesnici in nazadnje rah^anje spodnjih plasti v starejšem sadovnjaku. Popoludno so šli udeležniki v Smoletov gozd pri jiarni opekarni, kjer so na posekanem delu gozda razstre^evali drevesne štore. Demonstracije so bile zanimive in poučne in je brez dvoma, da so bo to razstreljivo vpeljalo tudi pri nas v en ali drugi namen. Najbolj bi nam ustregel, če bi se dal uporabljati za izstreljavaiqe kamenja po naših zeuiljiščih, ker smo na tem posebno bogati. — Nličd živinorejcev na íírniii. Živinorejska zadruga za novomeško okolico iiriredi v nedeljo IG. novembra ob 2. uri popoludno shod živinorejcev na Grmu. Na dnevnem redu tega shoda je razprava o jalovosti kniv iu o zdravljenju to bolezni in razprava o pov-zili^i kravjercje in mlckarstva v novomeški okolici. Opozarjamo našo živinorojco že danes M važnost teh vprašanj z vabilom, da se shoda mnogoštevilno udeleže. ~ Ui^;olimJe vinogradov z razslrelje-vanjem zemlje s pomočjo dinamona I,'se bo kazalo v pondeljek dne 10, novembra v šolskem vinogradu v Cerovcih. To razstrelje-vanje vinograda v svrho rigolarga bo kazalo imenovanega dne avstrijsko državno vinarsko nadzorstvo iz Dunaja, ki priredi tudi ito drugih vinskih deželah te poskušnje. Kdor sc zanima za rigolaige vinogradov s pomočjo streljanja, je vab^en, da se udeleži teh poskusov, ki se vrše imenovanega dno od i), naprej v Cerovcih. — OdiJiija unietnili gnojil. Kdor želi dobiti Tomášovo žlindro in kalijeva gnojila odpodružnicenovomeškc, naj sečimprejezglasi. Podružnicanaročujeleproti naročilu in zaaranju naročitve in šele potem, ko je gnojila naročenega za cel vagon. Tudi je gnojila pri sprejemu plačati. Poznejša plačila in plačila na dape roko so zmeraj dražja, ker je treba v tem slučaju tudi obresti plačevati. To naj si zapomnijo vsi tisti, kî mislijo, da so Čaka v kupčiji ziistoíý na poznejša plačila. Kdor plača pozneje, plača zmeraj dražjo! — Novomeška kmetijska t>t>ese tam, kjer so za to razmere ugotliie. Na predlog načelnika se tudi sklene, da se naprosi deželni odbor, da se ustanovi na Grmu primerno udeležilo upora proti novi veri večinoma plemstvo, si jo prisvojilo preprosto ljudstvo gotovost, da ne bode več novi knez zatiral krščanstva. Tako si je priborilo ravno preprosto ljudstvo pravico, da sme mož kmečkega stanu ustoličiti novega kneza. Ker so se na podoben način vmeščavali tudi pri drugih Slovanih knezi, je to dokaz, da so se iie v sivi starodavnosti v slovanski pradomovini vmeščali po tem obredu plemenski poglavarji ali župani. Običaj se jc lahko nekoliko izpremenil v dobi krščanskih vojvod, toda ni dvoma, da so se vmeščali že iioiiroj poganski slovenski vojvode po tem obredu, ki je staroslovanskega izvora. Seveda mu odrekajo nekateri nemški zgodovinarji starost in tajijo celo prvotni slovanski običaj toga obreda. ZaHiibsbnržanovje izgubil slovenski jezik svoje stare pravico v deželi in svoje pravice pri ustoličenju novih knezov v slovenskem jeziku, dasi so je prvi liabsburžani Se spo-.štovali. Pravično in primerno naravnemu in zgodovinskemu pravu bi bilo, da se spoštuje sedaj, v dobi narodne prosvete, jezik, ki so ga spoštovali prvi Habsburžani, ko so doliili v last Koroško Dd slovenskega kmeta, V zgodovinskem razvoju dežele so zajamčene pravice slovenskemu jeziku, v deželi, kjer so uživali potomci vojvode-kmeta ali kneza-kmcta iz rodoviue Edlingerjev svojo j»ravice do leta 1823., ko jo izumria rodbina, ki jo ustoličala v slovenskem jeziku koroško — vojvode, — ni |ia izumrl narod slovenski v Korotanu, čigar dostojanstvenik jo bil tedaj knez-kmet. Nekdaj slavni Korotan, sedaj tužna Koroška 1 Sloveči nemški pesnik in pišate^ Herder piše o Slovanih („Ideen" 16. knjiga, 4. pogl): „Slovani niso bili nikdar taki razbojniki, kakor Nemci, temveč so ljubili mir, obdelovali zemljo ter rodili veliko živine. Zaradi njihovega mirojjubja so jih podvrgli tuji narodi,^ toda nobeno ljudstvo se ni tako jtrcgrešilo nad njimi, kakor Nemci. Nesreča jo pač hotela, da je moral imeti ta mirni ;iarod za sosede Nemce In Tatare." — Dostaviti pač ni potreba ničesar! Za Habsburžanov so z njihovim dovoljenjem imele oblast nad kmeti gosposko, t. j, samostani, škofje, grofje, vitezi in tudi mesta. Gosposki jo moral kmet priseči pokorščino s „telesom in imetjem" v