št. 8 400 SIT iMHI i AIDS IN DRUGE BOLEZNI Razburjenje ob projektu Varnejša spolnost se je pojavilo sredi aprila, natanko štiri mesece in pol po prvih akcijah (celostranski oglas v Anteni, celostranski oglas v Mladini - tak kot v Revolverju 7, plakat na ulicah), in to .skoraj sočasno iz dveh smeti. Najprej jc o zgibanki Spolnost m aids (izšla januarja) razpravljal Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje - na pobudo dr. Draga Ceparja. Svet je ocen da fcgibanka vsebinsko, jezikovno in likovno ni primerna za mladino (Delo, 23.Še preciznejši je bil predsednik tega sveta, dr, Veljko Troha, ki je oceno argumentiral s tem, da zgibanka "ne upošteva naše slovenske, družinske mentalik-te" (Tednik TVS, 13.S.), Lstega dne kot svetae je oglasilo mdi Gibanje za življenje (zanj Marina Štremfelj) z odprtim pismom ministru Slavku Gabru (se pravi mir' Eni za Šolstvo in Šport, kn jI i 1'rad za mladino, k t* «-loten projekt financira!, deluje pri Ministrstvu za šolstva in spon). Pisnui so se pridružili tudi: Sv§t za družino pri Slovenski Škofovski konferenci. Slovenska katol&ka zdravstvena zve; Skupnost krščanskega J.ivljenja, Družinski center lietanija, Združenje slovenskih katoliških skavt inj in skavtov. Združenje odraslih slovenskih katoliških skavtov in Skupnost katoliških pedagogov Slovenije. Vsa ta inkvizicijska kopica se je zgrozita ob pohujševaniu mladine. Posebej so zamerili- "Priporoča se spolnost, ki naj bo popredmetena, ne pa izraz osebnega odnosa - 'Slikov no gradivo, ki v žive predstavlja in s tem priporoča skupinski strks 1 spolno prafniskuiteto," Na nas javen odgovor (Delo, 28.-i.) se je javil Se Miha Žužek (kot eden od sopodpisnikov javnega poziva), ki pa je. bil že bolj konkreten: "po sebi človekoljubna akcija prati aidsu vam je bila pretveza za propagiranje spolne promiskuitet" in skupinskih seksualnih orgij'1 - še huje: "Temu bi se v vsaki normalni pravni družbi reklo - zvodništvo mladih \ homoseksualnost spolno razbrzdanost itd." Piku ni i pa je postavila Marina Štremfelj v Tedniku, ko je izjavila: 'Varna spolnost r pomeni samo zaščite pred okužbo 7 določenimi boleznimi, ampak pomeni predvsem spolno usmerjenost, ki bo človeka vodila v tisto, česar si pr.iv/aprav najbolj tla sveru želi - to je doživetje globoke ljuliezni. ki je samo v celoti človeka," in še naprej: "Na takšen način se ne more nihče opravičevati, da dela za narod kajti zgodba vsakega posameznika ustvarja tudi zgodbo naroda. Narod pa bo živel in preživel samo v moči ljubezni." Kako v "varnih* rokah je slovenska mladina, je dokazal mdi dr, Anton Dolenc (predsednik Združenja za demokratizacijo javnih glasil!, predsednik Slovenskega zdravniškega društva!, sicer pa profesor! na Medicinski fakulteti...'»: kol vsi ostali je potreboval skoraj pol letu, da bi zavaroval mladino, in kot vsi ostali ludi on pravzaprav pred homoseksualnostjo. Gonja proti aids zgibanki je namreč prav pri njem lajbolj eksplicitno pokazala, da gre za gonjo proti homoseksualnosti - čeprav ni ta v zgibanki nikjer omenjena, kvečjemu v imenu Roza klub. Če lahko vzgojraikom očitamo, da jih prav nič ne skrbi informiranost mladine o aidsu in oblikah zaščite, predstavnikom eerkve pa, da se niti slučajno ne zavzemajo za ljubezen in strpnost, pač pa da podpihujejo nestrpnost do homoseksualno orientirani! 'judi. potem lahko uglednemu zdravniku očitamo, da pozablja na dognanja svoje stroke, zlasti pa na zdravniško etiko. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), na katero se sklicuje, prvič podpira in financira publikacije, ki jih on imenuje "čista pornografija"; in drugič, prav ta organizacija jc s seznama bolezni črtala homoseksualnost, kar pomeni, da se homoseksualnosti ne more več jemati :.a bolezen, torej se je tudi več ne "zdravi", Dr Dolenc pa jasno piše o spolno drugače usmerjenih ljudeh "ki jih Je sieer treba tolerirati in so poleg tega upravičeni do ustreznega zdravljenja". Še huje: "Gre za ljudi, m so izrodek družbe, saj v nobenem primeru s svojimi oblikami spolnosti ne morejo imeti potomcev, torej so že v prvi generaciji obsojeni na izum nje in so mrtva veja na živem drevesu življenja." Očitno se dr. Dolenc požvižga na sklepe Svetovne zdravstven« organizacije, na zdravniško prisego, na določila o spoštovanju človekovih pravic. na odločitve nekaterih vlad (Danska. Norveška, deloma Švedska...1), na jasna stališča mnogih mednarodnih organizacij (Svet Kvfope. Evropski parlament)... - skratka, požvižga se na dejstva, da vsaj evropska (deloma tudi svetovna) demokracija v homoseksualnosti ne vidi bolezni, ne izrodka itd., pač pa eno od človekovih pravic, ki jo je treba spoštovati ali tudi braniti, če je to potrebno. Diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti napredna družba obsoja, ponekod aid i kaznuje. Nesmiselno bi bilo polemizirali / dr.Dolencem o številu homoseksualnih l|udi. Zgodovina pozna dovolj imen, od velikih vojskovodij, državnikov, umetnikov-, mislecev, do papežev, ki jih on vse poimenuje "izrodke" družbe. Pa tudi. če bi živel zgolj en homoseksualec, je potrebno spoštovati človekove pravice. Dolenčevo modrovanje o nizkem številu itd. prej poziva n 'etično čiščenje", pravzaprav na očiščenje družbe, pa toleriranje. pa vendar zdravljenje. Vsi napadi so pravzaprav pik.mili. da se komaj kdo razburja zaradi aidsa, pač pa je vsem Šla v nos organiziranost homoseksualcev, njihova glasnost, aktivnost in to, da si celo jemljejo pravico, da njihove aktivni isti kdo financira Kajti "izmdkom" družbe prav gotovo ne pritiče. da o svoji "izrojenostl" govorijo, da celo zahtevajo in dobijo kakšen drobiž za Svoje delovanje (spomnite sc afere Revolver). V tem smislu je narod posvarila g.KrŽan (Delo. 12.6.) "Kaže, da so ta gibanja v polnem razcvetu, zato bodo v prihodnosti svoje klube, založbe, redak pe in produkcije svojih kulturnoumetniških aktivnosti še pomnožila." In še huje, vsemu temu "daje razcvet Ministrstvo za šolstvo in spon". In tako naprej, Tužko bi sledili vsem člankom in pismom za in proti, lahko pa hi izgovor (zloženko) zaključili z mnenjem Svetovne zdravstvene organizacije (Ji 6.), ki je zaključila, da je zgibanka, zloženka Spolnost in aids neoporečna, prav tako oblikovno kot tudi tekstovno! ZATORFJ NE GRE ZA AIDS, TEMVEČ ZA HOMOFOBIjO, "kot da bi oživela tretji rath in I limmlerjeva leza. da je homoseksualnost nevarna, ker ne pripomore k narodnemu prirastku (kadar pa homoseksualci Je imajo otroke, tako Himmler, je to Se nevarnejše, ker je homoseksualnost lahko nalezljiva)" (7D, 16,6,). V vso to žolčnost pa je padla še USTAVNA POBI DA, ki sta jo IS 3. na L.stavno sodišče naslovila Sandi in Silvo. Stvar sc je začela premikati v začetku junija Tako je Dnevnik 2.6. (in nato še ostali mediji) poročal, da je Ustavno sodišče zaprosilo za mnenje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga ¡e mdi pripravilo (negativnega). Tako je vlada predlagala ustavnemu sodišču, naj predlog zavrne koi neutemeljen Ta pobuda za oceno ustavnosti ne katerih členov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ali enostavneje, da postanejo homoseksualne zveze enakopravne s heteroseksualnimi. torej pravica do poroke ali registriranega partnerstva in do vsega, kar iz tega Sledi) je naletela na velik medijski odziv (ni ostala zamolčana kot enaka zahteva Minusa leta J986 in pa 1989, ko jo je na kongresu v Portorožu sprejela tudi LDS) in se preplet la. t "aferico aids" oziroma s srhljivimi napadi. Iz Dela (ki je mimogrede kar nekaj pisem zatajil'), Dnevnika ßepublike; Nedeljskega, 7D, Mladine itd. se je stvar preselila celo na TV enotirno soočenje med eno in drugo (Angelca Žeravmk) stranjo (Pro ct. contra, 1-i.