gMT* Natisov 15.000. nje in* izhaja vsaki :. datiran z dnevom cdnje nedelje. čnina velja za Av-celo leto one, za pol in Četrt [ leta razmcmo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo slane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; zadrugo inozemstvo se računi naročnino z ožina na visokost poštnine. Naročnino je plačili naprej. Posamezne Jlev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-niStvo se nahajata v Pluja, gledališko poslopje šlev. 3. Dopisi dobrodošri-in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V« strani K 32, za >/. strani K 16, za v. strani K 8, za 7,1 straiii K 4, za '/,, strani K 2, za '/.. sirani K 1 — Pri več- kratnem oznanilu se, cena primerno zniža. Štev. 38. ! V Ptuju v nedeljo dne 20. septembra 1908. IX. letnik. Nemiri v Ptuju. Preteklo nedeljo so se vršili v Ptuju veliki nemiri. ki [so dovedli celo do hudih tepežov. Kar naprej je povdarjati, da so vsi ti nemiri posledira tiste grde narodnjaške gonje, ki jo je vdemačilo prva.štvo tudi pri nas na zelenem Štajerskem. Toliko časa so hujskali in hnjskali, dokler niso res napravili umetno [•jezo, sovraštvo in nasprotovanje med nemškimi pešca] i in slovenskimi kmeti. Kje je bilo ta-koua nasprotja recimo pred 20 ali še pred 10. leti ? Nikjer ne ! Takrat so kmetje in meščani ter tržani čutili, da so e d e n od druzega o d v i s n i in prijateljsko razmerje je vladalo med njimi. Kmet je kupil od meščana svoje potrebščine, meščani pa so odvzeli kmetu njegove pridelke in vse je šlo v redu. Nikjer ni bilo narodnostne gonje, narodnega sovraštva. Ali ta lepa sioga ni dopadla prvakom Ti so hoteli povzročiti boje, narodno sovraSh drugo nego za to, da bi r a . : t ' : a 1 i z • o Štajersko in vstvarili s Kranjci ter milanskimi cigani svojo panslavistično državo. To so prvaški deželni izdajalci opetovano že sami izjavili. Proti takemu posterju se mora seveda vse v bran postaviti, kar ti štajersko in kar ima srce za našo lepo domovino. Zakaj in kako so nastali nemiri? Da bi posadili prvaki svoji narodnostni gonji krono, sklicali so za preteklo nedeljo shod družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuj. Vsakdo ve, kaj je te kranjska družba, kateri so tudi že klerikalci obrnili hrbet. Kakor smo že preje omenili, tudi člani te družbe nimajo druzega namena, nego širiti p an slavistične dježelno-izdajalske namene. Družba pan, f čuti '71 "'"' je kranjska in ima svoj sedež v Ljubljani. Naravno, da so bili meščani (n zlasti mladina razburjeni in tako so nastali nemiri. Proti čemu se je šlo? SFajnesramnejša laž in p o d 1 o obrekovanje je, da se je šlo proti slovenskemu kmetu. Z okoliškim kmetom smo stali vedno v dobrem prijateljskem razmerju. Kmetje se tudi niso dali vjeti na prvaške limanice in niso sodelovali. Le nekaj od u'iteljev ter prvaških krčmarjev naliujskanih mindeničev je došlo, ki so bili opijanjeni in so s klici ..aufviks" hoteli rešiti domovino. Ti mladeniči pač še ne vejo, kaj se pravi živeti, ker jedo večinoma še očetov kruh. Kadar bodejo videli svet. in poskusili težave in britkosti življenja, takrat bodejo pač drugače mislili. Kranjski hujskači so v nedeljo dopoldne klicali slovenske kmete na pomoč; ali kmetje so se jim .ro?,,,; '■'■'..... škrijer ■• '"• kajti ti ne bodejo nikdar trobili v kranjski rog. Mi izjavljamo še enkrat, da ni imel nobeden demonstrantov ničesarproti slovenskim kmetom. Sicer pa povdarjamo, da je bilo tudi več slovenskih kmetov v vrstah naprednjakov in na našem popoldanskem shodu. Prvi vzroki tepeža. V soboto popoldne se je zbralo nekaj ljudi na kolodvoru, da bi si ogledali iz Kranjskega došle rešetarje. Policija, ki je dobila pomoči iz raznih drugih krajev, je izdala naročilo, da se ne sme nositi narodne znake. Vkljub temu je prišlo nekaj prvakov, med njimi zlasti advokatski koncipijent dr. Koderman in železniški uradnik Gregorka, da bi že na kolodvoru hujskali. Začuli so se klici ..nemški psi" in vsled tega so postali ljudje tako razburjeni, da^je prišlo ' do tepeža. Dr. Koderman je Ml pri temu seveda pošteno preklofutan, za kar naj se pa le sam za svoj prvaški nos prime. Ko bi ostal lepo doma in bi ne hujskal, bi se mu ničesar no zgodilo. Pred „ narodnim domom -so potem seveda zopet kričali in vpili in da je bilo vsled tega par šip razbitih, pač ni čudno. Na vsak način pa so povzročili ti sobotni nemiri veliko razburjenost, ki se je pojavila potem drugi dan. Nedelja dopoldne. Že po 7. uri se je zbiralo ljudstvo na kolodvoru. Vkljub temu, da se v nedeljo nahaja. po vseh mestnih ulicah mnogo kmetov, se ni culo nikjer o kakšnih napadih ali nemirih. N e-miri in tepeži so šele nastali, ko so prišli z vlakom zunanji h uj s k a č i in pričeli peti, hujskati ter >...-..> ;i;»; !-;)<,. iljani. Odlil spopaai so se dogodili vsled tega ščnvanja. Nekdo — je psoval Nemce z besedo ,,živinau in „ncmšk:i.( kurba" (!) za kar je dobil seveda svoj zaslužek?« po grbi. Palice so pele in tudi jajca so letala. po zraku. Kmetje so se sramovali svojih slovenskih sodeželanov in culi smo ogorčene klice kmetov, ki se ne strinjajo s temi falotskimi napadi. Ob 10. uri je prišla glavna druhal. Policija se je morala težko truditi, da je ločila nasprotnike. Po ovinkih in postranskih ulicah so morali prvaki v mesto. Slovenski kmetje pa so lahko mirno in nemoteno kakor vedno korakali skozi mesto in jim ni nikdo skrivil niti lasu. Da so padale pri temu klofute sem in kje, temu se pač ne da pomagati. Kdor je kaj iskal, je gotovo kaj našel . . . Da so prvaki hoteli res le iu edino hujskati, je dokaz Cesarjevič Luč. Spisal Anton G e r s c h a k.*) Bil je nekdaj stari, stari kralj in ta ni imel nobenih otrok. Ker je opazil, da so njegovi dnevi šteti, poklical je cesarjeviči iz vseh strani sveta, da si izbere ir njih najboljšega za naslednika. In cesarjeviči so prišli, nedosežno število; kajti v irobnem svetu je toliko cesarjevičev in tako malo kra- itev in stara povest je, da hoče cesarjevič, ki je rojen . vladanje, tudi res vladati. Komur od nas bi se ne dopadio, biti gospodar čez široko lepo deželo in več ičev ljudi in vtakniti v žep vsako leto tribut, ki bi ga morali hvaležni ljudje plačevati? . . . Morali? . . . seveda, taka je stvar pri čarobniških kraljih. Naš stari kralj je cesarjeviče najbolje preskrbel vsem potrebnim. To se je lahko zgodilo, kajti dežela ila bogata; vsaj finančni minister je to kralju pri ki priložnosti dejal. Torej moramo temu verovati . . . Horamo? O seveda, taka je stvar pri čarobnih kraljih. In zdaj se je pričelo veselje: turnirji, pojedinje, — lovi, pojedinje, turnirji. Kralj je namreč hotel vedeti, kdo je najboljši za skrbi polni posel vladanja. Ali enkrat je vrgel en cesarjevič v borbi par tekmecev pesek, da je bilo veselje, prihodnjič pa je padel zato iz konja ... in tako je imel enkrat ta, enkrat oni dobri dan. Istotako se je godilo pri pojedinjah in (* .Grazer Tagblalt". 8. julija 190S. na lovih. Na ta način torej dobri stari kralj ni mogel izvedeti, kdo je najbolje izvežban v teh vladnih poslih, ki so pri cesarjevičih najvažnejši in katere morajo imeti vsi v mezincu . . . Morajo? ... O seveda, taka je stvar pri čarobniških cesarjevičih. Stari kralj je postajal vedno nezadovoljnejši; ker pa je bil fini človek, ni pustil to nikomur opaziti; in ako so se ljudje čudili, da nakrat vislice v deželi niso postale prazne in da je kralj svoje podanike za vsako malenkost krvniku izročil, potem le to lahko rečemo : »Moj Bog, o čem se tako nerazumno ljudstvo ne čudi I« Tako je dejal tudi kralj in sklical svoj svet k seji. Gospod vojni minister je svetoval vojsko, v kateri naj bi se dalo vsak dan drugemu cesarjeviču poveljstvo; zmagovalec bi potem prestol podedoval. Gospod minister za poduk je predlagal določitev izprašcvalne komisije, obstoječe iz 90 članov. Na vprašanje sicer ni odgovoril, je-li naj bode izvoljen tisti cesarjevič, ki zna najmanj ali tisti, ki zna največ ; vkljub temu se je zjezil kralj že pri misli na zadnji slučaj tako hudo, da je pustil ministra za poduk takoj pred vrata in potem v norišnico odpeljati. Gospod minister za javna dela je hotel tistemu prestol pripustiti, ki bi znal najdalje neprenehoma spati. Gospod minister za bogoslovje se je ogreval za štirinajstdnevni duhovni! eksercicij, po katerem bi moralo priti razsvetljenje. Nevošljivost je prešinila vse, ko so videli, da je kralj ravno temu predlogu prikimal. In ko je minister za bogočastje hitro pred kralja pokleknil, da se mu za visoko odlikovanje zahvali in da prosi za blagoslov neba na sveto glavo tega najvernejšega vseh vladarjev, je minister šele opazil, da je dobri kralj — zadremal. Zdaj se je moral svet raziti; le ministerski predsednik je varoval pri svojemu gospodu in premišljeval, kaj naj on svetuje, kajti bil je to pridni ministerski predsednik, ki je pač vedel, da se ne sme z nobenim gospodov ministrov spreti. Ko se je kralj zopet predramil, predlagal mu je zvesti sluga dobro premišljeno