vseh stvareh. Gosposka je postavljala kmetom sodnike. V j,q'adovih so bilo jdsarne, kamor je moral priti seljan, če jc hotel iiodedovati očetovo posestvo, prodati ali kupiti kaj zemljišča; v graščinah je plačeval pristojbine ali kupna in ženitvena pisma in za „poklon", v gradovih so bile temnice, kamor so zapirali nepokorne kmete in hudodelce in jih kaznovali z vklepanjem v verige, s palico in postom. V vsaki vasi je bil župan, ki je sporočal ljudem povelja gosposke in pobiral nekatero davke. Ako je imel srce za ^udstvo, je branil pravice sosedov, njih imetje, svobodo in življenje nasproti g0si)0ski in njenim oskrbnikom, V gotovih časih je sklical sosede na zborovanje, na katero je prišel tudi sodnik ali pa njegov namestnik; prečital je kmetom, ki so prišli v burnih časih oboroženi, i^jih dolžnosti in pravice, red na cesti, v vasi, v gozdu , . . Žnpan je sluSal tožbe ter razsodil manjše ])re-stopke iu prc])ire. Pomagalo mu je 12 veljavnih mož soditi po stari navadi: bili so njegovi zapriseženi možje ali porotniki, Nižje sodstvo nad kmečkim ljudstvom so imele graščine. Številno plemstvo, ki pa je bilo narodu večinoma tnje, jc imelo dedna posestva_ nli alode in posojena posestva ali fevde. Bili so pod sodno oblastjo fevdnega gospoda, ki se je posvetoval ž njimi na skupščinuh. Poslednje je sklical deželni knez in (lodeljcval pri tej priliki jïiemstvu posebne svolioščine in [ira-vicc. Iz takih skup.ščin so je izcimil deželni zbor, v katerem so bili sjiočetka le plemeni-taši, pozneje pa tudi prelatje in zastojmiki vlaiiarjevih mest. Deželni stanovi, zbrani v deželnih zborih, so dovoljevali davke in deželno hrambo, se udeleževali zakonodajstva in deželne uprave. Od Jota 1410. so zborovali koroški, kranjski in Štajerski stanovi na skupnih deželnih zborih, ki so jih imenovali „velike dojïelne zbore". Tu sklenjene zakone so imenovali libele ali deželna pisma, Davkarstvo še ni bilo urejeno. Zlasti se je pobiral takozvani „turški davek", — Začela se jo namreč s petnajstim stoletjem za naš mali narod krvava doba, doba neprestanih turških navalov skozi dolgih tristo let. Braniti so se morali Slovenci sami, dasî je zahtevala nemška država poleg tega od njih še davek in vojake, Češčc so dobili od zgoraj odgovor: „Predaleč ste," Nomška država ni Hkrbclii za napadane dežele, kajti trpelo jc le slovensko ljudstvo po deželi, dočim so bili nemški priseljenci in njih potomci varni za mestnimi zidovi in v grufiovib. Nemško dežele so lahko napredovale v vsakem oziru; gojilo so ndrno znanosti in omiko, povzdignile obrt in kupčijo; njih mosta so so razvijala krasno, ravno v onem času, ko sta stala Slovenec in Hrvat z orožjem v roki na straži, varovala svojo ožjo domovino in s tem zapadne in severne dežele turških divjakov. Tako so ovirali Turki več stoletij duševni in gmotni napredek pri Jugoslovanih in zato ni čuda, da so nas nadkrilili naši nasprotniki v gmotnem razvoju. ^ tKoucc; Bledi.) oprcmtjeno mlekarno, ki bi nakupovala micko iz one okolice, ki nuli oil dalj on osti nc more več avcžegii mlekèi v Novoiiiosto donašati. Slednjič se še stori sklej), da se naprosi kemijsko preslcušovališce v Ljubljani, da bi prevzelo po mogoÈe nizki ceni kontrolo umetnih gnojil in inoinih krmil, ki jih nabavija kmetijskii podružnica. Naprosi so pa naj tudi doželni odtjor, tla se izvežba cilcii kemikov, tega ])rc9kušcvalÍ!Íca za viniirske in sadne zadeve, predvsem pa za gojitev samočistib droži. — Kmetijsko uinlaljeviiliii ťRíaj »a (Jrinii. V ta tečaj, ki se priňne v nedeljo 9. novembra ob 8. dojioludne, se še sprejemajo mladeniči iz novomeške okolico, ki so dostali pouk v ponavljalni soli. ŽcJoti je, da šteje ta tečaj mladeniče iz vsake vasi, kolikor jih imamo v bližini. Iz vsake teh vasi bi so morala tečaja udeležiti saj dva mladeniča, če ne več. Pouk traja vsako nedeljo od 8. do 10. dopoludne od 1Í. novembra naprej do konca marca. — Živinorejska Z!i(lnii!;ii ia iiovonieSko okolici» je pri zadnji seji sklenila, da ae priredi v nedeljo IG. novembra v dvorani na Grmu shod živinorejcev, dal;e da se naprosi deželni odbor za napravo zadružne mlekarne na Grmu in dalje za to, da se za novomeško okolico razdeli drugi del vzrejevalnib podpor, namreč za živali, ki so dobile lansko leto prvi