Ö,), In ko je že kazalu, da so vsi argumenti bo. ob steno in da "je za javno mnenje najbolj važno to, kar pravi govedo" ( Marko Z ;ko. Odo. 19.6.). se ie zapletlo s parlamentarnim odborom za zdravstvo, delo, družino iti socialno politiko, ki je sklenil drugače kot v Uda. 'S šestimi glasov i v podporo vladi in sekretariatu ter sedmimi glasovi proti njunemu stališču s a poslanci odločili, naj ustavno sodišče vendarle sproži postopek za oceno ustavnosti zakona, ki ureja oziroma naj bi urejal ta vprašanja" iDelo, 16.6.1 Zakonsko urejanje statusa homoseksualcev se je torej premaknilo - kako, je težko reči dolgoročno pa se bo gotovo približalo oziroma se bo moralo približati urejanju v zahodnoevropskih državah, v F.GS, ki »o slejkoprej sprejela enotno zakonodajo tudi na tem področju KAJ PA PRIZADETI? V dvomesečni (!) polemiki t torej najprej o zgibanki in kasneje o pravicah homoseksualcev) se bralci, poslušalci, gledalci, dižavljani m državljanke roza populacije t ikorekoč niso oglasili (80000 ljudi?!. Do nas sta v tem času prispeli 2 (beri dve!) pismi in I Iben eden!) telefonski klic podpore (odzivov prati ni bilo). Kakih zbiranj in protestov pred parlamentom ni bilo of .žiti. Kaj to pomeni? Da je bilo deset let bojev zastonj? Da se vsa ta raza populacija nima za homoseksualno, da sam 1 sebe res jemlje za manjvredno, ali pa gre radi m prevsem >:i "govedo* ki mirno prežvekuješ HjM. J želita 4 dom in svet 12 intervju: Slavenita Drakulir 16 seksualna delavnica 18 na piano: cominj; ont doma, v službi 21 tajf: Hk-na 22 vojska 23 foto 1: Jasna Klančišar 27 film; Crying Clame, Berlin, Ltvhicni filmi 31 slike: Rembrandt, Jean Mammen 34 branje: Oscar Wilde 36 ples: včeraj in danes 38 foto 2: Frenk 42 vainpirke, ali res? 44 kruzing: San Francisco 46 Šport i« masaža 48 kontakt, oglasi, poletni tabor + priloga: pornografija Xtfsjpimiça: Gorazd Majaron Koza klub je organizacija, k; skuša pokrivati široko področje Ifismoseksualnosii ■ tako moške kot ženske, Naš naslov je; Roža klub, Kersnikova i Lfubljana t IV nad., Soba -4(H). tel. Ml 134.089 (ob torkih in četrtkih med 12. m H uro), fax 061 iÄUfil Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, članarine (2(XI1 SIT za $3/94j ali prostovoljnih prispevkov je: 501 . Roza disko. I i, na Kersnikovi -i. vsako nedeljo od 21 do -i. ure Revolver, revija s hornoerotičnim nabojem, je revija Roža kluba. Pogovori - mešano, tečejo občasno, pozanimajte sc zä. ten nine Kontakt - navodila in obrazec v Revolverju (za člane in članice brezplačno). Projekti Homoseksualnost, kaj je to?; Varnejši sefcs; Brošuram Gay in lezbične organizacije v Sloveniji; Homoseksualnost in mladi Pink tabor, 23.-29.8. v Bohinju Tabor Body Positive 23,29 d v llohinjii. Zalužha škuc lambda M.Foucault. Zgodovina stksuaJnosU, 1 Kuabino: Gammed in drugi, C.lkrgles 'thkija. iMagniu gay sekcija, sestanki vsak četnek ob i? 00 (soba 404». IX - lezbična sekcija: informator Pandora, pogovori, srečanja, izleti, rekreacija: pozanimajte sd za termine. SOS telefon za ženske Ip otroke - žrtve nasilja. 061:97,82. Obl 441,993 - je prav tako odprt /si [t//jve, stiske le/bijk. Telefon za psihološko pomoč: 063.39.011, 8-121-22 Yoldashlmin, homoseksualni pari: tel 001.322.739 REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja (revija s homoeiotičnim nabojem). T/liaja čeLrtletno. Cena p? amezne številke K." 400 .SIT Ustanovitelj in založnik: Koza klub, Kersnikova 4. Ljubljana. Odgovorni urednik Orane Mozetič. Naslov uredništva: Hcvolve?. Ki rsnikova 4, 61000 Ljubljana, rd.+36 61.124.089. fax: 329.181 Dtp: ei-bi, Tisk: Grafična delavnica ČUK, Pofiojnu Revolver. 1993 Vse pravice pridržane. Ponatis celote li posameznih deio\' revije je do voljen samo s pismenim privoljenjem založnika Pridržujemo si pravico do objave pisem, luiografij ali člankov, prispelih na uredništvo. Mnenja avtorjev v reviji so njihova osebn in ne izražajo vselej stališč uredništva. Objava piscev, fotografov, modelov, re klan ter je v ali drugih oseb in organizacij ne izpričuje njihove sek talne usmerjenosti. Prispevki v reviji iso honorirani. Po mnenju Ministrstva za informiranje sodi revija med proizvode, za katere se plačuje 5" davek od prometa proizvodov. DNEVNIČKA ZABELEŠKA - ZA MOG PRIJATEIJA ■ EMIGRANTA (II) Jediui gay dilema u Beogradu, 28. marta 1993 Dragi N-a. oprnstičeš mi na nekonveticionalnosti - re-kao bih. uobičajenoj - ovog pisma: osečam cUi ce ono zapravo poslati još jedan patetični izliv očaja, prepun isprekidanih. shizoidnih misli u ko|ima je tako malo logike i 'racionalnosti"... Ne znam zapravo na šui bih [i trebao potu-žiti, i isto tako ne znani koliko uopšte imam snage da razbijern blokad u svojih misli, čvrsto stcgnuiih, zarobljenih u jednoj tački, u jednom tvoru. koji več gotovo fizički osečam u svome žclucu. Naravno da mi |e jasno da je moja l|iibav prenla Z-u, L. stvari, (samo) beg od svili strahotnih misli, koje negde 11 nečemu št o je moj najiskonskiji arhetip nosim... Maramo da mi je s ve jasno! Ali čemu to vodi?: Da h jc mop sušimsku us.imhcno.si. introverinosL. moj autizam -nasuprol. moje prividne ekstrovennosti, (ili indiskrecije?) i intenzivnog "komuniciranja" sa ljudima - još jedna laž ili j it samo boču ,, to jeste strainn krik, vapai za smreu. to jeste ludilo koje .se zove ego i od koga se trudim da pobegnem kuda pitačemo se svi mi kuda nas vode neurotični snovi ja vvc dugo istins-ki ne živim (ako sam ikada i živeo) vec d Ligo previse dugo nc viiitir cilj moj pravi ili i onda mogu pora»n da se v ratan unazad ¡edino da krenem ili da zavapim za Maric-vvim rečima t '^e znam, ali sigurau saw Smrt je kraj i niogu sani t > ¡(/dnom umreti. 