združenje vseh narejenih nasvetov, tako da je pustil razven ministra za bogočastje vse po vrsti do veljave. Kralju se pa tudi ta lepa kombinacija ni dopadla; kajti prvič ni hotel na svoje stare dni vojske, temveč mir, drugič se mu je zdelo vse to predolgo. Ministerskega predsednika se je torej milostno odpustilo. Kralj pa je vprašal, kakor vedno po posvetovalnih sejah, svojega dvornega norca. Dvorni norec pa je bil podplačen in to se je tako-le zgodilo: Med mnogimi cesarjeviči, ki so prišli na klic kralja, je bil tudi eden, ki je bil daleč na jugu doma, črn kot vrag in vendar gladek kol angel; ime mu je bilo: cesarjevič Tema. Ta je pripeljal seboj mnoga spremstva, same male paglavce, temni in gladki kot njih gospodar; to so bili temni možici. Po teh malih poslih, ki so za-mogli povsod laziti, je bil cesarjevič Tema o vsem po-dučen, kar se je godilo na dvoru ali kje drugje. In tako je dal dvornemu norcu žakclj dukatov — denarja je imel vedno dosti, kajti denar so potegnili temni možici ljudem iz žepa — ter ie pri temu dvornemu norcu naročil, da naj podeli kralju sledeči nasvet: Ta naj bode kralj, ki bode v najkrajšem časa kraljevo 2 dejstvo,' da so pred svojim „narodnim domom" peli dežclno-izdajalske, proti-avstrij-ske in proti-cesarske pesni ter vpili kakor živina. Iz, okenj ^narodnega doma" so kazale prvaške babnice jezike in s tem svojo oliko. Dr. Koderman je hotel kar policiji koman-dirati, pa jo je parkrat pošteno izkupil. Šele ko je policija nagnala gospodo v hišo in zaprla vrata, je bil konec nemirov. Ljudje so se razšli in šli večinoma v mestni park, kjer je svirala deška godba. Ko bi prvaški hujskači v začetka mirno in posamezno ter brez kranjskih znakov v mesto korakali, ko bi ne psovali, bi se ničesar ne zgodilo. Ali ljudje se vendar ne morejo pustiti psovati za „kiirbe" in za _pse" od privandranih kranjskih kričačev. Nedelja popoldne. Kmalu po kosilu se je raznesla vest, da je druhal prvaških hujskačev napadla mirnega Nemca in ga pretepla. Ta vest je šla kakor ogenj skozi mesto. Naravno, da se je zbralo na tisoče ljudi na kolodvoru in da je bil položaj do skrajnosti napet. Bati so je bilo najhujšega. Zbrana je bila policija (okroglo .'50 mož,) orožništvo ii; tudi vojaštvo je bilo pripravljeno. Ko so prišli vlaki, je prišlo pač do hudih pre-tepev. Vseslovanski znaki so bili strgani. Mi smo sami na lastne oči videli, da so slovenski kmetji raztrgali vseslovanske znake in jih oplju-vali. To je dokaz, da so bili kmetje z nami in le hujskači proti nam. Čez 1000 oseb je čakalo in vpilo. Bilo je res grozno in kar je poštenih ljudi, bodejo pač vsi rekli, da je bilo vse to posledica prvaške gonje. Po tej velikanski demonstraciji so šli Nemci na svoj shod, katerega se je udeležilo tudi mnogo naprednih kmetov. Na shodu je izjavil urednik Linhart slovesno, da nima nikdo ničesar proti slovenskemu kmetu; ves boj gre edino proti onim p r v a š k i m hujskačem, ki hočejo Štajersko raztrgati, da bi mi Štajerci z našimi davki dolgove, vedno zadolženih Kranjcev plačevali, ki hočejo Avstrijo i z d ali, ki nas hočejo združiti s Srbi - 'ii ('i^uiii. ta umik n n.iv/kM »C inn IjeseOSE- .>ai.K'u pmvu.u, pritrdili. Po shodu se je vlila množica proti ■ spomeniku kmotskega cesarja Jožefa II. Tisoči ljudi so sneli klobuke. Posl. Malik je ~praznoval spomin tega največjega avstrijskega cesarja. Potem je šel velikanski sprevod pred mestno hišo in končno na koncert, katerega čisti dobiček je bil namenjen nemški šoli v sv. Lenartu. cesti obležal. — 2. Krčinar K a r e š iz Podvinc. Ta človek si je nabral četo opijanjenih fantičev in hotel z njo kravale delati. Posrečilo se mu ni. Bil je pošteno pretepen in poleg tega ga je morala policija dvakrat zapreti. Da je ta Kureš res grozni hujskač, je dokaz to-le: V pondelek, ko je bilo v mestu že vse mirno, je prišel popoldne s svojo ženo v Ptuj in se pokrepčal v gostilni „Slavinec". Ravno pred to gostilno je imela ptujska požarna bramba svojo težko vajo. Urednik Linhart je tudi pri hrambi in Kureš ga je z nesramnimi psovkami napadel. Ko je prišel stražnik, se je ta prvaški junak skril v krčmo. Ali našli so ga vendar-le. Dobil bode svojo kazen. S takimi nesramnimi ljudmi bodemo kmalu gotovi. 3. Mlinar B r e n č i č iz Ragoznico, znan kot eden največjih hujskačev v okolici Ptuja. Ta možakar je član tiste družine Brenčič} ki je znala svoj čas pod prvaškim vodstvom okrajnemu zastopu tako drago svoj les prodajati. Ker je tej kupčiji na ljudske troške konec, se Brenčič jezi. Prišel jena kolodvor in je nesramno hujskal. Končno jih je dobil s palicami po glavi, da si bode 13. septembra gotovo zapomnil. Ker le ni miroval, morala ga je policija aretirati. Ali tepel in ruval se je. tudi s policijo in potem so ga morali okleniti ter odpeljati v zapor. Enemu policaju je odtrgal iz prs cesarski križec. Ali niso to deželni izdajalci? Celo cesarski križec jim ni svet. Pri Brenčiču so baje našli dva revolverja. Kaj je hotel z njimi ? Ali so to »mirni Slovenci" ? Seveda bode Brenčič par mesecev kašo pihal; tega je itak navajen. — 4. Znani krčmar M n r š e c ,pri zamorcu". Mož je tako dolgo hujskal, da so ga zaprli. Kaj in kakšen je ta človek, se itak ve. Saj jo sam v svoji hiši „hauskneht" ; drugače bi ne pobiral tistih »zeksarjev*, ki jih dajejo ljudje za hlapca. Človek, ki svojemu slovenskemu hlapen niti teh krvavo zasluženih krajcarjev ne privošči, se naj spoli skrije. Proti Muršecu je tožba vložena. Našteli bi jih lahko še mnogo. Ali ljudstvo jih itak pozna. To so ljudje, ki delajo iz slovenstva svoj kšeft, ki hočejo A v-trijo razbiti ;j,i katerim moramo enkrat Ploj — tepen. To se ne da zanikati, — gospod hofrat dr. Posebni razgrajači. Razven par ljudi, ki so psovali naprednjake z besedo „kurba" in par odvetniških pisarjev ter hujskajočega dr. K o d e r m a n a, ki je itak dobil svoje, zaušnice, so bili med glavnimi kri-čači sledeči gospodje: 1. Slavni profesor Zele-n i k, ki je bil tako navdušen, da ga je morala policija zapreti. Možje že dosti star, da bi lahko pameten postal in ne kršil postav. Zvečer je šel sicer tako pijan domu, da se je moral kar hiš oprijemati, ker bi drugače v svoji pijanosti na Ploj je bil tepen! In vzrok je sam! Po hofrat-skem hrbtu so pokale palice in vzrok je sam. Po navadi dobijo v takih slučajih le nedolžni, ki so pustijo nahujskati, po glavi. Tokrat pa so jo dobili i glavni krivci: Ploj, Koderman, Muršec, Zelenik, Brenčič, Kureš e compagnia bella. S Plojem je bila stvar ta-le : On ni imel ničesar na kolodvoru opraviti. Vendar je šel tja. Tam so prvaki jezike kazali in hujskali, Ploj pa je tudi ošabno tam stal. Ni čuda, da jih je dobil potem po grbi in da so ga ljudje opljuvali. Saj so ljudje vedeli, da je hofrat Ploj glavni povzročitelj vseh dogodkov, da je on kriv vsega, kar se je zgodilo. Ploj je moral bežati in le županu Ornigu, katerega je že opetovano nesramno blatil in obrekoval, ki ga je pa vendar s policijo z golimi sabljami branil, |se ima za- hvaliti, da jih ni še več dobil. Vbogi Ploj,; bodeš vendar mir dal? Ali še ne? Ali da rodi hujskanje vedno take plodove? Omej še to-le: Neki slovenski kmet, ki ni naš pij je prišel k enemu meščanu in ponudil' 10 se hofrata Ploja pošteno pretepe. jZa to in priče! Vas zelo ljubijo, slovenske Hahaha! ,Junaki" in v vlaku. Nekaj kranjskih „jnnakov", med njimi' slavni „Zane iz lblane" župan Hribar, pripeljali do Pragerskega, Ko so pa culi, vse v redu, so se raje obrnili, brez da brj taknili Ptuj. Ko bi vsi prvaški hujskači to j rili, bi se gotovo ne zgodilo ničesar. V vlaH se tudi še tepli. Razbili so šipe in celo via] je moral ustaviti. Nekega .junaka- z revol^ jem so morali zapreti. Bojkot. Prvaki agitirajo zdaj za bojkot. Nikar nsj se ne igrajo z ognjem. Kam bi prišli n. pr.,S bi ne hoteli Nemci več odkupiti t recimo štajH ska vina in domačo živino, sadje itd. ? KrairjH imajo sami dosti vina, slovenski Primorci in GH ričani tudi,— kam potem z vinom? In takoj* z vsem blagom. Ne igrajte'se z ognjem, prvajH Sicer pa ima kmet dovolj zdravega razuma, dd bode tam kupil, kjer se dobi boljše in cenqiej blago! Svarilo! Culi smo iz raznih krajev, da se zdaj čidel fantje zbirajo in da napadajo posame meščane ali sploh nemško govoreče ljudi ter; pretepavajo. Nikar tega ne delajte! vam kličemo : nikar! Kajti račun bodete (Sati vi zaslepljeni in nahujskani ljudje! Ako i zgodi še en tak slučaj napada, potem bode: govorili drugače. Saj menda nismo med kr skimi rešetarji in rokovnjači, temveč na Št skem. Hujskače pa nam naj naši prijatelji znanijo! "*** ■ Tako je-korv-d ,,^ dv.-.v Mi pribijae koncu še enkrat sledeča dejstva: 1. P roti'pošten e mu slovensl mu kmetu nima nikdo ničesar. 2. Boj se gre edino proti prvakom, ki hu čejo raztrgati Štajersko, ki so na sprotniki domovine avstrijske cesarja. Kmetje! Ne verujte prvaškim' lažem, pustite se zapeljati. Bodite dtajerci in got bode vse tako ostalo, kakor je bilo! Politični pregled. Državni Zbor. Avstrijska državna zbor stopi dne 3. novembra skupaj. Vlada ji sledeče postavne načrte predložila: 1, Re biže (državni proračun) za leto 1909. 