del vzrejevalne i)Od[)ore. Slednjič se ima zadruga obrniti na vsa županstva v novomeški okolici zastraii popolnitve bikoreje in reje mrjascev. Kdor želi dobiti zadružnega bika v občini, naj se potoiu občino zglasi pri živinorejski zadrugi, ki ima nalogo itreskrb^evati potrebne bike in nadzorovati njih rejo, i^ri tej priliki je tajnik })0r0Čal o razmerah zadružnih pašnikov po druzih krajih in o zadnji reviziji, katero je zvršila Zadružna zveza pri zad rugi. Politični pregled. Kranjsk« (leželno/borsku volitve so bodo vriiilc |)0 sledečem redu: splošna skupina L dec,, kmečke občine i), dec., trgi in mesta ter trgovska in obrtna zbornica 1<3. dec, in veleposestvo 22, dec. Avstrijska lialkiiiiskn jtniitika. Zopet jo čutila naša vlada potrebo energično stopiti Srbom na jirste. In zakaj? Albanski roparji so napadli Srbsko ozemlje in ker niso Srhi pustili svojih Ijratov mirno poklati, ampak so vdarili po albanskih banditih, slišimo že zopet nik ]0 v Boigradu zabtovai; da morajo Srbi najkasneje do 25. t. m. izprazniti albansko ozemlje. Kaj bodo nato Srbi odgovorili še ne vemo, Srbija so seveda povsem pravilno izgovarja, naj veîevksti najprvo ukrote albansko bandite, poteia šele stavijo razna ultimata, Albanci so podobni otrokom, ki venomer nadlegujejo pametnejše ljudi, ko tem vendar kri zavre in jih pošteno premikastijo, tedaj pa pride oče in okrega pametne ljudi, zakaj so toliko nestrpni, da se ne puste od otrok nadlegovati. f^tevilo rckrutov so zopet poviša za 313,000 mož. Skujma armada dobi od toga povišanja 16.500, vojna mornarica 1600, c. kr. deželna bramlja 7300 in krajeva ogetska deželna bramba 6000 mož. Di'žaviii zbor. Dne 21, t. m. se je vršila zopet prva seja jesenskega zasedanja državnega zbora. Med drugim sta zbornici predložena dva zelo važna nova predloga. Prvi predlog obravnava nov davek na avtomobile. Kdor se bo v bodočo hotel voziti v avtomobilu, bo moral za to ugodnost odrajtovati primeren davek. — Drugi načrt pa je osobito važen za nas Dolenjce, ker obravnava izse-Ijeniški zakon, Z ozirom na zadnja odkritja raznih izso^eniških družb je bil pač skrajni čas, lia .so jo vlada zgenila in da hoče postavnim ))otom omejiti izse^eniško agitacijo. Tudi pri nas imajo izseljcniški agenti veliko dolenjskih Ainerikancev na vesti, katere je samo brezvestna reklama izvabila iz domače gnide. Srbija so Je ndala. Po zadnjib poročilih ]c srbska vlada izjavila, da brezpogojno umakne svoje vojaštvo iz albanskega ozemlja. Kakor je videti, je Srbija zadnji čaa zeio trezna 'država, ki se izogiblje vsakemu nepotrebnemu zapleniaju. Dopisi. STENSKI KOLEDAR pr- za leto 1914 ^ : je izšel v tiskarni J. Krajec nasi. : v Novem mestu. Komad 40 vinarjev, po pošti 50 vinarjev. Spodnji illaltiirovc. Iz našega kraja ste se malo novic čitaii, Vam naznanjamo danes veliko veselje, ki smo ga dočakali. Ustanovili smo si namreč „Prostovoljno gasilno ^iruStvo" v pomoč ne samo svojim vaščanom, teiuveč vsem okoličanom, ki bi jih kedaj nesreča požara doletela. Članov .Šteje naše društvo .ib, Jirizjriilno smo dobili od tvrdko Smekal o Pripeljali smo jo prav slovesno ji. oktobra. \ si sniobili zares veseli. In daje naša bnzgalnica zares dobra in naši dništveniki zares na svojem mestu v pomoč nesrečnemu biiznjemu, smo pokazali že 19. oktobra pri požaru pri posestniku Vodopivc-u v Dobravi v škocijatiski fari. Četudi še ni bila blago-slov^jena, šli smo z brizgalno takoj na lice nesreče in (judje so neki kar občudovali našo mlade fante iz Spod. Maharovca, s kakšno spretnostjo in požrtvovalnostjo so delali in gasili prvokrat. Hvala jim in čast! — Želimo pa si vsi, da bi rabili brizgalno le malokedaj, kar Bog pomagaj in sv. Florijan ! — V kratkem bodemo imeli slovesno blagoslovi]enje brizgal-nice in ujtamo, da bode ta dan za nas eden najlepših dnevov. DomaČe in tuje novice. Dijiloino častnega občanstva v Črnem Vrhu nad Polhovim Gradcem jo dne 21. okt. izročila deputacija, na čelu jej župan Josip Trobec, preč. g. kanoniku Franu Povšeta, kateri je bil izvoljen častnim občanom povodom svoje diamantne sv. maše v hvaležen spomin njegovega župnikovanja v Črnem Vrbu, ]>osc<1aJiii dež, [»oslanecg, Josip Dular je izjavil, da vsled družinskih razmer ne bo več kandidiral. Skozi 12 let je g, Dular izvrševal deželni poslanski mandat novomeškega, krškega in kostanjeviškega okraja. Bodi mu tudi od naše strani za njegovo dvanajstletno častno delovanje tem potom izrečena iiejodkritej.