1'Jodji Smrti, zukiopi mi oti, ih ako živim, učim da šahe .zaisnravii.") ne znam koliko je kukavički to što na |očiglednije nišam sposoban da se ubiiem šlo /.upravo mis.im da nc smem umreti sam s sto u stvari mislim da čeznem da me ona: koga v olim ubije ta možda sam davičovski rečeno "po zanimanju samoubica"?) koliko god suviše Lir haično smešno i na d realistic ki delovalo mislim da to strašno želim čak sam sinoe to pokušao oni varil i r.ije to z. bio več jedan drugi prekrasni prelepi inteligentni nežni mladič duvali smo sa raekovicem i pili u stanu naše prijateljice zapravo on ntje duvao niti je bio pijan fu tim sUarima za ra/liku od seksualnih prilično je straight) poznajuči mene i mo;u *** prelpostavljaš šta se dogad-jalo ali ti to ne rnožeš znati ako ti ja nc napišem oh tako mi je teško da to učinim ipuk ležali smo na krevetu a gde hi.si no drugo i naše rtike su se preplilale zapravo prsti do-duše mislim da se njemu dopao rackovič koji je sa svojorn devojkom na drugom kre-veiu bio skinuo se sasvim i njegove ga če su bile boje olovke kojom ti ispisujem ovc redo ve čak je ludi oh ludi račko siripliz izvo-dio ali to nijc važno v. (lip se eto sad znaš tako zove) i ja smo se vatali v eoma si obodno rečeno m a da naravno ničeg previse sek-sualnog u Lome bilo nije zapravo Iiči mi src to kada sada posmatram na jedan pivfor-mans i zaista n torn času moj cros bio je ono 5to je moglo otkriti tajnu prestati zapravo pripadati z-u i strašna me želja protresla poželeh da. ulj mladič manipuliše mnome da me p o ved c ubaci u svoje ideje ali iasno mi je i kida kao i sad dok ti se posve bezraz-ložno isic.i ispovedaiu kao žrtvi: te uzimam da bih. se misli svojih oslobudio da je moj aulizarri bio strašna prepreka da me taj čovek mladič ili čak dječak atn« par godina stariji od mene nije mogao zanimati dru-gačijc do kao drugo ja nepostoječi moj pla-gijat možda i u času kad osetih kapljicu krvi na njegovem prstu videli tatio poželeh dok dodirivalt njegov u reku nogu grudi njegovu kosu kte tako poze eh da taj mladič nežnih ruki. očiju koji h se ;ada više ne sečam (ako sani ih ikada uopšte i zapazio) poželeh zapravo (.Li or. u lom časa preseče moje vene da rne sa.-vim bezbolno (a bezbolno bi bilo zato š!o ,-am bio veoma naeuvan) ubije ne samo iizički več i ca iv.e sasvirn ubije tera-juči me da osočam niegov erns dakie da za-horavim s\ote :inag:na:no postujanje i rada on uze sečtvo pretpostiivljam veoma tiip nož dodirnu me njtmc i načini pokret jedan jedi-ni ostavliaitiči na mujoi koži sas\ im bled ru-žiČListi irag koji -e .-uda gotovo ; ne moze pnuietiti taj trig mi je pružio zadovoljstvo kakvo do .-ada m.-ain osctio vrelinu na ruci koja ni i. kom slučaju ni;e hoi več nešto mnogo intenzii"riije nršto str, nikako nije ni sreča več nekakav prevreli pečat možda prečal možila tudjih emocipj možda i prema meni usmeremh sva-eako sada na meiit ucr-:anib nikakva t:"ans(vdeni:ja vcro\atno jecl-naka onoj iran^LOtlenciji ko ju sam doživeo gledajuči poljutiac hamleta i laerta u andra-sevoi predstav i oh apotL-oza ili spoj dva biča i tako :m je jasno sada da je peneirauja. pored toga št a je ™ Iga m a be-korisna i da se tek s:id,i lek te prošle uoči lštinski spojih sa nekim da sam suštitisk: dao sebe i primio drugog sebe tin koži preko sedva voleo bili da ga ponovo ose tim na svom telit... Vidim. etri. prijatelju dragi, da se moje pismo i ili, sada več. "pismo"} pretvarati možda počelo u Spis Ko n iva Falus. ili možda čak u Spis Falus, meniajuči ;e ulogc. uzimajuči ono Sto je naiik, a opot možda i nije: ¡a več lagano postajem sebi sumnjiv, jer ovo s\:e može biti i jedan strašan izliv latentnog hriš-čanskog morala: možda zapravo odbijam sek.s, klasičan guy seks. ne samo zhog svoje ekscentričnosti. ili dekadencije. vi'č i zbog toga što se stidim i bojim sebe, Možda je zato i bilo potrebno d:t oko podneva nazo-vem V-u i izvinim mu se zbog svog prošlo-nočnojj ponašanja, "ludila" ludila, što je vc-rovamo besinisliea. jer kako Račko kaže -iiio je sa najbolfom eidpom u gradu"... Ne-verovatno! ...Nišam sasvim siguran da li bih se zaista trebao zaljubili u tog mladog študenta matematike. Misliš da bi se trebao zaljubiti u takvo^a'1 Možda, ma ne - sigurno bi mi bilo mnogo "praktičnije" nego sa /-cm, ako ne ni zbog čeg drugog, ono zato šlo je mnogo bliže, i zato što jc mnogo racionalni-je od Z-a... Eh, N., zašto tebi sve ovo pišem? - Verovatno zato što ste gotovo svi vi. moji prijatelji - pre svega. H., S. i ti - sada van mog života, a. bar na ovakav te način. eh. opet želim uključili u lok svojih misli, K) jest oseeaja, pa Le i molim da ovaj "izliv" moje "intime" (valjda znaš da ju pravu intimu nikada imao nišam) (podi.sve.sti shvariš kao nimalo bitan u njegovoj formi (opisu jedne noei). več bit nosi njegovu pronadješ u ono me šlo on zapravo i jeste - moja (još jedna!) autoanalitičnost. koju vama. mojim prijatelji-ma. poklanjam kao ono što smatram naj-vrednijiin - ili ¡edinim - što posedujem,., Dejan Nebrigič SPOŠTOVANI! Coio\'o ie mnogo lezbijk. ki bi želele izstopiti iz vsakdanjega, vase umaknjenega življenjskega okvira, pa ne marajo scene. K temu nizniišliunin so trie pripravila srečanja Koza kluba, kjer sem se marsikdaj počutila malce nelagodno, saj sem bila običajno vsaj dvajset let starejša od naslednjega najstarejšega udeleženca ali udeleženke. Kes je človek toliko slar. kolikor se sam počuti: počuti pa se običaj no mlajšega, kot ga vidi "mladina". Seveda, če ga življenje le ni preveč povozilo m če ni popolnoma izgubil lastne identitete, kar ob "plotovih", ki jih dnižba poslavlja homoseksualcem (ah s ka-lerimi se sami obdajamo), sploh ni čudno. Prepričana sem, da si marsikatera lezbijka. ki se približuje štiridesetim, ali pa je po letih še mnogo starejša, nc želi srečanja s somiš-ljemcami prav v disku Ki, saj jo 2e ob misli na hrupno, moderno glasbo, ali kar pod njo razumemo, spreleti zona. Okusi so različni. Tudi ljudje smo različni, različnih svetovnih nazorov, različnih družbenih plasti in izobrazbe. z različnimi družinskimi in dragimi življenjskimi izkašniami, vsem pa je skupna naša drugačnost, večkrat zaprtost vase. osamljenost, kar zadeva notranji, najintimnejši in s tem za človeka najdragocenejši osebni svet: ali pa zaprtost v ozek krog dobrih prijateljev ali življenjskega druga - komur je bila sreča mila. da je našel sorodno dušo. Če je lezbijka Uli pav) uspeli a J ohraniti svojo identiteto celo pri petdesetih ali več letih, tedaj mora hiti ,skoraj golov o individuali-srtkab ki mu-ji je vsaka čredna kultura tuja. al. pa res dober igralec. Vsekakor postane čloiek zadržan in s tem tudi nezaupljiv, lasno je. da želi večina ljudi ljubi mir in sc noče dati na slani leta v zobe in porog soseščini. Raje živi po starem, sam zase. pa čeprav jc s tem za marsikaj prikrajšan, Ali ne bt bilo človeško "normalno", da včasih sem ter tja izmenja svoje izkušnje, razmišljanja, in išče pot iz dilem v krogu ljudi, ki ga /j o razumejo. Morda nekje v Ljubljani (.kjer človek še najlaže ostane neopazen* ali kje v tujini? Če pogledamo politično in družbeno plai življenja, se zdi, da se je svet ustavil oziroma se obrača nazaj, namesto proti novemu tisočletju, To pomeni, da stojimo morda pred kataklizmo, v kateri bo človeku Se toliko teže biti sam. Na že omenjenih srečanjih sem nedvomno opazila*, da so bili mlajši kolegi in kolegice moje prisotnosti veseli in bi radi povabili medse Čim več starejših. A kako, če se ti sami ne odzovejo in jim nihče ne more nuditi lepe besede ali opore, ker jih ne pozna. Kdo ne