2. mesečni provizorij proračuna. 3. Trgovinsko godbo s Srbijo. 4. Naredbo skupnega minister s katero se je to pogodbo provizorično s 1. graščino s čem i apolnil kralju se je nasv et take kami in skočil i r zrak; po dvornega zdr •vnika kajti pri skoku je padla prst desne noge. Dvorn kralj vsled tega čisto p za svoj dobri nasvet plačilo. Al s tem, da je vse iz krone padle bise ki še niso iz krone padle, nabral in ljubi Bog, graščina je bila že stara in so postale vedno večje. Pred par ted velika težka omara vanje, kar je bilo v omari se je nahajal celi V časnikih je stalo borbi, ki jo je imal kralj i širokim medvedom in pri govalec. ali vendar dobil . Dvorni norec je to storil in dopadel, da je ploskal z ro-potem so morali seveda takoj in dvornega juvelirja poslati; kralju krona iz glave na mali norec se je zelo žalostil, ker je abil, da zasluži dvorni norec troštal se je končno in nekaj takih žep vtaknil. Ti šprajne na tleh i je padla celo ;elo škoda, kajti meterski cent srebra. drugi dan nekaj o grozoviti dva metra dolgim in en meter kateremu je sicer ostal zma-no blizo srca. Ljudstvo je lika tožilo in se veselilo, ko je to čitalo; veselilo se je, ker je kralj še živel, tožilo pa, ker je bil ranjen. Kdor temu ne veruje, spada na vislice . . . Po preteku tedna dni je bil kralj vsled umetnosti dvornega zdravnika že tako daleč ozdravljen, da je s pomočjo ene palice in dveh slug že sam, čeprav malo žepavo, hodil; ljudstvo se je čudilo, kako globoko doli je ležalo kraljevo srce. V istem času je bila tudi že lcrona popravljena in tako je naznanil kralj v vsej moči svojo voljo. Ko so cesarjeviči to čudno željo o napol-njenju grada culi, mrmrali so v svojem srcu; kajti tista mrva in slama, ki jo je eden ali drugi posedoval, ni zadoščevala niti za zamašenje dimr ni odpeljal. Vsak je mislil: »Ako mi mora vendar lep naslov z lepo Dežela je bila bogata . . . Cesarjevič Tema se je veselil. je šel z svojimi temnimi možici v vsa vrata in okna zaprta, hipoma : svoja temna telesa v vsako odprtii minulo in že ni prišel noben s> temno je bilo v palači. Zunaj je čakal stari kralj, njegov svet, mnogo cesarjevičev in ljudstvo. Cesarjevič Tema pa je stopil iz hiše; vsi so sevstrašili, ko so ga vidili, kajti toliko peklenskega veselja je stalo na njegovem obrazu. Opozarjal je' kralja in vsakogar, naj se prepriča, da je izpolnil pogoj. Kralj in svetovalci so stopili v grad in vrata so se za njimi zaprla. Navajeni so bili teme, ali take noči še ni nobeden doživel. Kralj se je tresel in jecljal >Moja hiša je temna.« Kmalu je zaklical herold na vse štiri svetovne strani, da je cesarjevič Tema naslednik prestola, ako ne bi kdo drugi v kratkem času isti pogoj izpolnil. Medtem pa je pridrdral na vročem konju jezdec; zlati lasi so frfotali v ziaku, proste in svitle so bile njegove oči in ljudstvu je postalo tako lahko pri srcu, ko je videlo te oči. Do grada je jezdil: tam je skočil od konja in vstopil. S smehom so zaprli temni možici vrata za njim. Ljudstvo je poslušalo in čakalo. In nakrat so se odprla vsa vrata in vsa okna in krasni svit je prihajal iz grada ter rasvetil vse kote države. Tam pa je stal svitU mladenič s krasnimi očmi, v roki dragoceno Ali nobeden se že ne dobim prestola, plačo pripasti . . .« Ob določenem času grad. Hitro so bile so tiščali mali možici ao; niti pet minut ni ulnčni žarek v grad; zrcalo, iz katerega je prihaja! ves svit. Cesarjevič Te je stal v grozni jezi v kotu, njegovi temni možici ležali kot muhe po tleh. Zunaj je vriskalo ljudstv veselilo se je krasnega svita. In zopet je prišel he ter naznanil z mogočnim glasom, da je pridobil ce sarjevič Luč krono. Kmalu je prišel cesarjevič Luč dobri kralj ni preživel hitro menjanje lu umrl hitre smrti; z njim njegovi sveto mogočnežev. Kralj Luč pa je vladal vseh, in ko bi ne umrl, živel bi še da tn uči vale Kajti teme splošn ne:. pa vprašajo: »In kaj se je zgodilo z le vel, je bilo zrcalo vedn emtertja ga je izp< efu II. Ali veste napredni vladar !< »Kje pa je zdaj edno' bolj prihajali Otrc zrcalom?« Da, dokler je kralj Luč žii nad njegovim prestolom; samo drugim ljudem, n. p. cesarju Jo je bil to? »O to je bil naš dobr Tako je, ljubi mali I — In otroci vprašajo naprej: lepo zrcalo?« Na zrcalo so po kraljevi smrti pozabili. Prah ga je pokril. Potem temni možici in vrgli cele gore blata čez zrcalo »In,« vprašajo zopet otroci, »ali ga nikdo ne išče?« Da, mnogo ljudi dela celo svoje življenje, da odstranili blato. Parkrat bi zrcalo kmalu našli in že je zasvetilo po deželah; ali prišli so zopet ljudje jeviča teme in vrgli staro blato nanj in zopet ni nič s svetlobo. - i tembrom aktiviralo, o. Podržavljenje severno-zahodiic, južno-severno-nemške in državne železniške družbe. G. Predloga o zavarovanju za starost in onemoglost. Morda predloži vlada tudi jeakovno postavo za Češko. Vso to delo naj bi ia zbornica do 31. decembra rešila. Vlada zahteva tedaj veliko zaupanja. Ali važne stranke ne jojijo posebno veliko zaupanja do te vlade, ki je uresničila brez postavne zbornice srbsko ■trgovinsko pogodbo, Bodemo videli! Štajerski deželni zbor se je sešel 15. t. m. Poslanec Ornig je poročal v imenu deželno-kul-turnega odbora o predlogih glede reguliranja vodnih tokov v okrajih Slovenska Bistrica in Ptuj. Sklenilo se je: deželnemu odboru se naroči, da izvrši potrebna preddela, da se določi, na kakšni način in s približno kakšnimi stroški bi se zamogla izvršiti primerna melioracija. Prraški dr. Hrašovec se je pritožil, ker deželni odbor ni hotel podeliti prva.škemu planinskemu društvu neko podporo. Tudi je zahteval, da norci v Feldhofu pravilno slovensko govorijo. Deželni odbor je predložil davčni materijal za deželno volilno reformo. Velikansko delo je bilo potrebno, da se je nabralo ta materijal. Takega dela se še ni izvršilo v nobeni kronovini. Glede vpeljave tobačnih nasadov na Štajerskem je finančno ministerstvo naznanilo, da ni v položaju, da bi poskuse z nasadi tobaka dovolilo, ker bi imelo kmetsko ljudstvo od tega preje škodo nego dobiček (?) Deželni odbor je tudi predlagal, da se dovoli za razstavo rokodelcev v Gradcu še 6000 kron. Koroški deželni zbor so otvorili 15. t. m. Deželni odbor je predložil proračun za 1. 1909. Potrebščine znašajo 5,227.707 kron. Srbski veleizdajalci. V Zagrebu seje zopet cek) vrsto srbskih veleizdajalcev zaprlo. Našlo se je pri njih srbske zastave, slike revolvcr-kralja Peterčka i. t. d. Ti veleizdajalci so .bratci0 naših prvakov ... Ali naj pošiljamo svojo deco v nemško šolo? -^ Vi ljubi stariši, ki stojite pred odločitvijo, v katero šolo naj pošljete svojo deco, imate pač težki položaj! Kar tepejo se za vaše otroke in se jih hoče pridobiti za to ali ono šolo. Kdor ima mladino, ta ima bodočnost! Tako se čuje bojni klic na obeh straneh. Ali ravno ta boj vas naj poduči o pomenu odločitve, pred katero stojite. Vprašate se: Ali naj pošljemo svojo deco v nemško ali slovensko šolo? Odločitev o temu vprašanju pomeni odločitev o bodoči sreči in nesreči vaše dece, katera vam je ljuba in draga. Zato se ne smete pustiti zapeljati od praznih bes e d, t e m več morate mirno in resno premisliti, katera šola bode zasigarila vašim otrokom boljše napredovanje, katera Sola pomeni bodočo srečo vaših otrok. Nemški jezik govori danes skoraj 80 milijonev ljudi, z njim se pride po celem svetu naprej, ne samo na Avstro-Ogrskem, temveč tudi v veliki Nemčiji, na Ruskem, v balkanskih državah do globoko v malo Azijo, na Kitajskem in Japonskem, v Afriki itd. V severni Ameriki stanuje nad 12 milijonev Nemcev, v južni Ameriki se nahajajo čisto nem- >AH se ne more temne možice napoditi ?« Otroci, ti temni možici so postali zdaj debeli in mastni in mogočni . . . »O, to nič ne de I Kadar postanemo mi veliki in močni, pobili bodemo vse te temne možice in zrcalo bodemo gotovo našli I« Vi dobri, ljubi, neumni otroci . . . ,Moje upanje so kmetje' in meščani. Kaj bi dal na kričače in ffazerje! Ti še, niso nikdar nobene države rešili, pač pa že uničili. Kmetje in meščani so ustanovljali države, pospeševali blagostanje, napravili kralje velike in vzdrževali vse stanove. Ako ne izvršijo kmetje in meščani več svoje . olžnosti, potem je konec z menoj in z vami". Napoleon I. po bitki pri Leipzigu. ške kolonije. Nemške barke plovejo danes po vsakem morju, nemška trgovina in nemška industrija objemata skoraj celi svet. Slovenski jezik govori le kakih 2 milijona ljudi, slovenščina je omejena na malo pokrajino. ki pa ima dovolj prebivalstva in je napolnjena z vsemi stanovi. 