ša zahvala, — V najkrajšem času se bodo morali naši zaupniki in volilci odločiti, komu bodo v bodoče poverili to častno nalogo, Xaša dolžnost pa bo, poskrbeti, da bo nov kandidat s kar največjo večino izvoren, da pokažemo našim doleiyskim liberalcem, da so tudi na Dolenjskem za nje tla prevroča, SlavnoNl Siloleliiice bitke pri Ijijiskotii. C. kr. državna gimnazija v Rudolfovem jo uoliujalu utolatuico liÍLkti L.ipt)kom ttlovoiiuo 18. oktobra. Oh osmi uri so so udeležili učitelji in učenci slovesne službe božje v frančiškanski cerkvi. Po službi božji so se zbrali učitelji in učenci v gimnazijski telovadnici, kjer so pred lepo okinčanem cesarjevim kipom zapeli gimnazijski pevci himno na Avstrijo: „Domovje moje Avstrija". Potem je orisal v eno uro trajajočem govoru prof, dr. Tiller odločilen hoj združenih vladarjev proti Napoleonu pri Ijijiskem, povdarjal velike zasluge Avstrije za osvobojerye Evropo Napoleonovega nasipa in roi)anja in natančno popisal boje, kako so avstrijski generali in poveljniki pregnali francoske čete iz ilirskega kraljestva in tako oprostili jugo.slovanske dežele^romanskega su-ženstva. Zaključil je govor z Živijo na našega milostivoga in miroljubnega cesarja Franca Jožefa L, kateri Živijo so učitelji in učenci trikrat navdušeno ponovili. Iz gimnazijskega poslopja je plapolala avstrijska zastava, Olřěiii zbor „Meščanske zveze" v Novem mestu. V nedeljo dne 12. t. m. sklical jo odbor „Meščansko zveze" občni zbor, katerega se je udeležilo prav lepo število Novo-meščanov — dvorana g. Windischerja je bila polna. Po poročilu odborovém se je vnela zanimiva debata o načrtu za bodoče delovanje „Meščanske zvezo". Pred vsem se jo pov-darjalo nujnost kontinuitete dru.štvenega de-lovatýa. Sklenilo se je aranžirati veČ važnih tečajev, kjer bodo člani in članice imeli priliko se izobraziti v marsikateri stroki popolnoma zastonj. Odbor je dobil tudi pooblastilo osnovati v najkrajšem času lastno knjižnico, na katero cenjene člane naprej opozarjamo. Volitev žiipaiia v 'ropliciili. Dne 20. t. m. je bil za župana občine Toplice izvoljen g. Ivan Pezdirc, posestnik na Dol. Sušicah z 2B glasovi. Tu se vidi judska volja. In kako mirno, možato so odšli odborniki na svoj dom. Ko so prejšnje čase zmago primaškaralili vodje liberalne stranko smo mislili, da v oni noči nalomijo kamnje za novo cerkev — tako streljanje je odmevalo, Z delom za narod in s pravico za obe stranki — to je naše geslo. lJjiM'1 je 24. okt. v Poganicah tamošnji oskrbnik g. Avgust St;hneider, v 57. letu svoje dobe, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Bi) je dober, krščanski značaj. Pogreb bode v nedelo 26. t, m, ob 8, uri dopoldne na Smihelsko pokopališče, N, v m. p. ! l'oroćilo kr-jiiijskega dežehiega oObora o deželnih zgradbali in ])os])e3evanju gospodarstva na Kranjskem v dobi 1908—1913. Tako se imenuje krgižica, katero je založil naš doželni odbor, da poda nekak rezultat svojega delovanja volilcem dežele kranjske. Dejstva govore. Iz te knjige se zrcali ogromno delo naših poslancev in deželnega odbora v zadnjih dobrih petih letih. Liberalna stranka ni celi Čas svojega obstoja niti desetino tega izvršila, kar je storila naša stranka samo v zadnjih petih ietih. — Na vseh poljih narodnega gospodarstva je delal deželni odbor z vso vnemo. Koliko so je storilo za ceste, mostove, koliko za preskrbo s pitno vodo! — Živinoreja se ni v noheni dnigi deželi v tako kratkem času tako visoko povzdignila. Y tem oziru ni deželni odbor zamudil nobene prilike, samo, da se kmetu pomaga. — Z eno besedo, ta knjižica je zrcalo strankinega dela. Vsem somišljenikom knjižico najtoplejše priporočamo, da se prepričajo sami, kako vestno so naši poslanci izpolnili volilcem dane obrube, tíe bo^ toplo bi jo morali priporočati pa liberal-com, da vendar enkrat izprevidijo, kje je stranka dela, kje pa stranka laži in obrekovanja. Poštni auto bo tedaj postai vendar resnica, ki bo vozil dvakrat na dan iz Krškega v Novo mesto in dvakrat zopet nazaj. V četrtek 30. oktobra bode poskušna vožnja in v soboto 1. novembra na praznik vseh svetnikov sc prične redna vožnja. Prostora v vozu bo za najmanj 12 oseb. Več bodo naznanile okrožnice v gostilnah in v javnih lokalih. Regulacija „(wospodičiie'' naOorjimcili. 