bi varoval svoje skrivnosti v družbi, kut jo naša? Toda. kaj lahko razumemo kot kriv-nost. kot svojo intimnost v dobi računalniške obdelave osebnih podatkov? Homoseksualnost je bila že od nekdaj vir izsiljevanja. Sicer je nedavno mlajša kolegica lezbijka komentirala svoj turni fig out: "Če so le ljudje prej imeli radi, te imajo ludi sedaj, če te pa prej niso imeli, te tudi sedaj nimajo." In neka druga.; "Včasih je dobro, da spregledaš, kdo je pravi prijatelj in kdo ne." Kje, kako bi se lahko zbrali tudi le; ijke in gayi "seniorji", prepuščam v morebiten razmislek Vam ter bralcem in bralkam Revolverja in Pandore. (Dobro se zavedam, da je ta predlog slab. saj je ločevanji;' po starosti le druga oblika ¿egregadjej Kje naj bi se objavilo vabilo k srečanju ali izletu? Morda v sredstvih javnega obveščanja, saj marsikateri starejši homoseksualec za Revolver ali Pandor sploh še ni slišal, Zanimivo bi bilo tudi videti, kako bi naša sredsLva obveščanja reagirala. Vendar, dokler živimo imamo možnost, pravico in dolžnost, da se borimo. le če se samih sebe ne bomo sramovali, ker 110 v erotičnih nagnjenjih drugačni od večine. bomo lahko pričakovali od okolice, da nas sprejme, ali bolje, vsaj opazi in sc bo morda kateri od heteroseksualnih malo n-rrjsJ.iL saj enakopravni pa it ne rji še doleti ne Imnio, posebno ne, če si tej^a s svojim pogumom, samozaupanjem in iniciativnostjo ne bomo sami krepko zaslužili. Tu nas m jši kolegi in kolegice močno posekajo hvalu bogu! Seveda je to razumljivo, saj je življenje danes le drugačno, kot je bilo pred dvajsetimi ali več leti. I'a saj ni treba aktivistihnih. besed, 't : to je veliko, da imaš priliko spoznati človeka ali ljudi, s katerimi se lahko odkrito pogovarjaš, da si razširiš življenjski prostor ter krog znancev in prijateljev, s katerimi si lahko tak, kot ti je bilo po naravi dano. Premislimo! Meta KOZA DISKO gosti vse več ljudi (o kvaliteti ne bi govorili), Potem ko sta se v februarju predstavila Salome in Elena so prišli za pusta na vrsto & vsi začetniki - pa vendar izbor naj maske ni bil težaven tanjkalo je domišljije ali denar-cev). Že za osmi marec, točneje dan poprej, so nam "manekeni in manekenke'' nudili pisane srajce by Mirč, ob pomoči Laboda in drugih. Plesa željni so uživali 28.3-. ko jib je izdatno ogrel (nekatere ludi ohL.lil s prho) duet iz kranjske plesne skupine Fine Young Animals. Pevska vrzel kavbojev je bila zapolnjena mesec dni kasneje (25.4.J. z obiskom obilne Dolly Partoo. s kavboji seveda. 2.5. pa je bil v znamenju šansonu - Alenka Vidrih jc ob pomoči sodelavcev doživela z interpretacijami pesmi Edith Piaf topel sprejem. Višek sezone pa je gotovo predstavljala četrta obletnica Koza diska (23.5.). Zvezde in zvezdice iz številnih držav so se pred staje na drugi Roiavlzlji. pod stoičnim vodstvom Alenke Sivka Žirija se je odločila za BIH in Italijo, gledalcem pa so bili všeč kar vsi. Dan poprej so se predstavniki/ce zbrali na Zbil ju, da bi v idiličnem podalpskem okolju navijali za svoje barve. Žal pa se je občinstvo zbalo svežega zraka, tako da je peščica zapila rojstni dan kar Sama. Toliko p tem. Foto: Jasna Klančišar NOVO V SLOVENSKEM VIDEOTEX SISTEMU Na Videotex sistemu slovenske pošle so začele izhajati inform arije Roza kluba, Mag-nusa in LL. Za dostop do teh informacij potrebujete računalnik, modem, telefonsko linijo in poseben program ci dekoder ki ga lahko dobite brezplačno, če pošljete prazno ne for m at i rano disketo na nš slov Roža kluba. V identifikacijsko šLevilko vpišete 6666666666 in kot geslo 6666. Roza klub se nahaja na strani; '6420. Na sistemu lahko najdete predstav ..ve Roza kluba, Magnusa in LL, program Roza diska, vsebino nove številke revije Revolver, napovedi kulturnih dogodkov, naslove organizacij, podatke o aidsu... Tehnični podatki za dostop do Videotex sistema - s programskim dekoderjem: modem: V. 22 (1200/1200, MNP4); telefonska Številka; 061 9760; emulacija: CBIT, 1 in 3, Prcstcl, TeJetel: hitrost; 1200/1200 bitov/s; podatkovni biti; 8 bitov; par nosi: N (None); stop biti: 1 bit. modem; V.23 (1200/75); tel.Št.; 061 9761;... - brez programskega de kode rja modem; V,22 (1200/1200, MNP i); tel.št.: 061 9762; emulacija: ASCII terminal, emulacija VT100 (ANSIl; hitrost "1200 bitov/s; podatkovni biti: 7 bi Lov; pamost: E (Even); stop biti: 1 bit Za konec naj vam še zaželimo veliko zabave oh branju informacij. Vse dodatne tehnične informacije dobite pri slovenski poŠti ni telefone: 061 302.279. 312.153, 312.135. Če želite postati registrirani uporabnik Videotex sistema in na ta način dobiti tudi možnost komuniciranja z nami, p site na naslov organizacije Videotex Marketing d.o.o., 1'armova 43, 61000 Ljubljana. SKUPINA LL L< bična skupina LL še naprej neumorno organizira izlete, piknike, obisk lezbičnega in gay diska v Grazu. športne aktivnosti.. Za vse. ki se ogrevate za šport, se le-ta odvija vsak ponedeljek zvečer. S< -anki oziroma družabna srečanja potekajo vsako sredo v eni izmed ljubljanskih gostiln, prav tako zvečer. Še vedno pa izhaja tudi Pandora drugo številko in informacije o dejavnosti skupine dobite na naslovu: Sekcija LL Kersnikova 4, Ljubljana. 4 dom in svel Okrogla miza: GAY IN LEZBIČNA KULTURA Viteška dramna, Križanke. Ljubljana, 20.5, ob 11.uri. Okrogle mize na temo Gay in iezbična kultura Močneje,- Načini pojavljanja homoseksualne tematike v umetnosti, kulturi in izobraževanju), ki se je Zgodila znotraj 5. 'Študentskega) kulturnega festivala, so se udeležili štirje izmed okrog desetih povabi lenih npr \ngeica Žirov ni1 , Jože Lokar. Boštjan M. Zupančič, t, prisostvovalo pa ji je tudi presenetljivo ve ko število "interesentov'' in predvsem "interesenti Vodja okrogle mize Zoran P. je po uvodoi predstavitvi gostov Braneta Mozetiča. Rastka Močnika. Gus-tij a Leb na ter gc ie Mance Košir zastavljal le še vprašanja, pri čemer se je prvo glasilo: V kakšnih oblikah se honv eksualna tematika v kuiiuri in umetnosti pojavlja zunaj demografske skupine t.j, v sira igli! svetu? R.M. je govoril predvsem o problemu prodora homoerotlčnih elementov v kulturi in umetnosti na straight tržišče ali o problemu izhodiščne točke. K.M. je omenjal ideološki problem, ki se kaže v vprašanju, ali je homoseksualnost objekt :ili subjekt določene kulture. M.K, je vprašanje prevedla v problem drugačnosti in prikritosti ter ga razširila na splošno družbeno vprašanje samozavesti in idenlitete, C.L. pa je, glede na to. da je imel pripravljena le vprašanja za neprisotne povabljene gostje in goste, eksperimentiral o ogroženosti enih in drugih ter dodal še monolog - razmišljanje o zastarelosti definicije "ljubezni"1 v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, na katerega sta reagirala tako R.M kot M,K. 7. apelom k re-de ti niči j i (ljubezni). Cedilo je naslednje dokaj splošno vprašanje: Na kakšen način predstavljati homoseksualno tematiko? Taktike in strategi,: so se razlikovale od posameznika do posameznice G.L. se je