1. Kdor hoče v industriji, v t r-govini in prometu naprej priti, mora nemško znati. Škandal o cestnih cevih v Pragi je imel to dobro stran, da je dokazal onemoglost industrije tistih, ki so največji nasprotniki nemške šole. Na Francosko morajo fanatizirani mestni očetje v Pragi iti, za 200.000 K morajo cevi dražje plačati, ker bi morali drugače, „nemške_ cevi" kupiti. Ali se more brezpomeinbnost Češke industrije bolje dokazati nego s tem dejstvom? Slovenske industrije p a s p 1 o h ni. Največ velikih industrijskih podjetij, ki so skoraj izključno (9/10) v nemških rokah, zahteva v interesu urejenega prometa od vseh nastavljencev odhodno spričevalo nemške ljudske šole. Znanje nemščine pomeni torej hitrejše napredovanje na gospodarskem p o 1 j u. Otroku, ki govori nemški jezik, je celi svet odprt; vbogi otrok, ki razume le slovensko, je določeno za mali krog, v katerem najde težko svoj napredek, ker ima preveč tekmecev. 2. K d o r hoče pri vojaštvu naprej priti, mora nemško znati. Naj vam vaši sinovi povejo, kako hitro postane pri vojaštvu tisti korporal ali podčastnik, ki zna nemško, in kako težko živi tisti kot navadni vojak skozi 3 lota, kdor ne zna nemško. 3. Država zahteva od svojih uradnikov znanje nemškega jezi k a in mora to zahtevati, ker bi bilo drugače redno državno gospodarstvo nemogoče, ker morajo kolesa tega velikega podjetja eno v drago složno segati. Kdor hoče v državni službi naprej priti, mora nemško 7. i i a t i. 1' štva, na kateri so zidali W,alter von der Vogel-wejde, Hans Sachs, Lessing, Herder, Goethe in Schiller; njemu zazvenijo nesmrtne pesni Bacha, Mozarta, Richarda Wagner; otrok se seznani s krasnimi iznajdbami nemškega duha, od umetnosti knjigotiska, katero rabijo danes vsi narodi in katero je iznajdel Nemec Gutenberg, pa do najnovejšega duševnega čina, iznajdbe zračne barke grofa Zeppelina, skratko, otroku se odprejo pokrajine, kulture, ki stoji visoko nad ono vseh drugih malih narodov. Ali ni to dovolj vzrokov, ki vas naj pripravijo do tega, da pošljete, svojo deco v nemško šolo ? Šovinistični sovražniki nemštva vam pa pravijo, da postane slovenski otrok duševno pohabljen, ako obišče nemško šolo. Ta trditev je težka razžaljitev vseh onih Slovanov, ki so obiskovali nemške šole in niso trpeli nikakoršne škode na svojem duševnem razvitku, temveč so danes v najlepših službah. Mnogo slovenskih poslancev je obiskovalo nemške šole in niso po s tali duševni pohabljenci. Ako hočete pravo mnenje slovenskih prvakov o pomenu nemške šole poznati, potem ne sodite po zvenečih praznih besedah, s katerimi vam hočejo nemško šolo slabo narediti, temveč po dejanjih. Največ slovenskih prvakov so sami nemške ljudske šole, nemške srednje šole in celo nemške visoke šole obiskovali, oni pošiljajo svoje otroke v nemške penzijonate, ker poznajo pomen nemške izobrazbe. Ali široki maši ljudstva hočejo pripovedovati, da se ne rabi nemško šolo. Ljudstva naj ostane neumno, nevedno in obnemoglo, da ga zamorejo bolje zatirati. Ljubi stariši! Vi hočete, da se bode vaši deci bolje godilo nego vam samim, — zato jo pošiljajte v nemško šolo! Dopisi. Brezno Ob. Dravi. Na infamijo 3Nar. Lista" od 3. t. m., v katerem se govori o nekej veselici, ki bi se bila baje vršila v Breznu, kar pa hi res in tudi nikoli ne bo, imam, kar se tiče moje osebe, sledeče izjaviti: Tisti ljudje z mokrimi ušesi, ki se predrznejo in postopijo v svojem neumnem listu mene podučevati, kaj naj storim v lastni hiši. to so tisti ljudje, ki pridejo vsako leto na brezniško občino milo prosjačiti. da jim podpišem ubožno spričevalo, to ' so tisti ljudje, za ktere jaz davke plačam, da se lahko brezplačno učijo na različnih šolah, in potem v počitnicah doma pokažejo, kaj so se naučili od majke Slavije. Na njihovo neslano grožnjo, da moje krčme ne bodo obiskovali, odgovorim zdaj enkrat za vselej, da za obisk takih ljudi presneto malo maram, ki še dveh kron ne zmorejo, da bi si plačali vojaške takse. To si zapomnite vi, Pacherniggovi konsorti e, tutti quanti. Brezno, dne 15. septembra 1908. And. Wezonig. Iz Stoperc. Priljubljeni naš nŠtajerc", moramo vam naznaniti, da smo dobili v Stoperce novega mašnika v pomoč bolanega g. Andreja Keček. Vidi se pa na tem gospodu, da bi bil dober in priden duhoven, kakor se kaže, ker je iz bližnega kraja doma. Pa bojimo se za njega, ker je dobil tovariša, nam neprijetnega KeČeka, ki je svetu že poznan. Politični pop.i bodo ob-noreli in tudi vsi njegovi privrženci. Naš Keček je povabil mladeniški shod 26. julija v Mariji Loreti in potem sv. Florjani, da jih tam nekaj poduči. Pa to mu še ni bilo zadosti; peljal je neprevidna dekleta zopet 8. septembra t. 1. k sv. Križu tik Slatine na shod. Drugače bolan in sedaj pa je urno stopal pred . deklicami, ni se bal, da bi se bil spoteknil in na blažene ustnice padel, pustil si je še regimentno zvoniti, za Odhod tako, ko bi bili zvonovi njegova last. Naprednjaki dvomijo o temu in pravijo, da si bo menda g. Keček povabil na shod male vo-leke in tehee, da jih nauči po farovškem geslu hoditi in dojiti . . . Mladim dekletam pa mi svetujemo, da naj nikakor več ne hodijo na shode; če dobi takšna deklina naprednega moža, bo moral mož marsikaterokrat s palico potegniti no hrbtu, to pa zato. ber bo imela šnicast jezik, te ne bomo nadlegovali. Mi kmetje nimamo zato čas, kakor dopisatelj „Domovine", katerega vsi dobro poznamo ; on bi rad nekdaj mirne Ziče., komandiral, pa ne plača vinarja davka za nas. Pusti nas vse pri miru, če mi druge pri mira pustimo. Z g. nadučiteljem smo bili prav zadovoljni, če ravno pravi dopisun, da je starega kalibra; učili so pa dobro. Ker se sliši, da pride na nadučiteljevo mesto g. Čuček, to ni dopisunn po volji, ker ni g. Cucek liberalni; mi smo zmi-raj bolj zadovoljni z naprednim učiteljem, kakor z liberalnim. Dopisatelj .Domovine", mi ti svetujemo, da miruješ in mirne Žice v pokoju pustiš, ker so bolje zavedn kakor ti! Iz Črešnic-Dramelj. Župnik Ogrizek, večni tožitelj! Temu strastnemu zvijaču nemirnežu se je že večkrat očitalo, da pride še vse njegovo obrekovanje, obdolženje, krive tožbe, laži i. t. d. na svitlo, katere je on svoj čas učinjal, ter na oblastnije, sodnije in v klerikalne časnike pisaril, ako on od prestrastnega obdolženja in toženja ne odneha. A vse zaman. Ker tedaj ta predrzni Ogrizek tega ne opusti, temveč tožari in obdol-žuje naprej in naprej, in sicer med drugimi tistega učitelja, katerega že on to peto leto brez konca in kraja za: „umobolnega, na pameti bolanega, s kolesci v glavi zmešanega, znorelega, za daljni uk in občevanje nesposobnega" i. t. d. ustno in pismeno na vse urade in časopise raz-glašuje, se vpraša: Ni-li to največa peklenska hudobija, človeka po eni strani za .znorelega!" i. t. d. razglaševati, da še celo c. kr. soduijo Konjice k preiskavf siliti in to v časnike pisati, a po drugi strani pa ravno tistega na vse kraje in načine zopet dolžiti, tožiti, uničevati in še druge hujskati! Ta brezmejna ostudna strast prišla je tako daleč, da se je vse Ogrizekovo dejstvo in obnašanje v Greznicah od celih 11 let. c. kr. namestništvu v Gradec in sedaj c. kr. ministerstvu na Dunaj v preiskavo predložilo. Mogoče da še pride na najviše dvorno sodišče. Tako dela sebični strastnež, ki hoče po vsej sili se svojim čelom vsaki zid pribiti in pri vsem svojem farizejskim obnašanjem kot sam nedolžni svetnik in angel veljati in se svetiti. Ni-li to najnesramnejša farizejska hudobija, čez svojega — 4 bližnjega zaraditega izmišljotine, obrekovanja, laži kovati, ter njih oblastnijam, sodnijam dopo-šiljati, da bi ga stem ob službo in kruh spravil, in sicer edino zato, ker ta svojega tilnika pred duhovnikom Ogrizekom, uklonil in se po njegovih preneumnih ukazih ni ravnal in to storiti nikakor ni mogel! A ker Ogrizek s tem svoj hudoben namen še ne doseže, nahujska in za-pclja k hudobiji črni vesti celo župnijo, ter hoče na vsak način svoj hudoben naklep doseči (celo med krščanskim opravilom) to je bližnjega ob službo in kruh spraviti, po mogočnosti učiniti in na vrh ga še po časnikih za „ steklega psa in steklega sovražnika našega kmeta" imenuje. — Sv. pismo, imenovano Ecclesiastik, knjiga Tegus Sirah v 34. poglavlji, 23. in 26. vrsta pa se glasi: „Kruh ubogega je življenje ubožega; kedor tega ob kruh spravi, je morilec!!" Potem: „Kedo istega človeka, (siromaka) kruha oropa, ki si ga je v potu svojega obraza prislužil, je enak tistemu, ki je svojega bližnjega umoril!!!" — Toraj nedolžni svetnik Franc Ogrizek, odgovori: kedo je po sv. pismu „inorilec?" in kedo je svojega ..bližnjega umoril!?" — * * * Št. Janž v Rožni dolini. Okrajni shod bram- bovcev se je tukaj vršil v nedeljo 13. t. m. ob obširnem obiskovanju. Udeležilo se je shoda 10 prostovoljnih požarnih bramb z 170 mož. Od šole proč so marširali združeni do „Spritzen- hausa;" tam jih je pozdravil okrajni načelnik gasilcev g. Jos. Krasnik s slovesnem nagovorom, pri kterem se je tudi primerno spominjal 60 letnega jubileja vlade našega presvitlega cesarja, ki je bil vedno prijatelj gasilnim društvam. Domači nadučitelj Anton Marineč se je zahva- loval prebivalstvu za prijazni sprejem in okin- eanje vasi ter požarnim brambovcem za obširno