23. t. m, prišla sta g, dr. Hofmann, c, kr. gozdni svetnik od ministrstva, in g, pl. Suknje, gozdni komisar, radi regulacijo hudournika „Gospodične", V komisiji je bil načelnik cestnega okrajnega odbora, župan g, Jos, Zurc. Komisijo spremljala sta tudi j)reč. g. župnik Xemanič in g. župan Gazvoda iz Brusnic, ki sta dajala komisiji različne tozadevne podatke in pojasnila, Na licu mesta .se je dognala nujna potreba regulacije in le-ta se ima izvršiti v letih 1914 in 1915. — S tem bodo odpravljeni prenmogi jireplavi v času hudega deževja, ki uničujejo aenožete, potja in cesto, ki vodi v Gaberje in bližnje vasi. Regulacija bo stala okolu 60.000 kron. Delo se bode izvrševalo v lastni režiji pod nadzorstvom c, kr. urada za regulacijo hudournikov. Stroške bodeta pokrila 700/0 država in 307« doželni odbor. — Da se bo ta ljudska želja in velikanska potreba zares izvršila, je glaviia zasluga obče-priljubljcnega župana g, Jos. Zurca, ki zna vsiitdar upoštevati ljudsko voljo. Živa zgorela je petletna Frančiška Novak, posestnikova hči v Podlipi, župnije Raka, Bila jc na njivi, kjer je iijeii oče Franc Novak oral, medtem so jo pa neopažena odstranila in hitela k ognju, kjer je bil zakuril neki pastir. Komaj je bila deklica pri ognju, pa se ji je vžgala obleka. Nesrečni oče je hitel na pomoč in je skušal z golimi rokami pogasiti ogenj njeno goreče obleke, a bilo je brez uspeha iqegovo prizadevanje. Vsa obleka na njej je zgorela in nekoliko itr pozneje je dekletce za opeklinami umrlo. Tudi oče se je med ga-še^jem hudo opekel na obeh rokah, zakar so zdaj zdravi v kandijski bolnišnici. Umrl je v Clevelandu, Ohio., dne 23. sept, rojak Janez KUnc v starosti 29 let, Raiijki je bil rojen v Št, Jurju pri Mirni peči na Dolenjskem, Smi'tiia ko.sa nieil ameriškimi Slovenci. V Jolietu je umrl g, John Bukovec, star 63 let, doma iz Brezove Kobri pri Semiču v Beli Krajini. — V De Pue, lil,, jo smrtno ponesrečil pri delu Fran Bosnar, doma iz Čateža na Dolenjskem. Izseljeniška družba „Canndiaii Pacific" je zakrivila velikansko zlorabo izseljeniško agitacije, Na tisočo lahkomiš^enih izseljencev je družba zvabila v Ameriko, samo, da je družba lahko mastno služila. Posebno ogrožena jo bila naša država za svoje vojaško obvezno moštvo, katero je družba z raznimi zvijačami prevažala preko velike luže. Sedaj so )>riSli tičem na sied in zajn-li njene pisarne po celi Avstriji. Seveda bi liberalci sedaj najraje naprtili vso krivdo zopet Slov, Ij'udski stranki in ne bo dolgo, ko bo „Slovenski Narod" z velikanskim zadoščenjem jioročal, da je bil dr. Sušteršič, generalni direktor, družbe „Cana(iian Pacific", dr. Krek pa njegov „adlatu.s". Kaj no. Narodovi pismouki? Važno sporočil«! Dne 1, decembra 1.1. se vrši zopet žrebanje turških srečk, pri katerem bo izžreban poleg drugih večjih in manjših dobitkov glavni dobiteh čistih 400.000 frankov. Ker vsaka srečk mora zadeti vsaj 400 frankov, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakonmr, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če so mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmiinjšega dobitka večji del, s prodajo srečke v doglednem času pa tudi ves zanjo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, ob enem pa tudi varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati, Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 K 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turSke srečke naroči še izborno srečko italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačilu po ti K. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana 3, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte ie po posredovanju Slovenske Straže, pa ne bodete varani in oškodovani! Raznoterosti. r Žrtve zrakoi)R)vne umetnosti. „Standard" poroča, da je od leta 190tí. do konca meseca septembra tekočega leta pri letanju smrtno jjonesrečilo ;-í33 oseb. Na posamezne države odpade žrtev: Francija 96, Nemčija 68, Amerika 51, Anglija 37, Italija 23, Rusija 21, Avstro Ogrska 8, Švica 6, Belgija 5, Grčija 4, Japonska in Argentinija po 3, Ru-munija in Kitajska po 2, Brazilija, Peru, Holandska in Črna gora po 1. r Žensko v državni služhi na Francoskem. V francoski državni službi je ženskam zagotov^en jako ugoden položaj; delavni čas traja povprečno od 9. ure zjutraj do 2, ure popoldne, imajo prav dobro plačo in pravico do pokojnine. Zato je naval žensk v državno službo velik. Sedaj je v francoski državni službi 128.000 žensk, od teh 18,702 v poštni službi, 735(.