zavzel za strogo militarističen način. M.K. mu je povsem nasprotovala z milejši; taktiko, uj. previdno, prijazno in sproti, R.M. in IVM. nista odgovorila na to vprašanje, pač pa na vprašanje oblasti, države, ustave in prava, kar nas je privedlo do naslednjega (vpr.) o (re) produktivnost i seksa in vpr. užitka, iz katerega izhajajo tudi druge vrste "fovšij" (te sem jim podtaknil nekdo iz publike), kot sta rasizem in fanatizem ter seveda sama homofobija G.L, je poskušal dokazati, da homoseksualci v Mstvu ne uživamo. ampak trpimo ("kar za sam straight svet niti nj tako važno" - M. K.), kar ic naneslo na njeg lo (samo»vprašanje, kako hetero svet gleda na in, da poskuša Komo svet pro-dreLi v "našo" kulturo. Vprašanje je bilo namenjeno predvsem i bolj ali manji hetero publiki, ki jo je (žali bolj zanimalo vprašanje homoseksualne družine in problem načina i igo je posvojenih otrok v homoseksualni družinski skupnosti, R.M je svetoval ureditev pravnih zakonov in pri tem odprl vprašanje realnega procesa našega življenja: G.L. jc odgovoril, da zakor tega ie vedno nikjer v svetu ne dovoljuje, R.M. je trdil, da za usmerjenost ni toliko v ažna sama vzgoja kot so bolj važne otrokove ilustracije v netolerantnem socialnem okolju, medlem ko je M.K. želela zaključiti s tezo, da je to le vprašanje družine, kolino je le-ta samozavestna in močna, saj naj sekundarno okolje ne bi bilo toliko važno kot primarno. Vprašanje 17, publike, o tem ali |e otrok ob rojstvu tabukt rasa" ali ne. jo je napeljalo na zaključni odgovor, da vsi skupaj zbrani v dvorani nismo dovcilj pametni, da bi odgovorili na to vprašanje. N"e na uj ne na katerokoli drugo, se strrn-jamto), gospa Manca. \pra,šanja torej tako kot po vsaki okrogli mizi ostajajo odprta in nerazrešena. Kot je videti iz poročila, jih je celo vse več. Sledila je projekcija gay filma Two Of L's. Tisti, ki ga še niso videli, so počasi kapliali iz "dvorane, tisti pa. ki smo ga že. smo za mizo v preddverju ob drinku ugotovili, da je naš največji problem r ■ la, da ne znamo medijsko delovat in De obvladamo novinarskih tehnik. Od zdaj torej delamo rudi na letni STOJNICA i nad preddverjem Križank, p Času ¿.ktiiturnega festivala - od 17 do 22. maja) V tem času smo torej delovali ali vsaj poskušali delovali ¡udi s ponudbo dosedanjih izdelkov- M a gnusa II in Roza kluba obiskovalcem festivala Stojnica z zloženkami i iömoseksualnost, kai je to, brošurami Gay in lezbične organizacije v Sloveniji, prijavnicami za tabor v Bohinju. Pandorami. Revolverji... je stala na precej neugodnem mestu nad preddverjem. Obiskovalci in interesenti obeh spolov so bili tako bolj kot ne naključne narave. V ponedeljek. I".maja. je prvega odneslo že z varnostni' razdalje 10 metrov, potem ko je videl plakat Aids - naša skupna skrb. E)rugi in druge so se nekako potrudili priti vsaj do stojnice in malo pobrskali po razšla vi lenem materialu in v glavnem z ne prevelikim Zadovoljstvom odnašali zastonj material, medlem ko so Revolverje le prelistavali. Tisti, ki so si upali; na srečo |e bilo sicer temno Iti takt) sem v cel cm večeru prodal en .sam Gitvzine. "Do I je kot nič1', sem si rekel šele v četrtek- V torek se tako ni č dogajalo, v sredo je vsa alter scena, vključno s pedersko, norela na Einstiirzende Neubauten. V četrtek sem se skraika spet podal tja gor - in ostal ves večer brez ene-(gaj samci ga t obiskovalke (obiskovalca), razen znank in man cev Vso ljubljansko srenjo je bol| pritegnila dolgočasna modna predstava, za njo pa še koncerta Coptic Ram in Demolition Group. Gor skratka ni bto niti enga f.pedra) niti ene tlezbijkei Po tem nisem več tvegal. Kure1 jih gleda! O.Z. PILO FAX Na Filozofski fakulteti, na oddelku za sociologijo ter oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo so bile v roku enega leta pred-sta1 Jene številne seminarske naloge na temo homoseksualnosti in družbenih institucij. avtorjev Andreja Zornika in Katerüie Mlrovič \a sociologiji so bile prczentiranc naslednje teme: Homoseksualnost v medijih. Homoseksualnost i šola ter Homoseksualnost in družina, združene v obširnejši etnološki seminar z naslovom Uvod v etnološko preučevanje načina življenja marginalnih družbenih skupin n primeru gayev. Sledili sta ic uciološki nalogi AIDS, homoseksi al-nost in represiia ter Gay disk ure, v pripravi pa je Se etnološka diplomska naloga z naslovom Način življenja gavev (v Sloveniji, od petdesetih let dalje,), /.a vse. ki vas zanima pričujoča tematika, so kopije vseh naštetih nalog na razpolago pri Koza klubu omenjena etnološka seminarska naloga pa bo v kratkem začela izhajati v mariborski Katedri. dm in svtf 5 ROŽNATI ODSEVI TV PROGRAMA BILLY BUDP (1962) - 7.2. Ameriški pisatelj Herman Melville je postal mornar leta 1839, Kmalu zatem so začela i? hajati njegova ¡leta i Moby Pick 1831), ki jih je v,se po vrsti vsebinsko obogati! s svojimi morskimi izkušnjami. Homoemiična komponenta njegovega pisanja je su talina, a prodoma. bogata simbolnih podionov. Rim. ki ga je podpisal Peter Ustinov, je čudovit t SWOji sirašnosti in srce parajoč v neizbežni tragičnosti. Svetlolasi Teren te Stamp (Paso-linijeva Teorema) blesti kot naslov ni junak, najbolj naiven in nedolžen fant tega sveta Zato tudi konča na vrvi. Mnogo faličnih prispodob in očitne asociacije seksualnosti s prijateljstvom (prijateljevanjem i, je moč najti tudi v delu Marka Twaina HUCKLEBERRY FINN (TVS. 12,3, in naprej); "ne razumem, zakaj ima moj prijatelj Tom tako rad dekleta1', kakor tudi v romanih. ki jih je podpisal James Fe (limare Cooper (POSLEDNJI MOHI KANEC -Kino Union v začetku kta), NA ROBU ZAKONA [Le Marginal. 1983) 12,2. Jean-Paul Belmondo je policijski inšpektor ki ^a pot pravice zanese tudi v roza d is ko. Počuti se kot slon med porcelanom, le da je \ tem močno mučno homoinhičnem filmu macho Belmondo seveda porcelan, ga vi pa, genični Denzel Washington. Roger Sportis-woode končuje film And the Band Played On. govori pa o težavah prvih raziskovalcev aidsa (Matthew Modine. Richard Gere), Unrbra Streisand in Francis Ford Coppola pa s projektom The Normal Heart (po drami Lrnryfa Krame rja) in The Cutv (film o iskanju zdravila zoper aids) Še vedno nista štartafa. Čeprav ju napovedujeta že dobro leto tipi Povsem drugače se r aids odziva ameriška tv. Pričujoča drama (Terence McNally je preje nagrado ~emmy' z s. scenarij) je It ena iz številne produkcije, ki skuša skozi umetniško formo vplivati na boj proti aidsn. Z zavestno prekoračeno dozo patetike in testu ustreznega patosa ubija staršem v glavo dejstvo, da so njihovi otroci, četudi i bolni) homoseksualci. povsem in samo normalni ljudje. OSEBNA IZBIRA t Consenting Adult. 1f>89.' 