obiskovanje. Deželni načelnik Jožef Berger, ki je prihitel iz Celovca, da obišče tovariše v Rožu, je bil burno pozdravljen ter je pozdravljal vse udeležence z lepim nagovorom. Prijazne zale deklice so metale iz okenj pušelce in rože ter znani Svečani so prav „flisek" godili. Gasilna vaja je pokazala, da je St. .lanska bramba prav dotSST Lirežuaiuv Deželni načelnik je to javno pripoznal. Pri ,Obiju" se je potem vršila seja zastopnikov. Pri „Tišlarju" pa je bila veselica. Prav zadovoljni so se vračali tuji brambovci domu. Naš koledar. Naznanili smo že cenjenim prijateljem in somišljenikom, da izide i letos naš ,Štajereev kmetski koledar4. Glede vsebine bode čisto gotovo lanskega še prekosil. Najboljši gospodarji na spodnjem Štajerskem in Koroškem so nam že obljubili, da bodejo sodelovali. Priobčili bodemo torej v letošnjem koledarju gospodarske članke prve vrste. Vsakdo bode imel lep dobiček od teh člankov. Kajti danes smo pač vsi v tem na jasnem, da mora i kmet čimveč znati. Edino z znanjem si zamore kmet zboljšati svojo bodočnost. Poleg gospodarskih prinesli bodemo v koledarju i druge zanimive, večidel statistične članke. Tako hočemo kmetu in sploh delavnemu ljudstvu pokazati, kako stoje razmere po svetu, kakšni napredek je povsod opazovati, kako se ravno naj-ubožnejŠe sloje najbolj izkorišča. Za zimske večere bodemo prinesli celo vrsto lepih povesti, ki bodejo podale zanimive slike iz ljudskega življeuja. Nadalje omenimo, da bode obsegal koledar popolni kalendarij, nadalje seznamek vseh sejmov na Štajerskem in Koroškem ter v sosednih važnih deželah, noticne listke in poštni ter brzojavni tarif. Preskrbeli smo tudi, da bode koledar lepo okrašen z mnogimi slikami. Vse to bode prinašal naš „kmetski koledar". Visokost cene ne bode občutno presegla lansko. Velikost pa bode prekosila lansko in ravno tako bode vsebina še večja ter izbornejša. Upamo torej, da se bode nahajal v vsaki napredni kmetski, obrtniški ali delavski hiši pa dobi tudi dobro čitivo, ki služi njemu in njegovi družini. Prosimo tedaj vse naše somišljenike ter prijatelje, da se čimpreje naročijo na ,Štajerčev kmetski koledar4. Pošiljal se bode ali proti naprej-plačilu ali pa po poštnem povzetju. Obenem opozarjamo naše trgovce in obrtnike na važnost inzeratov naš koledar. Teh par vinarjev lahko vsakdo plača! Zato v našem koledarju. Inzerati se prav po ceni ra-čunijo in kdor je lansko leto inzeriral, te bode gotovo to tudi letos storil. Vsi na delo tedaj za naš kmetski napredni koledar. Boj proti nemški šoli v Hrastniku. Piše se nam z dne 10. septembra 1908 sledeče: Danes ponoči se je pri nas plakate v stoterih izvodih na vseh mogočih krajih prilepilo. Ti plakati so imeli sledečo vsebino: „ Slovenskim staršem ! Najgrši greh, da, zločin store starši, ako pošiljajo svoje otroke v tujo šolo, kjer ni učni jezik naš mili jezik slovenski. Slovenske otroke v slovenske šole ! V tuji (nemški) šoli se izgubi slovensko dete popolnoma, otopi duševno, nravno in narodno ! Ne nauči se ničesar : niti tujega niti materinega jezika; za življenje potrebnega ne pridobi ničesar, saj ne razume, kaj razlaga učitelj. Prava vzgoja in izobrazba je mogoča le na podlagi materinega jezika. Slovensko dete spada v slovensko šolo! Kdor bi otroku zadal rano na roki ali nogi, bi bil zločinec. Toda še veliko večji greh je, ako dajo zaslepljeni starši svoje otroke mučit in trpinčit v šolo, katere učni jezik je nemški, in no v šolo, katere učni jezik je slovenski. Težje se pregreši nad svojimi oir&£i, težje se v.agreši nad svojim narodom, kdor še vedno pušča v nemar pravice svojega materinega jezika. Slovenska deca spada v slovensko šolo! Zatorej zvršuj vsak svojo narodno dolžnost, poučuj z vsemi sredstvi usmiljenja vredne, zaslepljene starše, ki bi hoteli pri novem vpisovanju zopet privesti nevedno in slabotno deco v drugo šolo, kakor v slovensko, ki bi zopet hoteli dati mučit in uničevat svojo deco na duhu in telesu! Prav posebno prosimo starše, da po nobeni ceni no vpišejo otrok v šulvereinske šole, kjer bi se navzeli sovraštva do slovenskega jezika. Slovenski otrok spada v slovensko šolo in nikamor drugam!" K temu naj sledeče opomnimo: Hrastniške šolske razmere so bile svoj čas, kakor je splošno znano, take, da so se stariši sramovali, ker se njih otroci niso ničesar naučili in so se celo pokvarili ter nahujskali. Temu se je moralo odpoma-gati. Z velikimi težavami se je torej nemško šolo ustanovilo, da se preskrbi vbogi deci primerni poduk in se ji da priliko, da si zasluži enkrat boljši kruh. Brez vsake agitacije se je vpisavalo v nemško šolo toliko otrok, da se jih je moralo mnogo zavrniti in da se je moralo letos še tretji razred narediti. Surovi, zahrbtni nasprotnik seveda od te ure naprej ni imel miru. Z najpodlejšimi in najsurovejšimi sredstvi (kakor so to i današnji plakati) je napadal šolo, — to šolo, ki se ne peča z nobeno politiko, temveč ki se briga edino za najvišji cilj vzgoje in izobrazbo. Višek nesramnih napadov si je seveda zopet naš „splošno priljubljeni", od svojih slovenskih kmetov nagnani paša Roš privoščil. Le-ta je stavil v občinski seji predlog, da se naj v hrastniški slovenski šoli nemščino goji; ta predlog je bil tudi sprejet. Čudimo se zelo temu postopanju padlega moža, to pa tembolj, ker ostane v vseh ostalih šolah občine Trbovlje stari poduk. Gospodje hočejo nemški šoli konkurenco narediti in druzega nič. Ko bi postali vladarji situvacije, bi izbacnili popolnoma nemški poduk, kakor so to že storili. Roš in podrepniki ne znajo drugače nego s hinavščino delovati! Sicer pa naj bode temu Bošu naznanjeno, da ne čutimo ničesar o neprijetnih razmerah, ki so baje po njegovi izpovedi naštele. Nasprotno; odkar obstoji tu nemška šola počutimo zelo prijetno; to so rekli tudi knJ ki so pravi Slovenci. Upamo tudi, da se ljudi s takimi lopovskimi sredstvi ne bodejo dali strašiti in odtegniti od pota, po katerem m rejo podati svoji deci boljšo bodočnost. Ako j pa kaj gimpeljnov, ki bi se dali od Rosa za| Ijati, pa naj le grejo na lim . . . K temu dopisu opomnimo še sledeče: je Roš res izgubil zadnji sled sramote V Ali \ ve, da so ga lastni pristaši vrgli iz župansk prestola? Ali ne ve, kaj mu je „Stajerc" čas predbacival? Očisti se, Roš, in — mo molči, kajti drugače izveš še kaj! Novice. Resnična beseda. Od katoliških duhovniki pisani list ,Das zvanzigste Jahrhundert" p sel je pred kratkim članek, kateremu posnem: sledeče : ,Vsled večnega jerobstva ostane vica katoličanov celo svoje življenje nedole V tem tiči raztresenost in slabost katoličansti Zato se je v klerikalnih krogih vedno le o m padih na vero govorilo; nikdar pa se ni is' vzroke tam, kjer se resnično nahajajo, na; v — pomanjkanju značaja. Ničesar se ne stoi da bi se izobrazilo značaj. Odgovornost % imata pač katehet in spovednik. Tako čujei vedno le kaj o prostozidarjih ali brezvercih ki viru vsega zla; ja zakaj pa je toliko duhovnišl zavodov in jezuvitskih vzgojevališč, ako ne rejo svoje ovčice pred nevarnostjo obvariti ? ravno V deželah, kjer kar mrgoli od redovnikoTJ — na Španskem, Francoskem, Avstrijskem in v| Italiji — se je njih vzgojevalni zistem najmanji obnesel in so se odprla brezverstvu vrata. V teh] deželah se pusti otroke v starosti od 7 do 8 let že h sakramentom pri nezadoščujočem znanja in 2 do 3 letni otročiče se dostikrat že birma (kar se resnično na Tirolskem godi), ker misli ljudstvo, da čimveč sakramentov ima dete v slučaju smrti, tembolj zanesljivo pride v nebosa,l pa če potem kaj razume ali ne. Napake v zna- ] čaju, kakor laž, ovaduštvo, hinavščina, strupenost I tsb od katoliških duhovnikov ne graja toliko, kakor zamudo maše, molitve rožnega venca. Seveda, v mladosti navajeno, v starosti storjeno, J — in tega, kar se Janezek ni naučil, tega se i Janez ne bode naučil". — Tako piše katoliški duhovnik v katoliškem listu. Mi podpišemo ta I članek z obema rokama. Večini duhovnikov je več za politiko nego za pravo versko vzgojo! Iz Spodnje-Stajerskega. Nesramne laži trobijo zdaj praški listi, bolje rečeno prvaške smrdljive cunje po svetu. Ptnjčani so zdaj nakrat samo Razbojniki", »tolovaji", „ubijalci" in bogvč kaj še vse. Vraga, res je že, da se je teplo in sicer na obeh straneh. Ali kdo je temu vzrok? Vendar nikdo drugi nego prvaški hujskači, ki so hoteli prelivanje krvi. Sploh pa naj prvaki pomislijo svoje junaške čine v Ljubljani. Ali niso tam par posameznih Nemcev brezsramno z nožmi napadali? Ali niso v kazino na nemške ženske streljali? In to pod zaščito bivšega agenta Hribarja! Sploh povemo enkrat za vselej: prvaški kranjski hujskači nimajo na Štajerskem ničesar opraviti. Zdaj pa hočejo prvaki z gorostasnimi lažmi opehariti j a v n o s t, kakor so opeharili duševno vboge svoje petolizce. Najpodlejša laž je pač ona o romarskem križu. Prvaške cunje lažejo namreč, da so ljudje na kolodvoru napadli došle romarje, jim vzeli križ itd. Naš urednik Linhart je bil takrat ravno poleg in on