> pri železnicah (kot prodajalke voznih listkov, snažilke v vlakih, postav^aJke ogibov i. dr.), GOOO pri cestnih železnicah, 30 pri zunanjem uradu (kot tolmači v Španiji, Maroku in Turčiji) in 800 v vojnem ministrstvu, ki imajo jako zaupna mesta. Pri sprejemu v državtio službo se vpoštevajo predvsem uradniške hčere, zlasti tisto, katerih očetje so si pridobili zaslug za državo. r Požar na morju. Ta teden, stoletnica, ko se je bila bitka pri Lipskem, je bil strašen. Stari parnik, ki so ga nizozemski bogataši kupili od Angležev, je iJričcl goreti, ko jo jilul iz Amstordama po Atlantskem oceanu v novodobno ob^ub^jeno deželo Ameriko, kjer se sicer ne pretaka mleko in mcii, pač pa se izrablja delovne moči do skrajnosti, Volturnu je prihitelo H velikih parnikov na pomoč, ker jih je moštvo nesrečne ladje z brezžičnim brzojavom pozvalo na pomoč. Strašen vihar je pa zabranil, da se Volturuu na pomoč odposlani čolni niso mogli približati. Nesrečni potniki so poskakali v morje. Tako so rešili 485 oseb; življeiye je pa izgubilo 76 potnikov in 86 mornarjev, i'arnik je pričel goreti 10. oktobra 1913 ob 9, uri 20 minut dopoldne. Vse podrobnosti o tej strašni nesreči bodo šele znane, ko bo sodna preiskava dognala, kdo du je stra.šno nesrečo Voiturna povzročil, r Ilobrote v tujini. Pred 14. dnevi je pripenjaj parnik v Trst 1800 izseljencev, ki so se vrnili iz obljubljene dežele onkraj morja. Kakšna obijubijenH dežela pa je to, spričuje dejstvo, da je bilo med temi izse^enci 500 pohabljenih, ki so pustili svojo zdravje v Ameriki. To je povedal mož iz Mekinj na Gorenjskem, Poln upanja se je podal v Ameriko, a s polom^enimi udi je komaj živ dospel na svoj dom. Zare.s, lyudjo derejo slepo v nesrečo, kakor ponočne veše v ogenj. — Ljudje božji, ostajajte doma ter ne nosite v tujino svojega zdravja na j»rodaj! — Kakor poročajo listi iz Nemčije, so rudniki na Nemškem, posebno na Vestfálskem, vsled slabe ku])čije in velike zaloge odpustile zelo veliko delavcev. Glasom poročil ne bodo sprejemali sedaj priseljencev še tako kmalu, ker je tamošnjih delavcev še na tisoče brez dela. Svarimo torej nujno naše ljudi, da so no izseljujejo na Vestfálsko in Sfdoh v rudnike na Nemškem, ker ne bodo dobili dela! r v amei-ikanskib novicah je objavil slovenski rojak sledeči poziv; „Bivša moja soproga Marija Pehar, rojena Krenker, pobegnila je enega lepega dne z nekim pri meni stanujočim Antonom Gracarjem. Pobrala mi je ves denar, nekaj obleke, več kuhinjskih ])Otrebščin in tudi oba moja sinčka. Ona jo stara 24 let, je velike in drobne postave, črnih las ter v blagoslovljenem stanu. Tukaj ima stariše, tri sestre in šest bratov in je vse zapustila. Fantička sta stara Rudolf 7 let, Franc pa 5 let ter oba govorita angleško in slovensko. Anton Gracar je star 34 let in je doma iz Trebinc, občina Mirna, okraj Novo mesto. Visok je šest čevljev, črnih las in velikih črnih brk. Obraz ima kozav in spodnja obrv na levem očesu je zatrgana, da ga vsakdo lahko pozna, posebno se ga lahko spozna tudi po hoji. V združenih državah biva žo 10 let in govori slovensko iu malo angleško. Prosim cenjene rojake, Oe kedo zna za to ljubeznjivo družino, da mi javi, mu boni za to zelo hvaležen in dam tudi 5 dolarjev nagrade. Rudolf Pehar, P. O. Box 135, Carona, Kan. (30-9—6-10). r Vojaški vlak se iii-ckneiiil y iiccinul. Iz Mcridiana (Teksas) se poroča: da se je prekucnil v prejiad neki vojaSki vlak, ker sc je podrl lesen most. 20 vojakov je mrtvih, približno 100 pa ranjenih. r Sli-ašeii jirizor. Leopard skoči iia imietiiico lil jo razinesari. Iz Tiirina se 20. t. m, poroča: 01) fotof^rafiranju za kinciiia-tog-raf je stopila v kletko z leopardom neka umetnica; leopard je pa skočil na umetnico i» jo razniesaril. Šele po daljšem boju je krotilec ukrotil leoparda. r Osem levov iioliCgiitlo. Voz