18.2. Ameriška pisateljica Laura '/„ llohson. najbolj znana po romanih Gentleman s Agnv-ment in Consenting Adult, je v slednjem spregovorila o reakciji ob spoznanju staršev1. da je njun sin homoseksualec, Delo je avtobiografsko, v n|ijm pa govori o svojem sinu Chiistopherju, ki je pri svojih sedemnajstih v pismu zaupal da je gay Po travmatični uri in pol se v zadnji minuti tako starši sprijaznijo s krivo' potjo svojega sina ki pa mu je v tem tv filmu ime [off in ga igra očarljivi Darrv Tubb. Gledalčev čebriček se s solzami druge variante ni. ~fou elephants'' v kuerjih sado-mazo scene. ANDREJEVA MATI (Andre's Mother, 1990) -15.2. V zakulisja Hollywooda aids ni tabu. to pa vsekakor ne velja za filmski trak. ki se v svoji pozitivnosti boji prit' pozitivnosti. Režiser Jonathan Demme (Ko jagenjčki obmolknejo) pil e vendarle pred finalizacijo projekta People Like Us (Philadelphia), v katerem pripoveduje zgodbo o uslužbencu (Tom Hanks), ki ga zaradi aidsa odpustijo iz službe, njegovega homolobičnega advokata pa igra letošnji nesojeni oskarjevec, foto- napolni zvrhoma, ko pa se zave realnosti in j lomisli na svoje starše, solze že stečejo čez rob. KRVNI BRATJE (Bloodbrothers, 1978) - M. V patriarhalni newyorški italijanski Četrti mora Paulie od doma, ker je peder. Slonv (Richard Gere> sicer peder ni (a tudi ne ve, kaj ¡e). dom pa vseeno zapusti, da si daleč stran od ponorele množice poišče svojo identiteto,., NA DNU - 6.3. in naprej Brazilija slovi po tv spup-operah, da bi razblinili milne mehurčke pa so pričujočo nadaljevanko obogatili Še z žanrom thrilerja in tako poskrbeli za dramatičen, nepredvidljiv konec. Vse manj uspešna igralka se iz čiste želje po lagodnem življenju poroti z bogatim poslovnežem. Povsem hladen jo nepote-Seno pušča v postelji, ko pa v predalu njegove delovne mize najde "čudne" pornografske revije in kasete, se vpraša: kdo je moj mož? Poroka |e bila torej prevara tut, z njegove strani, z njo naj bi pred malomeščanskim okoljem samo prikril svojo homoseksualnost. Spoznanje da ljubimca deli z možera, jo povozi. Taistega večera pa so na programu TVS stekla tudi nova nadaljevanja nanizanke 'ALO. 'ALO!. Igralec G onde n Deye (krčmar René) je svoj coming oui storil že koncem osemdesetih, po scenariju pa poročnika Gruberja še vedno pušča v hrepenenju neuslišanega, v željah nepoiešenega. in ker smo že ravno pri "Sovi", ne moremo mimo nadaljevanke NAČRTI IN ŽELJE, Inšpektor Dalgliesli se znajde pred reševanjem zapletenega primera, tokrat množičnega morilca žensk v 7akotni obmorski vasici, kjer stoji tudi sporna elektrarna. Med številnimi osumljenimi uslužbenci je moški, ki odkrito priznava, da je gay. Vsi so vedeli tudi za njegovo ljubezensko razmerje z mlajšim ambicioznim uslužbencem, ki je zaradi zapletov z računalmki v elektrarni napravil samomor, i Na srečo) nobeden od njiju ni bil vpleten v umore. KAJ EV ROJSTNI DAN ( Ka¡s foodselsdag, 1990 ) -31,5 Osamljenemu prodajalcu vročih semlvičev prijatelji za HO. rojstni dan pripravijo presenečenje: izlet na Poljsko in tam "srečanje" S Poljakinjami. Dansk družba se lam seveda zapije in izživlja, kar privede do it .Hrtih zapletov. Dva od njih tako sedita ob hotelskem šanku in eden op» izaría drugega, da j k natakar tipični peder Za itus se objameta. starejši natakar pa opomni tipičnega: "Verjet no sta ped ra.,," Med njimi začnejo švigati pogledi. Fantje se pozneje odpravijo vesel-jačit m razgrajat po ulicah, mimo se n,i motorju pripelje "tipični" natakar, nakar še policija, ki vse skupaj zbaše v marico Zaradi pomanjkanja prostora tri Dance zaprejo v eno celico, preostalega (seveda prav tistega, tudi najbolj ipičnega) pa í nata, rje.m. Na razpolago luiata en posteljo in zacuda pobudo prevzame Danec ter se brez besed nasloni nanj, natakar pa ga objame.. Zatemnitev in vsaj nadaljevanje lega delu 'godba jc bilo prepuščeno vaši domišljiji ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE (The Lütlg Good Friday, 1979) - 2.4. Ste se morda že kdaj vprašali, zakaj toliko gavev umre na filmskem platnu. Če gre za gay film. že žaro. ker umirajo tudi zares, skozi zgodovino na grmadah, v taboriščih, danes kosi aids. Če pa gre za straight film kot v tem primeru, pa so gay i več kol primerni primerki za epizode negativnih junakov, ki jili ¡e potrebno nujno pokončati. S tem filmom redakcijo zaključujemo. Naj filma EVROPA nismo omenili zalo. ker je bil že predstavljen, namerno pu smo izpustili domače delo PREDSEDNIK, ker je bil v njem gay par (Danko Ljuština in Bojan t"meršič) tako pnmitivno in neumno zastavljen, da bi bilo težko pametno pisati o njem. « si obeta tudi Hugh, homoseksualni pisatelj* ki želi prodati zgodbo za. film in se tako reiiti finančne stiske in ustvarjalne krize. Toda tragedija je neizogibna - Hugh a zapusti dolgoletni prijatelj, ker več ne more prenašati njegovega pijančevanja. avantur in izgubljenosti, pa tudi ¿godlie mu seveda ne uspe prodati. Znano kritičarko. gospodično K.B. Monody, ki prihaja v klub s cigaro v ustih in v .spremstvu svoje prijateljice. Hugh obtoži svojega literarnega neuspeha - s kritiko, ki jo je napisala pred leti. naj bi ga bila pokopala Mo nods j evo zadene kap in klub se mora zaradi steljanja zapreti. Hugh se odloči za pogodbeno skupno življenje z bivšo lastnico, vendar se čez nekaj časa \me k materi. Lastnica ostane sama v praznem lokalu, suma v popolnem peklu. OSMI DAN TVS 1, 11. 5. K srečanju Evropi televizijskega združenja v Antwerpnu je bil predstavljen tudi finski video o' ženski travestiji z naslovom 1*1 to in Truth, Grda (boleča) resnica. neodvisnega produ centi Mj)da Sirca: "Grda pes Cika je zgol] slikovna interpretacija trans-estizma nor je dlje časa proučeval identiteto ljudi ns robu oziroma psihološke v D-ke. ki so privedli do sprememb v identiteti. Res da >ire za nekoliko poenostavljeno tolmačenje represij in njenih posledic, saj so vsi razlogi, ki privedejo dekle k temu. da .si nadene kravato, /reducirani na simbolno prikazan« vtoritarno držo vzgojitelja Toda v kontekstu pogovora v studiu, ki je temu elektronskemu izdelku sledit, je najbrž celotna tematika o iransvestizmu dobila drugačno težo, Ta psiho an video se torej poleg i grano-dokumentarnih vložkov dokumentov poroda in dosjeja, poslužuje se arrificielne elektronsko pridobljene govorice, ki poskuša spregovorili na simbolni ravni - odpiranje rože kol rast, cvetcnje kot sprejemanje, kot rezanje popkovine, koi porod, kot izpostavljanje atmosferskim, torej družbenim vplivom itn." LAMBDA 2 Prav gotovo se Se spominjate, da je leta 1990 koi prva v zbirki Lambda i žila Modra svetloba, ki je predstavila homoerotično ljubezen v slovenski literaturi. Kolikor toliko popolna, čeprav je bilo kasneje ugotovljeno, da je iz nje izpadel vs;ij roman Maja (PD." 1), ki ga je napisala Nada Kraigher. Uvrstil pa se prav tako ni, na avtoričino željo, roman Filio iti dama t Wieser.'iOL s katerim je Bern Rojem postala pisateljica leta Andrej MoroviČ je bil sicer zastopan, a kot izjemno ploden pisateli se je od takrat predstavil & •/. dvema novima zbirkama ' zgodbic': Padalci CAleph.91) in Potapljači (CZ,92), Čeprav gre za olroško literaturo pa mora biti na tem mestu omenjena tudi Školjka sue tega Sebastijana (TD,90L katere avtor je Vitan