ter stotero drugih prič lahko s prisego pred sodnijo dokaže, da ni nikdo križa niti dotaknil. Nasprotno : Linhart in drugi so stopili tja, da bi vsakomur branili, napraviti kakšno neumnost. Tudi nobeden romarjev ni bil tepen. Saj se vendar ve, da se ni šlo proti slovenskemu kmetu, temveč le proti tistim fanatičnim, zločinskim hujskačem, ki hočejo ravno slov. kmetu kožo čez ušesa potegniti. — Druga laž je, da se je vzelo ragozniškemu Brenčiču iz žepa 260 kron. Brenčič ni nič izgubil, pač pa še pridobil; pridobil jih je namreč po buči za svoje brezvestno hujskanje. Zakaj neki bi nosil ta pretepač Brenčič 260 kron seboj ? Dva revolverja je imel ta poštenjak seboj, to je res. 260 kron pa si f,'" ft - mislil. To je podlo obrekovanje! Seveda j tudi krčraar Kure« iz Podvinc tej laži sle- ' Tudi on trdi, da je izgubil denar. Zakaj se »va po ulicah? Mi priporočamo Kure- 6'ieni', da svojemu prctepaškemu možu sploh > seboj ne da, kadar gre lumpati. To jo teb laži. Trobijo se po svetu še vse ran- druge laži. Mi kdor je videl dogodke v |jo, ta ve, da se meče zdaj 1 j u d- pu pesek v oči, samo zato, da bi se g še bolj hujskalo. Fej lažnikom! Pravilni odgovor. G. svetnik Schwabe v ptuju jo z ozirom na besne prvaške napade tal društvu „Siidmarka 100 kron. Pravilni Stvor! Nemška šola v Slov. Bistrici je bila res kakor vsakdanji kruh. To dokazuje že e. Vpisalo se je takoj 150 otrok iz .. je 82 procentov vseh otrok in poleg 101 otrok iz okolico. Več otrok se ni moglo sprejeti. Prvaški listi pa bodejo -o klicali, da ljudstvo ne mara šol. ce iz Trbovelj. Piše se nam: Nesreča v 'skem rudniku se jo zgodila dne 9. ki-t. 1. popoldne okrog 3. ure; ponesrečil rovu oženjeni rudar Alojz Lesjak, 42 1. ijak je napravil za strel in se od stre-tranil 64 metrov na daleč; ko pa se vnel, zadel je tako daleč odstranjenega en kos premoga na čelo tako nesrečno, se mu je lubanja zdrobila in mu izstopilo možgan ven. Lesjak je smrtno ranjen in ležal nezavesten v tukajšni rudarski bolnišnici dne 11. t. m. peljali v deželno bolni-Ljubljano; ali slišalo se je, da je še isto bolnišnici umrl. Lesjak je delal okrog 18 pri tukajšnemu rudokopu in je bil kakor se i, dober in miren delavec ter zapušča štiri orasle nepreskrbljene otroke in ženo. — Dne kimavca t. 1. okrog 9. ure zvečer nastal je med tukajšnimi delavci, ki odkrivajo novi mog na Dobrni pri Trbovljah in sicer: med Jiurar, 21 let stav na Ogrsko pristojen, 'ojzesom Marknnesko, 30 let star na Rumunsko tojeii in Sigmundom .Kovačom 23 leta star a Ogrsko pristojen. Murar zgrabi za nož in zahode Markuneskega, da ga je smrtno nevarno ■škodoval, na prsih celo do pluč,- tako da je mestu obležal. Ko je bil že tako smrtno ra-'en, hotel ga je še Kovač z železno lopato črez avo udariti, kar pa so drugi preprečili. Tudi urar zadobil je lahko poškodbo na nogi z no-m, katero si je pa najbolj gotovo sam rizadjal. Markuneskega so takoj odnesli v tu-ajšno rad. bolnišnico, Murarja in Kovača pa odpeljali orožniki v zapor. — Slavno ured-'vo! Jaz sem zadnjič poročal, da je dne (!. mavca t, 1. okrog 10. ure ponoči šel Peter udimiv na svoje stanovanje v Boško pri Tr-ovljah, in bil med potjo od šest mu nepoznanih ož napaden in v desno nogo obstreljen, kakor e 6am izpovedal. Toda ta njegova izpoved o na-du ni bila resnična, ampak bila je stvar sledeča: Peter Budimir, 27 let star v Srmenio, okraj Gračič na Hrvaškem pristojen. Imel je od svojega brata "elavsko knjigo, katera knjiga pa je bila nare-sna za pet let mlajšega, kakor pa je Budimir resnici star. Letošnjega leta pozimi pa so Budimira v nemškem Gradcu za neko hudobijo •li, in mu potem na njegovo goljufijo prišli, -amreč da ni imel svojih knjig in se s tem ojira vojaškim dolžnostim odtegnil in prikril. I je Budimir svojo kazen prestal, poslali so a na vojaško nabirališče, na katerem je bil za ojaka spoznan in bi bil moral iti meseca vino-ka t. 1. vojaško suknjo nositi. Da bi se pa tej neprijetni vojaški dolžnosti odtegnil, se e sam s svojim samokresom desno nogo pod ko-enom prestrelil. Tukajšni orožniki so to stvar atančno preiskali in dognali po zanesljivih pri-3h, kakor tudi po njegovemu samokresu, kakega pa je Budimir, ko je dne 8. kimavca t. iz tukajšnje rud. bolnišnice šiloma ušel, ne-emu človeku za 10 kron prodal. Toda vse to u ni nič pomagalo, orožniki so Budimirov nokres od kupca nazaj dobili in ga dne 9. z Bndimirom vred c. kr, okr. sodišču v -aško izročili. Ali se bode Budimir še zanaprej kušal vojaški suknji odtegovati, ima ugoden čas aj v zaporu natančno premišljevati. Bop. Iflapca Wochel iz Leitersbcrga in Val. Golle iz Sv. Barbare sta oropala deklo Piilko pri Pobrežji za 14 K. Obadva sta že pod ključom. Vlomili so v vilo Langer in ukradli vrtnar-jevi vdovi Widgay obleke za 80 K. 2o opeto-vano so se v tej vili tatvine zgodile. Gospej Widgay so ukradli pred kratkem 300 K denarja in 23 steklenic vina. Iz SV. Jurja Ob j. Žel. se nam piše: Franc Ornik iz ptujskega okraja, zidarski pomočnik v št. Jtirju ob j. žel. je za vsako malenkost klofute delil. Avgusta Vengusta je tako udaril, da mu jo posluh poškodoval. Dne 1. t. m. mu je celjska sodnija odločila 2 dni zapora in mora 16 K Vengnstu plačat ter tudi stroške. Vsi delavci so zadovoljni, da so tega ošabneža v luknjo porindi. Živinski sejem v Ptuju, ki se je vršil dne 23. septembra 1908, bil je lepo obiskan. Prignalo se je 147 konj, 879 govede in 868 svinj. Prihodnji svinjski sejem se vrši dni 23. septembra 1908. Z dinamitno patrono sta se igrala v Celju 13 in 14 letna sinova kolarskega mojstra J. Wusser. Patrona se je razstrelila in je oba težko ranila. Knemu je iztrgalo oko, drugega je na roki in obrazu težko poškodovalo. Uboj. Pri sv. Lovrencu nad Mariboron so našli ubitega hlapca Peter Schweijuga. Zaprli so več fantalinov, ki so baje revežu življenje vzeli. Iz Koroškega. Prvaki med seboj. Kakor znano, se prvaki tudi med seboj pretepavajo in obrekujejo. Pred kratkim enkrat je pisal n. p. ljubljanski „Slov. Narod" o farškemu advokatu dr. Brejcu odnosno njegovemu listu tako-le: „Pri „Miru:i merijo vse na procente. ^Mir" samo eno še ni izdal, koliko prinese enemu ali drugemu rodoljubu politika". — Prvaški list je torej tukaj javno trdil, da je vsa narodnjaška politika Brejca in tovarišev le navadni lov za dobiček. Kmeta „ljubijo". da ga bolje izprešajo! Naravno, da je „Š-Mir na „Narodoveu očitanje odgovoril. Ker pa ni druzega vedel, napadel jejfc. Oblaka, katerega smatrajo „Š-Mirove'i kapacitete za dopisniku imenovanega ljubljanskega lista. nS-Mir* seveda druzega ne zna nego lagati in obrokovati. Zato je dr. Oblaku tudi le laž, obrekovanje itd. očital. Dr. Oblak pa ni bil len in je šel odgovornega urednika »Š-Mira" tožiti. In ta iarški urednik je bil tudi na 100 K globe obsojen. Resnica, to je pač stvar, ki jo ne poznajo črnuhi. Seveda, le poneumjenje in obrekovanje jih za-more rešiti propada. Nas pa veseli, da se naši nasprotniki sami tako korenito lasajo . . . Dr. Brejc in Nemci. Kakor znano, je iz Kranjskega privandrani dr. Brejc hud sovražnik Nemcev, — najraje bi jih na žlici vode požrl, razven tistih, ki mu prinašajo dobiček. Dr. Brej-čevo „narodnjaštvou gre namreč edino do denarnega žaklja. Pred sodnijo je namreč te dni dr. Oblak trdil in hotel dokazati, da priganja nemški kaplan Walcher dr. Brejcu kliente. Po milosti nemškega politikujočega kaplana zasluži tedaj Brejček vsako leto toliko in toliko stota-kov. Kje pa je ostalo Brejčevo „narodnjaštvo"? No, izginilo je, kajti to ,,narodnjaštvo<- gre edino do denarnega žepa . . . Sicer je pa dr. Oblak tudi trdil, da zahteva dr. Brejc za vso svoje ,narodne1" tožbe in pritožbe ter za zastopanje svojega lista — denar. Oj ti presneto narod-njaštvo! Brez denarja ni muzike, brez denarja pa tudi ni Brejčevega nnarodnjaštva". Z njegovo vero menda tudi ni dosti drugače. Saj je mož svoj čas na kolesu viržinke kadil, ko ga je srečal duhovniški sprevod z Najsvetejšim. Takrat je obdržal klobuk na glavi; sname svoj klobuk pa le tedaj, kadar vidi — denar! Občinske volitve v Eberndorfu so končale z napredno zmago. Vkljub najhujši agitaciji klerikalcev so zmagali naprednjaki z veliko večino v 1. in 2. razredu. Najbolj se je šlo za drugi razred. Bivši kaplan Dolina je s kolesom sosedne vasi obiskoval in lovil volilce. Ali zamanj! Zato naj možicelj drugič raje v svoji fari ostane. Tudi dušni pastir iz Kdlinga, Kazazach, je svoje župnišče zapustil in iskal svoje ovčice. Ali niso ga vbogale. Živeli napredni volilci! Nevihta. Iz sp. Roža se nam piše: Petek 11. t. m. spremenilo se je dosedanje lepo vreme na slabo. Začelo je deževati, kakor da bi bila nebesa odprta. Bliskalo in grmelo je celo noč iir drugi dan; v soboto je počelo še divje vlivati. Zraven pa je tulil strašen vihar. Tretji dan nedeljo pa je napočil prav krasno in veselo, pravi dan imena Marije. Cist kakor ona je nam kazal prizgodaj brez madeža visoke naše gore, Karavanke, bele do srede od prvega novega snega. Smrtna nesreča. Na strminah Kaponik pri zgornji Beli je padel 20 letni Johan Keuschnigg, ki je nabiral „Edelweiss" raz skal in se je ubil. Po svetu. Minister-tat. V Kopenhagnu so zaprli bivšega. ministra Alberti, ki je osleparil državo za. več kot 100 milijonev. Lepi tiček! Duhovnik morilec. V Rimu je umoril 26 letni duhovnik Adorni svojega tovariša, 79 letnega. duhovnika don Constatini. Morilec je odnesel več tisoč lir. Vjeli so ga kmalu. Tržna poročila. Ptuj, tedenski sejem dne 11. septembra 1908: Vrsta Sred. cena I Pšenica— . Rž ... . Ječmen . . Oves . . . Kuruza . . Proso . . . Ajda . . . Krompir . . Fižol . . . Leča . . . Grah . . . Kaša . . . Pšenični gris Riž , . . . Sladkor . . . Češplje . . . Čebule (luk) . Kimel .... Brinjeve jagode Hren .... Zelenjava . . Ustna moka Moka za zemlje Polentna moka .... Goveje maslo..... Svinjska mast..... Speh frišni...... Speli okajeni..... Žmavc........ Češplje frišne..... Sol......... Puter frišni...... Sir, štajerski..... Jajca........ Goveje meso..... Telečje meso..... Mlado svinjsko meso . Drevesno olje..... Rips olje....... Sveče, steklo..... /.ajfa navadna .... Žganje....... Pivo........ Vinski jesih..... Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi . . . . > > mehki . . Premog (Steinkohle) . . Mrva........ Slama (Lager) \ . . . Slama (stelja)..... Zelje, glava...... Mestni urad ptujski, dne 16. sept. 1908. Gospodarske. Zakaj kmetijski stan peša! • Kdor več zna, več velja > pravi pregovor. In res. Ko se v kmetijstva ne rabi prej razum, ko roka ir» orodje, nam je vse zastonj. Hočemo torej dobiček od svojega kmetovanja, upoštevati moramo, naprednost časa predvsem, njega najnovejših iznajdb v kmetijstvu, kakor: umetna gnojila, travno sjemcnje, drenažiranje ali osuševanje, način obdelovanja po najnovejšem kopitu i. t d. nikakor pa ne smemo zanemarjati ali celo od sebe odbijati druge zelo važne panoge kmetijstva kakor; sadje-rejo ki nam dasiravno pri trudu zelo veliko donaša. Potem bučelorejo, eno izmed najvažnejših panog, kar jih prištevamo za siguren obstoj kmetijstva, nele, da nam po novi metodi obskrbovane v takozvanih »škatlah« daje veliko množino lepega medu ampak je kmetovalcu tudi v zelo veliko korist pri njegovih sadežih, zasti ajdoi, sadnemu drevju, in različnim drugim sadežem, ko na njih medišče, ali cvetlični prah, oploja sadeže, in nam takoreč pomaga k boljšemu dobičku. Bodi v zgled, v Avstraliji, dasiravno so imeli ondotni kmetovalci obilno sadnevnega drevja, vendar ni dalo sadu, dokler niso pripeljali tjekaj bučel, in takoj, ko so bučele pričele svojo delo je od leta do leta drevje s sadjem teško obloženo. Mnogo ljudstva se dandanes izseljuje zlasti v Ameriko, ali v tovarne, in, ali je potem kaj pomagano rodni hiši ali družini, ako mož kod delavec si hoče kruh drugod iskati, da bi kakor se pravi kaj domov poslal? Mislim da ne. Ko izgine od hiše delavna roka, izgine potem pogum, in žnjim tudi boljše obdelovanje zemlje. Zato tudi vidimo, da če tudi tak delavec kaj domov pošlje denarja, ne zadostuje, ker toliko revnejša je kmetija. Če pa nič ne pošilja, je pa še slabše. Torej proč s tako nado. Najhujši udarec pa bije našo kmetijstvo, da se noče organizirati in združiti. Kaj nam koristi le samo prazno besedičenje, ko pa nočemo uvideti napredka vseh dragih stanov v združenju. Ko pomislimo da je združenih delavcev 20 tisoč, kmetov pa le 10 tisoč, pač lahko uvidimo da nas delavci tiščijo k tlom, ne da bi si morali pomagati. Kmet navadno vsako novotarijo postrani gleda, zato tudi se noče pridružiti h kakoj kmetijski družbi. Ko pomislimo da se tem potom dobijo različne potrebščine veliko ceneje, kakor posameznik v navideznih malih cenah, pač moramo reči, da je tudi blago dosti boljšo in nas zlahka nikdo ne opehari. Vodi naj nas torej razum pri naših delih, delajmo s premislekom ker važnejše kakor vsi državno - politični ukrepi, ali različni drugi diplomatični sklepi je za dober obstanek države zasigurjen obstoj kmetijstva. Hočemo torej boljše čase, moramo tedaj v svojih kmetijah uvesti in obračati več pozornosti v različne druge panoge kmetijstva. Ne pusti dneva brez dobrih del, Če hočeš biti na večer vesel. Kdor je samemu sebi hlapec Slabši je ko tihotapec. Velika Nedelja, 8. Sept. 1908. Aloizij Križanič. Orehovo listje in orehove luptnje pobira vsak umen živinorejec v jeseni ter je posuši in dobro shrani. Obojno se namreč da porabiti po letu kot j ako dobro sredstvo pri živini, da je ne pikajo in nadlegujejo muhe, obadi in drugi mrčesi. Treba je to listje in lupinje {namreč zunajne, sedaj še zelene) pustiti prevreti v vodi in potem poškropiti s to vodo, ko se je ohladila, živino. Mali trud pobiranja se vrlo poplača, ker to sredstvo bolj pomaga, kakov vsa druga sredstva, ki se priporočajo po lekarnah in trgovinah in so vzlic visokih ceni jako nezanesljiva. oooooooooooooooooooo Nabirajte jubilejne marke! Kakor znano so izdane v proslavo cesarjevega jubileja posebne poštne marke. Mi prosimo, da nam pošljejo naši somišljeniki že rabljene te poštne znamke. Za veliko število teh znamk dobimo gotovo svoto denarja, ki se hode porabila v napredne šolske namene. Nabirajte torej jubilejske marke in pošljite jih uredništvu .,Štajerca". Loterijske številke. Gradec, dne 5. septembra: 27, 55, 41, 80, 81. Trst, dne 12. septembra : 35, 89, 82, 83, 86. 3 stelaže vseh vrst naj se varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti '»led t« postane lahko najmanjSa rana nevarna in ifr lika. Ze 40 let sem se rabi omehkajoco Prajersko doatk žavbo kot zanesljivo obvezno sredstvo. 1st* varuje run zmaajsa vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuj! sploh zdravljenje. jgV raspo&ilfa se vsak dan "W 1 ctla doz« 7U vin., '/, *>° vin. po poŠti jroti napej-plačilu 3 K 16 vin. se posije tanko 4 doz, za 7 K pa 10 doz, in to ua vse avstro-ogrske stacijone. Vsa deta zavitkov imajo postavno varstvena ztmtn/io, -------Glavni depot: —= B. FRAGNER, c t diorai Meruit Apoteka >zum sckwarzen Adler« Praga Kleineseite, Ecko der Nerudagass No. 203. Skltidičče v apotekah Austro-OprsJce. prip. olj« BHl nadi imi •ikat L *evc kaj njiv am « jako dobro ohranjene, se po ceni takoj proda. Kje? pove uprava ^Štajerca". 661 Pekovski učenec640 se takoj sprejme. Plača 1 K na teden. Pekarija Anfrn Gotthardi, Gradec, Leudpl. 2°. Lepo posestvo 6,r>7 pii Pesnici se ceno proda. 2l/, joha imenitnega sadja, vrl. l>/, johov njive I., 2'/j johov travnikov in 2>;, joha gozda za sekati, gosp. poslopje, vodnjak, dobra pot, l]t ure od deželne ceste in cerkve. Letošnja '/, žetev v kupnini za-računjena; veliko sadja. Cena" le 7000 K, polovica lahko ostane. Ponudbe na Georg i. Šeliga, Gatocbnigs 72, p. iPossnitzhofcn. Pohištva! v veliki zalogi, kakor tudi i matnu'c', divaii, otročje pa r stelje, posteljoe vlos*i P"*-zglavuike itd. itd. r>o najnižji . reoi, tudi. na obroki:, priporoča P. Srebre v MariEoTo; Tegetthoffova eesta 23 c>42 Krepki pekovski učenec se sprejme proti tedenski plači 1. leto 2 K, 2. leto 4 K in 3. leto 6 K na teden pri Th. i.0Nin«chek, pekovski mojster pri dravskem mostu v Ptuju. 639 Trstnice 6000 Isabella, 6000 Silvanec, 70.000 Welschriesling se proda po najnižji ceni pri goip. Janez Vičar.Hlopcjnci 29 pri Sv. Lovrene si. g- °8® Lepo kmetsko posestvo je za prodati blizo mesta Ptuja 5 minut oddaljeno, lepi zidani hrami, sadonosnik, vrt za zelenjavo, lepe njive in travnik, z dobrimi pogoji, na zgornem Bregu, hišno Število 20 pri 1'tuju. 664 na jako živahni cesti, 25 minut pešpotaB Celja, najlepši izletni. kraj z senčnatim vrtšj za sedeti, veliki sadonosnik in vrt za zelen« 5 sob s velbano kletjo in kuhinjo, posebno« spodarsko poslopje z velbanimi hlevi, se tal za 14.000 kron s fundusom proda. NapEH K G.000. Vpraša se pri upravi tega lista.d 1 -----------------------------------------------------------------------1 .j, Redka priložnost 2 Naprodajjeenonadstropnanovazidana hiša, s5.nobami, kuhinji,^ daj velbana klet za vinof ena klet za. siruvino, svinjske ŠUle nove zo| krite, vrt z lepimi brajdarni, ki se nabere do 400 litr. vina, j tik glavne ceste, V« ure od kolodvora Poljči-ie ali 0 inioul farne cerkve. Sposobno za vsakega penzionista, ali rokodelca v vrste. Cena 4000 kron, splača se 2000 K, ostanek pa je za i nieo vknjižen. Za odgovor je priložiti znamka. Več pove I Janez Avu#un v Polje* na h Adam Novak052 Pridoi Yiniear Za bolnike! Za trpeče! Za zdrave krojač v Ptnju, PostRasse 17, priporoča svojo veliko zalogo mnogovrstne gotove obleke za 'moške in otroke po najnižji ceni. Stara oblačila iz-menjam, oblačila se po meni J po najnovejšej modivumno in *" po. ceni napravijo. Špecijalno izdelujem lepe štajerske obleke. se- sprejme za vstop v novembru ali januarju v Konjicah, Vila Pi.ring. 650 Močni učenec karijo za pe- 656 Kdo kmetski koledar?! še ni naročil „ Štajercev" Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor ra-| znme in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjak le! na jeziku temveč tudi v dejanju, ta mora biti i član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu j 10 deset kron, ki se vrnejo in ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, I temveč se vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo paj vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo ima namen, zasiguriti gospodarski, denarni temelj „Štajerca", povečati h'st čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, [ izdajati vsako leto ,,Štajercev koledar",I ki bode nudil • več koristnega in zabavnega čitiva J kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše] tiskovno društvo namen, delati za izobrazbo,! poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za o s v o- j bodite v ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino j nas dovede do boljše bodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva „Štajerca" v Ptuju. Klosterneuburške mostne tehtnice637 . od 80 vin. naprej se dobivajo pri J. Gspaltl. zlatar in optik v Ptnju. se sprejme v pekariji Masek v Mariboru, koroška ulica II. Krojaški pomočnik se sprejme, stalno delo pri Anton Klančnik. krojaškem mojstru, Suha, pošta Lava-miind, Koroško. 