električne železnice je v Lipskem zadel v voz cirkusa Barnuba ter je razbil voz, v katerem so bili Jevi. Osem levov je ušlo. Med občinstvom je nastala strašna zmešnjava. En lev je bežal v aeki Iiotel in letel po hotelskih stopnicah. En lev je napadel konje, ki so bili vprežcni v voz z mobilijami. Od levov, ki so jih ujeli v bo-telu, jo bil eden pod streho, enej^a so ujeli v stranišču, nekaj jih je bilo na koridoru in so nanje pometali mreže. Krotiteljica je ujeia eneiçra leva in enega tif^ra. Od i^bej^iih levov so morali pet levov ustreliti, na enega leva 50 oddali 150 strelov. r Strašna železniška nesreča na Jn](Oii-skeni. Na Japonskem je trčil vlak, s katerim sc je 406 otrok vozilo, v tovorni vlak. 20 otrok je ubitih, 100 pa ranjenih, r Zrakoplov zf,'orel v zrakn. Blizu Be-rolina na Nemškem so 17. oktobra preizkuše-vali velikanski nov zrakoplov Zoppelinovc^a sistema. Posadka je štela 28 mož raznega vojaštva. Kmalu jjoteni, ko so jc zrakoplov vzdifinil v primerno višavo, začne švigati iz srednje fi;ondole ogenj. Zrakoplov je padel 700 m fjfloboko na tia, kolikor ga seveda Se ni v zraku zgorelo. Kar je moglo, je zgorelo; ostale 30 le še žareče žice in drugi železni iieli. Večina te posadke je dobesedao zgorela. Nekaterim so odgorele noge, drugim roke. Kar jih je še prišlo živih na zemljo, so le vpili, naj jih rešilci ubijejo ali postreíjajo. Sicer pa tudi ti niso dolgo živeli, amjiak so v strašnih mukah izdihnili. r Strašen požar v nidniku. V Cardiííu na Angleškem se je zgodila 14. t. m. strašna nesreča. Ko se je malo pred 7. uro zvečer odpeljalo ravnokar 700 rudarjev v rudniško jamo, trenutno razpoči V jami j)lin, katerega razvija goreči tamošnji premog. Učinek je bil tako strahovit, da je zasulo celo rove in razneslo strojno hišo na tisočero koscev. Ker je bil tam vhod v jamo deloma zasut, deloma vsled tega nemogoč, ker so bilo vse prijjravc, s katerimi so se rudarji spuščali v jamo in se zopet vračali, uničene, je bila rešitev zelo otežkočena. — Iz stranskih rovov so rudarji hiteli ponesrečencera na pomoč v kolikor je bilo sploh mogoče do ujih priii. Nekatere so našli strašno razmesarjene; ponesrečencem je razneslo ude daleč na okrog. Lahko je njisliti, kako hud udarcc je ta nesreča za marsikako rudarsko družino, ki je izgubila tako nepričakovano svojega očeta. Kakor se glasijo razna poročila, je računati iia okoli 400 mrtvih rudarjev, Kratkočasnice. Tako je. Mali sinko: „Mama! Kadar se bom jaz oženil, ne bom povabil razun neveste nikogar na gostijo." Mati; „Sram to bodi, da boš pri tem celo lastne stariše prezrl," Sin: „Vi me tudi niste povabili na Vaše ženitovanje." Si-oča v nesreči. Kmetica sreča na cesti svojo prijateljico. Prijatefjica; „Kaj pa nesete zopet iz mesta? Kapuna ali kokoš?" „Kapuna. Veste, moj mož je bil včeraj dvakrat povožen od avtomobila ter je dobil zato 75 K. Lahko si torej danes brez skrbi privoščimo kapuna. Jutri bo pa morda puran?" A.: „V kolikem času sc lahko pride skozi gozd ?" B.: „Kakor je. Ce greste z ženo, potrebujete pol ure, s taščo četrt ure, z nevesto pa celi dve uri." A. : „Včeraj sem so že mislil ustreliti, tako sem bil obupan." B.: „Čemu se pa niste?"' A.: „Ker sem bil preveč stra-bopeten." Loterijske številke. GRADEC, 15, oktobra 87 4 84 45 58 TRST, 22. oktobra 42 9 87 52 74 Mlin E 730/13 t 7 One 4. novembra 1913 pradp. ob polu U, uri lio jivi toiii KoiiiíĚii, v iz-bi Ht. i! iia iPodsUvi odobrenih poffojev driiilm slcdtíSili ncjircmifuiu: k, o. Orohovica, a) vi. St. 34t liiSii, gMpodftrskg jiofiloiijo, vrl. in njiva; 1)) vi. št, 100*2 go/d; L') vi. Èt. 11170 ujivii, travnik, vinoffTad. (;e-niliiii vrednost: ad a) BÍOÍÍ K, ad Ip) 14 K, ad c) HOO K, Najmanjši jonuduk: ud a) 20H7 K, ad b) ii K, ad c) fiOO K. ťod tittjiiiEiujšinj jiomidkojii so ue prodajo, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem odd. II., dne 17. sejitembra 1ÍK3. tft.'i St. 4282. Razglas. Steckenpferd-ovo (ilijiiio mlečno milo 11 0(1 Bergnianii & Co., Teschen a. l^lbe ostana kIcj ko prej nedoKosljivo aredstvo proti pegam, kakor tudi neohiiodiio itotreljco za racijo-naluo (iojilov knio ter Hciaosii, kar ncovrgljivo dokauii o ueliroj, vsak dan imin došlih zaUvaltiili piaeni. Jobi se po 80 v komad v lekarnah, droieri-jah, prodajalnah dišav i. t,d. Istotako su ]jriporoĚa Horfîmaziaovft lilijina ^iroma „Mttnera" kot fudo-vito sredstvo za (rojenje iieřuih rok; dobi po v tubah i\ 70 v povsod. 