Mal, lil še na trilogijo Aarona Kronskega bodite opozorjeni; Vražji glas (MK.S9.L Mesto angelot CMK.91} in Divjanje aH junak našega časa i,\fondena,92L ki jo je, kot veste, v resnici napisal Tomo Rebolj. Od strokovne literature naj omenim ttaiprei delo Vzhodno od rajaiD'čS.92), v katerem Tomaž Mastnak govori o civilni družbi pod komunizmom in po iijoin, zato je dokaj obširno in zanimivo predstavljen tudi "raza dosje , A'u u Lttblan te stiska stiska, ker si peder potem nikar ne se2i po brošuri, ki jo |c letos popolnoma brezglavo vkup zmetal Center za pomoč mladim. Nedvomno pa je najbolj zanimivo delo Spol in spolnost in extremis, ki ga. je dr, Božidar J Mernik izdal kot letošnjo prvo dvojno Številko revije Borec, Dodatno reklamo tej zanimivi antropološki študiji o nemških koncentracijskih taboriščih pa so priskrbele še žolč ne časopisne pole- mike. Od prevodne literature naj bo najprej omenjeno delo Katoliška cerkei in spolnost (DZS,92), v kateri sc avtorica l"ta Rankc Hej nemarni ukvarja s homoseksualnostjo toliko kot Cerkev sama: (skoraj) nič. Ln tako smo že pri tretjem delu Zgodovine seksualnosti. ki jo je pod naslovom Skrb zase napisal Michel Foueault, prevedel in pri Založbi ŠKUC (Lambda 2i izdal pa Brane Mozetič. Sicer nimam navade brati knjige v obratni smeri, endar sem tokrat naredil izjemo in se najprej posvetil zadnjemu po- glavju. Dečki je namreč preveč zgovoren naslov, da bi se lahko prej prebijal še skozi sa(njarje)njc. vlogo zakonske zveze, telo in dušo ter vlogo ženske v odnosu z moškim. Sicer pa o ljubezni do dečkov ne razmišlja Foucault sam, pač pa le analizira Plutarhove in Lu ki j a nove teorije, nekaj malega pa nas sooči s prostorom tovrstne ljubezni v romaneskni literaturi, Ctivo je obvezno (GATJDALIŠČE Koreoamma in CD Gregor Strniäa, DairOr Zlatar Frey: Žabe (Ovalna dvorana CD. 5.1.) Ze ob v s top ti v dvorano so nas otepi slame, zemlja in blato ter Morži koruze opomnili, da smo pravzaprav pri režiserju 1'revu doma in ker .se tokrat ni skril za kakšnega Wilda ali Geneta, smo bili priča njegove lastne, do sedaj e nikoli tako eksplicitno izkazane homoerotike. Evico namreč ni zasedel samo z moškim igralcem, ampak ji je spremenil tudi spol. Znano je, da se morajo njegovi igralci predstav) povsem fizično in emocionalno predati. Boris Gstan je tako s svojo vsiljivo in nasladno koketnostjo ter izzivalno mimiko povzdignil svojo vlogo i7. golega tra-vestizma \ polierotikc t ran.se rut i zem, skratka v erotizem kot tak. Nekaj takšnih trenutkov je bilo zato v predstavi prav vznemirljivo begajočih, še posebej, če si zapeljevanje 1 m os polnega partnerja ne moremo ali noče- mo razlagati samo v okviru neke prečiščene erotičnosn koi transverzalne forme vse spolnosti. 7.c res, da je relacija zapeljevanja v vsakem primeru zmes želje, užitka in bolečine, res p P tudi da prav zaradi tega ho inoerotiko še ni potrebne.) posploševati, ampak prav nasprotno, še bolj poudariti. dôhj In iVtl 7 ILGA: 7. REGIONALNA KONFERENCA ZA VZHODNO IN JUGOVZHODNO EVROPO. DUNAJ, 15.-18. aprii 1993 Na Dunaju je potekala že sedma regionalna konferenca ILGA (International lesbian nd Gay Association J za vzhodno in jugo :htxJ-no Evropo, katere so se udeležili tudi predstavniki slovenskih organizacij; sekcij LL in Magnus pri Škucu ter Roza kluba. ILGA za vzhodno in jugovzhodno Evropo je mednarodno združenje nacionalnih in lokalnih skupin, ki se na tem področju zajemajo za lezbične In gay pravice, in je z ostalimi regionalnimi konferencami (evropska, latinsko-ameri.ška, azijska) del večje. svetovne organizacije ILGA, Ta je bila ustanovljena leta I1 H, dan i pa je v njej združenih že preko skupin in posameznih članov t vseh kontinentov, iz več kol 60 držav. ILGA pomaga*srvojim članom dessegati pravice preko svetov neg sodelovanja. Javnost in oblasti opozarja na lezbične in gay pravice s podporo programom m protestnim akcijam. □ porabo diplomatskih pritiskov, nudenjem informacij in sodelovanjem z internacionalnimi mediji. Z mnogimi kampaniiami je ILGA v petnajstih letih sv~ ega delovanja dosegla večje uspehe po vsem svetu: legalizacijo homoseksualnosti r.i Novi Zelandiji, odpravo dtekrifntrtactjske irniKruntske politike v ZDA, soglasja posameznih drŽav z odločitvami Evropskega sveta za Človekove pravice porast demokratičnega večrasnega lezbičnega In gay gibanja v južni Afriki, izbris ho ni' eksualnosti ; Mednarodnega registra bolezni pri WHO (Svetovna zdravstvena organizacija),., ILGA sodeluje tudi na druglil konferencah, med njimi takšnih, i jih sponzorirajo Svetovni cerkveni svet, Konferenca o varnosti in sodelovanju \ Evropi, WHO,,, Interese homoseksualne populacije predstavlja mednarodnim telesom kes so Združeni narodi, od Evropske -kupnosti ihteva vključitev pravic lezbtjk in payer v politične dokumente, pri Amnesty international je dosegla, da le-1 a ščiti homoseksualce, ki so zaprli zaradi svoje spolne usmerjenosti Pri Združenih narodih ima status nevladne organizacije Konferenco na Dunaju je organizirala in gostila HOSI WTEX (Homosexuelle Initiative Wien), s sodelovanjem WHO Regional Office for Europe, EliROCASO (European Council of Aids Sen ice Organisations ), in S finančno pomočjo avstrijskih ministrstev za zunanje zadeve, notranje zadeve, zdravstvo, ženske zadeve, mesta Dunaj.. Na letc&nji dunajski konferenci je prisostvovalo preko 200 udeležencev iz organizacij vzhodne in centralne Evrope. Prisotne so na otvoritvenem zasedanju pozdr£..ili John Clark, generalni sekretar ILGA, Lisa Power predstavnik WHO in predstavnik mesta Dunaj. deleženci in udeleženke so se seznanili s položajem homoseksualne populacije v vzhodni Evropi (v nekaterih državah je Sir vedno kaznivo dejanje), s težavami pri organiziranju n delovanju, predvsem pa s sta- njem na področju aid.sa - prav je bil osrednja tema letošnje konference. Sklenjeno je bilo, da se poveča pritisk na vlade tistih držav, ki Se vedno kršijo Človekove pravice, se pravi tudi pravico do drugačne spolne usmerjenosti igre predvsem za države bivše SZ, kjer homoseksualce zapit o>, oljčnem pa tudi na vse vlade, da znatno povečajo dejavnost na področju aidsa ter da pomagajo nevladnim organizacijam, ki .so aktivne v boju proti a i dsn. Slovenska delegacija je predstavila svoj dolgoleten trud na področju preventive ( plakati, zloženke, redno obveifianje. znatno pokrivanje teme aidsa v reviji Revolver, delo z okuženimi, delavnice o varnejši spolnosti...) ter posebej poudarila, da slovenske vladne organizacije oziroma ministrstva Se vedno ne namenjajo nikakršne finančne pomoči njihovemu delovanju, kljub tovrstnim priporočilom WHO. Stanje je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker vlada niti sama ne stori dovolj v boju proti aldsu. Dogovorjeno je bilo. da bo WHO ob tem vprašan m pontw* no pritisnil na Ministrstvo za zdravstvo RS. ki naj bi bolje sodelovalo z nevladnimi organizacijami, torej tudi s homoseksualci. \ i lik o podobnih organizacij namreč dobiva