668 Viničar z 3 do -i delavskimi močmi, se spre me. Praia naj se pri g. M. Jasifovič, Pram (Frau- heim) 662 Proti še tako močnimi in zastareli* slučaji: revme, gihtn, boleznij žive, glt ]Sji in zobobola, bolečin v hrbtu in vi skrljnih. bodenja v strani, bolečin napenjanja, se hvali splošno na mnog klinikah praktično izkušeni, od ca. 1CJ zdravnikov priporočeni, takoj bolečine Stranjajoči Pozor! Čitaj! PozorI Slavonska biljevina *'n «. •&,"**_ * zelišč — ter se rz-J vrstno in z najbolj-i šlm uspehom vpij rablja proti zastare-i lemu kašlju — bolibi v prsih, — prehla-jenju v grlu, htip*j vosti, težkem dihaJ nju, astmi — plju6| nem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena j«( franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K SO vin., po povzetju alt če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, (77 (kamarja v Pakracu »t. 200 (Slavoniji:.] Patent v vseh državah. Večkrat premijirano. Nei sežen v zdravilnem vplivu 1 Uspeh presenečljiv I 15.000 zahvalnih pisem. — Edina razpoSiljatev in fab Kemični laboratorij apotekarja S. Edelmann WSSi Franko-razpošiljatev od 5 steklenic naprej proti pošil 6 K-—, po povzetju 20 vin. več. 10 steklenic K 10'- , 25 steklenic franko K 23—. Sprejme se k živini, katerega žena svinjsko deklo na stuje. Kje pove upravmštvp ,Štajerca" SsSžT- Qpozoxilo. Ako bi kako zemljišče ali trgovino vsake vrste, hotel, viloj "ostilno, graščino, opekarnico, sanatorij itd. itd. v mestu ali na deželi hitro in diskretno radi predali ali kupili, ako iščete ptsi. jUa ali soudeležbe obrnite se zaupno na „Prvo zemljiščno upravo" (Erste Realitateu-Verwaltung), Dnnoj, VIII., Albfrtgasse 30 Prve vrste strogo reelno,' kulantno, največje in strokovnjaši;') podjetje. Zastopstva v vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednjik državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni semkaj. Ako 2c- lite njegovega neplačnega* obiska zaradi pregiedanja in dogovora^ nam, prosimo takoj naznanite. Največji prouet 8 kipeijami ne( Dunaj'« in provinc«. V Mariboru, Pfarrhofgasse hšt. 7 (blizo glavne pošte) ustanovil se je za navodila in pojasnila- v vojaških zadevah, potrebno pa glede oproščenja (frajenge) vojaške službe. 62i V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopele S hiaponom po sled«-tik jako znižanih cenah. Vsak navaden dan o& I m popoldan in vsako nedaijo in vsak praznik ts '/JI uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) a78 Vadstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer Badeanstalti. Brata Slawitsch v Ptuju *<* priporočata izvrstne šivalni Stroje (Nahmaschinen) po ile- deči ceni: Singer A . . 70 K — t Singer Medium90 „ — J Singer Titanial 20 , — , Ringschiichen ........140 , — , Eingschifchen za krojače . . . .180 , — , Minerva A.........100 , — » Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najino cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brei-plačno. los Meščanska parna žaga. Ma Mvem-lentnos trgu (Lendplatz) v Pteju sraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ra»-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati ia spahati i. t. d. bs Doseženo je da pride vsakdo za malo denarja do dobro idoče are, ako jo kupi pri meni. Zahtevajte zato pred nakupom moj bogato ilustrovaui glavni cenik s 3000 podobami, katerega vam pošljemo takoj zastonj in poštnine prosto. HM-W K 3-50 Rohkcpf-ura K 4— Švica is k a ur.t 5 — Srebraa rcincn- »ar K 8-40 Srebrna Roskopf K 11 — Ura si :u,-.i dilnico K 7-20 z Slagwerkom in budilnieo K 9'80 sgodbo (2 komada K 12 SO.) Pssdellka K s-50, ■ budilnico K 12-20, z Slag-werkom na pol in celo uro brea budilniceKlO'W, gre 14 dni K 14-60. Soataeacta tajnici K 2 90, sveti po noii K 2-30, butlilnica z dvojnim zvoncem K 3.80, sveti po noči K 4'20. Največja izbera v mojem glavnem ceniku. Direktna razpošiljate? vsakemu zasebnemu kupni. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. == Prva fabrika ur v Briix HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni lilerant Briix 1363 (Cesko). 681 I Sano pravi je le Thierry -balzam ■ Mimo d u o o kot znamko. Najmanj se pošlje 12/2 ali 6/1 aS patent potna družinska steklenica K 5—. Zaboj zastonj. Thierry centifolij-mazllo •hjmini se posije 2 doze K 3-60. Zaboj zastonj. Povsodi priznan* ket laiholjia donara sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu^ krta, taslju, hnpavosli, vnetju, ranami itd. — Naslov za narceba in denar: V fliieny, apotoka t augey-sarnhn ? Pregradi pri Rogatca. Zalege v »ajvecili apotekah. ".Ti ===== 50.000 komadov prodanih. == Brez colninskih izdatkov! Garancija. Iimenjave do\o)jena cli denar uszai. K»3»lffiffllK3R! štev. 300»;. lOtastnor. 2 registra I/ » 0(1 I 28 glasrv, velikost »X" «»■ ^ ^ 0U štev.(i»7'/»,10tfstnov. tregiterl/ R.OAl 28 glas., velikost 30X15 cm. rv J /Ul Štev. 656»/,, 10 tast., 2 registia t/ E.Jfi I 28 glas., velikost 30X15 cm. r\ J tUl Štev. 305'/4.10 tast., 2 registra L/ C. Oft! 50 glas., velikost 24X12 cm- ■* U I Štev. 663I/4, 10 ta-t. 2 registra I/ O.__ f.0 glas., velikost 31X15 cm. ■* ° Štev 306'/». 10 tastnov, 2 registra, 50 glasov, veliko-t I/ O.Krt 31X15", en...................K O JU -tev. 307'/». 10 lastnov, 3 registre, 70 glasov, velikost 1/ Q.KO 31X15';! cm..................IW »JU ===== Šola za samouk za vsako harmoniko zastonj. ===== PoSl;e po povzet..u c. in kr. dvorni liferant H anno Knnrarl razposiijevalna hiša Dr.-.Y število 1304 dllllo tUHli dU KOdbenih predmetov Dl UA (Cesko.) Glavni katalog z nad 300(1 podobami na zahtevo vsakomur 532 zastonj in franko. Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin Jflll 0 s nas m. ? (Štajersko) priporoča najnovejše vitale llllatilne Stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, se.salnice za gnojnico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grablje (Handschlepp-und Pferdcheureclicn) za mrvo obračati, »troj za košnjo travo in Žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamunitih valčkih začinimo, hidravlične preše, prese za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo, le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 438 Varstvena nurka „AriKer" Al Liniment Caspici comp. a^^M2 nadomestilo za Ear- anker-pain-expeller <®5® je znano kot odpeljajofte, Izvrstno In bolečine cdstranjajoce sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotekah po 80 h, 1'40 in K 2*—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva nej se pazi na originalne steklenice v skatljah z našo varstveno znamko ..Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. BH Dr. Rlchter-jeva apoteka ,.zlati lev" v Pragi, Klisabetstr. št. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. veletrgovina z mešanim blagoj 671 vinom in žganjem priporoča p. t. občinstvu svojo bogato isbornega špecerijskega blaga, kakor fine psa moke, vinberle, cibebe, kave, masti, jedilno olj petroiej itd. kakor tudi zalogo mannfaktann« blaga, žtofi, druki, platno itd. žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. in prodaj dobra pristna natarna vina en gros in pravo žganje en gros in en detail. Pozor, gospodje in gospodične V svoji lekarniški praksi, ki jo vrSujeui že več nego 80 mi je posrečilo imajli najbo; sredstvo za rast las in proti izpadanju — KAP1L0R št. B Povzroča, da postanejo lasM dolgi in gosti, odstruuja pm haj in vsake kožne bolezni na glavi. Naročila naj hi a p vsaka družina. Imam premnogi Mhvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na visb pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj a samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji. 3« pel i Na stri 31 let: ski Jet-za An za r»t rot nir čal Ste Ur mS Ph da pa li> oh la fjfafni/rč i- ,yJ.mc*ri/ro yft//tfr/ xt.'/i/o t)