45-a(-17 Nojbollše urejena TISKARNA na Dolenjshcm, hi izgotauija vsilifourstne tistiouine točno :: in lično, je turdha :: ]. KpQ]ec nasi, v Nouem mestu, iii ima tudi pran dobro s: :: m\m ss » hnjigovBznico, ifi izupšuie usa novadna, halior todi psa najfinejša dela solidno, toino In ceno. Dva učenca se takoj sprejmeta iz poštene biSe, ki imata veselje do mesarske obrti v starosti od 14 do 18 let pri Jernej-u ťabjan-u v Novem mostu. lHl-3-2 Kupi ali v najem vzame se Jubilejiie ustanovo. Trgov.ska in obrtniška »bornica za Krai^sko ra^pisujQ za loto 191,3: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) Stir-najst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 60 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjake; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih oi)rtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se poš^ejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. nov. 1913. Priloži naj se jim od občinskega in iiiiiiiiij-skoj^^a linula itotrjoiio dokazilo, (ia je prosile« obrt ali tr^ioviiio samoslojiio izvrševal, (ia sedaj zaradi onemnglosri ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeijica onemogla nboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. iíjí Pozor! Keil^ lak najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Keil-ova bela prevlaka (glazniat ïa iniiivaloc niizB 90 v. Kcil-ova jpssta y.a Sevljo RO v, Koil-ov lak /a Klatenje okvirjev 40 v. Keil-ovo tciííilo m jiiidc 90 v. Keil-ov lak y,n klobuke v ra/liinib barvah ima vodno v zalogi ivrdkit: J. Picek, Novo mesto. ČrnoniBlj: .\iilou 'Avte. Idrija: Val. l^apajtie. Kamnik: I. Petuk. Kočevje - Fraii/ Lo.V-Kranj : Franc Dolone. Ljubljana: Lcskovoe &. Meden. Skofja Loka: M. Žigon. Zagorje; Eiii. E, MihclJiii. Radovljica: Otto Hoinan. obstoje« s treh sob v jjritličjii, s pritîkliimmi, se o(l{la takoj stranki brez malih otmli. i^izve se jiri Ani Uergaite v liamliji Stťv. »7. ' ir,4-o.i' Vajenca iz dobre hiše takoj sprejme manufakturna trgovina Jos. Ogoreiitz, Novo mesto. I80-0-3 o-:o pripravna za gostilno in prodajalno, blizo kakšne žiipnc cerkve. Ponudbe naj se po-šitjajo na upravništvo Dol. Novic. 193-2-1 graščina Srebrnice pri Rudolfouem odda drva v polenih (Sciieitiiolz) in krepelcih (Priigclholz) in nadalje druge odpadke (v debelosti do 7 cm.) (Jena: Kubični meter di-v v [»oleiiih postavljen v litidoifovo ali v enaki daljavi kakormestood gozda ležeče kraje 7 K. Krepelei kubični meter .... 5 K. I)i-n|ii ()(li»adki (v debelosti do 7 cm), katere si pa ima kupec sani nasekati, na licu mesta v gozdu voz po it K. Naročila sprejema iBo-3-2 Oskrbništvo Srebrniče. Važen oglasSloven. StražB!" Čitajte! v današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le a srečko! iiî2-3-i Tupsliii spBĚha "»íiíť::; kor ima áust žrebanj vsako loto, ker /.nafejo plavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000 4(H).000, 200.000, aOO.OOO in200.000zlalilifralikov, kor vsaka Kretka mora /aduti iiajnimij 400 frankov, kor jo tadaj zanjo i/.dun dcimr varuo naložen kot. v hranilnici, ker i^ra se dolfjo vrsto iet in obdrži Ictipeo po iKpIaiihi kiipnino trajtio igralno jiravieo hrcis VKMccga nadal j nega vplafevaiija, kor KiiHŠa iiieBoěui ohrok samo 4 krone 75 vin, in ker /.adubi kupee že po vplaùilii prvega obroka iakljućiio igralno pravico. Prihodnje ž rob aii jo Be vrši I: decembra 1!J13! 1 tar.ška aroii.ka ia 1 srečka italijuuBkej^a rudoĚegn križa K 10 žrebanji vsako leto na mesctiiio obroko po samo fi K. Fo žPEbiinjíh izhajajo slov. poroCilti o uzdignjsnili Stcuilhah. sprejmejo KO tudi nnirjivi sotnidniki pod ugodnimi pogoji, l-'ûjasnilii dajo in naroćihi siirejoina za „Slovensko Stražo" g. Valentin Urhauíiě, Ljubljana 3. Ivan Kuntara ^ tapetnik in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvriiitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovaiija, — Za tiarocilo zadostuje dopisnica. Stanovanje z več sobami na zraĚnem kraju v bližini kapiteljske cerkve, z velikim vrtom jo od 1, dec. naprej oddati. Več pove iz prijaanosti uprav-ništvo „Dol. Novic." ' isi-o^a Osl