državno podporo za .svoje delo celo v državah vzhodne Evrope (žal jc tu Slovenija ena od izjem J. .a splošno je bilo ocenjeno delovanje lezbične sekcije LL. sekcije Magnus in skupnega Roza kluba kot zelo razvito in kvalitetno. to1-'/u Obiskat pa ¡o morate v ponedeljek, ko ¡e no ene njena samo lezbijkam * savni lahko v prijetnem klepeai preživite rudi dvanajst ur, Za 12 funtov lahko gledale še TV. pijete čaj ali pa se natopite v računalniške Igre, Prav uko vam pripttckijo milo, š npon brisača. zobna praM.i in tamponi. Masažo morate plačati posebaj, P.i se naslov C, tsit Garden Health Spa 29 En Je 11 S!.. WC 2 London, tel. (171 »36 2236 Obratovalni čas: 11.00 - 23.00 foto: Laurence Jaugev Paget TUDI JOHNSON Tri in tridesetletni Holly Johnson nekdanji pevec skupine Frankie Goes To Hollywood (spomnimo se njiho h gay evergreen« v Relax. Two Tribes, Power of Low!, ki se ie. ne preveč uspešni >, poizkusil tudi 1 samostojni karieri, je aprila letos obelodani1, da je HIV pozitiven V intervjuju za The Times je priznal. da ¡e užival drugo in živel promiskuitetno. Ko je izvedel, da je piHiift1-en, ga je zajela panika. Hal se je medijev, ki bi na primer pisali, da je dobil, kar je zaslužil, ker je promoviral proimskuitemi gay življenjski stil, "Nt,- veno me m, da je okužba z virusom HIV kazen,' nadaljuje Johnson Okužba ni posledica promiskutiete, ampak neuporabc kondoma in borne informiranosti. Ce hi se britanska vlada in ljudje nasploh že pred leti zavedeli, kaj povzroča aids v Ameriki, bi bili mi danes veliko boli ®formirani;" fH i FRANTIŠEK ČAP ■ NOČNI METULJ Vsa zahvala TV'S, M se je končno odločila in po Umetniškem večeru" poskrbela Še za ciklus njegovih filmov, med katerimi smo mnoge pri nas videli prvič, Režiser i" 3 se je rodil leta 1913 na Češkem, kjer je posnel tudi večine svojih del Po drugi vojni je veliko -Jekli v Nemčiji, nato pa je leta 1953 zablefitel pri nas 7 i /je m ni m uspehom, ki ga film VkiMtJ uživa ie danes iti je rutiner, obvladal je filmsko obrt do popolnosti in mnogi današnji ti Ima rji so bili prav njegovi učenci Sicer pa ¡e bil uglajen gospod, kol gay p i večkrat zagrenjen kot srečen. Imel je iz|e-men posluh za izbiro igralcev (odkril jc največjo zvezdo yu filma Mileno D ravi O, v njegovih filmih pa .se je seveda pojavilo kar precej gay igralcev, med hiimi Hubert von Meyerînek (1896-1971; ljubljenec berlinske kabaretne scene k Zvonimir Rogoz (18R7-198S: pred vojno je bil desel let član ljubljanske Drame i, ^ aller Sedlmayr < 192t> 1WU: bil jc zahrbtno umorjen1 in Janez Čl k ( 19331964; na višku uspeha si je sam vzel življenje) František Cap je umrl leta 1*372 v sv ojem ljubljenem Piranu, v žalosti in od ' eh pozabljen. SVET EVROPE IZ pogovora s CATHERINE IAl tJMIERP. Svet Evrope se je v zadnjih letih precej ukvarjal tudi s spoštovanjem pravic gayet' in lezbijk. Pa vendar. homoseksualci so se redno zatirani v baltskih deželah, t bivši SZ, celo v Veliki Hrita nijL Ali S cel Eimpc ne more ukrepati t< teh primerih? \ a i prej moram dariti. da za razliko tad Združenih n:mxfov ;ilt E -opske skupnosti postavita Svi Evrope zelc velike zahteve 2a nove članke. Sanso države, ki povse sprejemajo načelo spoilovunia cioveko/ti 1 vie. lahko posranejo t'ifenice. Seveda pa bo morals nar.sikutera drŽav še precej storiti, d a hote pravice tudi v ?loti spoš-.ovab - ta so razumi nt udi prav ^ay-cv itt lezbijk Članstvo v Sveto tvrope jih obvezuje k takemu .spošiov anju. Kakšni pa so direktni načini pritiska na drsat e, ki He vearto kršijo človekove pravice? S svojita podpisom evropske konvencije o človekovih pravicah se vsal država > veže k sp} ovanju le-reh V S me- ni, da So njeguve pravice kršen : lit h ko pri Svetu Evrope toži svojo državo Na orr iii ■ tli prissier iz leta 198J. ko je bila Velika Britanija obtožena, da je kriila pravico do spoStovanjs rasebnoati nel git homo seksualca taier,; Dudgeon). Podobno 'je-.iti le 1988 obsojena irska zakonodaja. Sedaj poteka podobna t 'ib; proti C i) j. '/,( v bližnji prihodnosti l Svet Evrope zajci cjkoii 400 milijonov ljudi. Vsak od teh 1,-tl :j torej toži svojo državo, . coiner da liodo države članice vse bolj prisiljene spoStovuii človek rive pravice \ okviru naše Komisije Zj pravna vj i-šanja pripravljajo priporočila za sprejeman-e zakonov ki bi onemogočala diskriminacijo na osnovi spolne usmerjenosti. Kaj mislite o zakotni o partnerstvu (dveh oseb istega spola), kakršen je bil 1.1.89 sprejet na Danskem (pred kratkim pa ludi na Nori eškent)? T- danskem zakonu lahk > ost n stega spola uradno prijJ svoje partnerstvo. Pogoji so isti kot za poroko oseb nasprotnega spola, prav | \0 pravr- poslediet torej vprašanja lastnin dede inja, dav kov... Z dvems emafru: parrrerj.-. i p: it-nerkii ne moreta skupaj dobiti v varstvo otroka t ob ločitvi) niti ga ne moreta skupaj posvojiti: Pred leti je bil na Švedskem prav tak- sprejet zakon zve?! s homoseksualni r pan Jo .jem so taki pari nekako izenačeni .. neporočenimi hcteroseksualnimi pari Sve Evrope je ieui f ' IK ^prejel pn-porvx'iio, o ¿••e.ljasnesti ptjgodb med osebami, ki živijo skupaj kot neporočen par. kar se tiče dedovanja Takrai so pisd tega priporočila mislili na dselje oasprotneg«::-: [x 11, kar ga n° ' anerti. možno pr pOročiia razumeti tudi za par, ki ga twirita osebi Lstega spola. Ali t asebt aklonjeni k ta ktm reSh am? Gotovo. I i :ii, da je treba v " različnih manjšin, mdi seksualnih, posodobiti našo zakonodaji j. S tem bomo za d osi i ii že- l[am velikega Števila ljudi. VlnCPH K dom in svet SVETEVROPE u r>pg .S- CVTHE.RINE LAI.CMIKRE Svet Evrope seje r zadnjih Mih precej ukvarjal tudi s spoštovanjem pravic gavev in lezbijk p« vendar, homoseksualci so še vedno zatirani v baltskih deželah, r bivši SZ, celo v Veliki Brila niji. Ali Svet Evrope ne more ukrepati v teh primerili? \ajprej moram poudariti, da ž» razliko ud Zilrutonh narodov ali Evro| $ke skupne id postavlja Svet Evrope zdo m. ke za h te i za nove članice; &uiio dr/ave, ki povsem spiejiinajo načelo spoštovanja človekovih pravic, lahko postanejo članice. beveda pa ho morala marsikatera država s precej storili, da I» te pravice &M v ceioti spoštovala - tu s>.. razum., .'ne aidf pravice gav-i ti je/ bi i k Članstvo v Svetu i-Vropr uh obvezi j * k akeniu spoštovanju. Kakšni pa sodireklni načini pritiska na države, '.i št redno kršijo Človekovi -ravice? n- svojim podpisom evropske kom ^ i i;c b človek'>viji pravicah si-vsaka dti .a obveže ; spoStOvanj'. le-tch. Vsakdc ki meni, -JJ so njegove pravice kiSene, lahki ■ pr-Svetu Evrope loži sv, o državo. Maj spomnim na primer iz leta ]%!. to K' ! m Britanija obtožena:, da je ;nši)a pravico do .spi ruvanja zasebnosi i i.ekega homoseksualca ■('.afera Dudgeon). fodohno ¡t Hjla leta: 19S8 < hsnjena irska zakonodaja. Se .j poteka podobna toil- i proti Cipn . Žc v bližnji prihodu osli bo ! et Evrope z j je i koli 400 mtljfcni>v ljudi. Vsa e < lahko torej toži svojo drž: dc '" ni. da bodo drž.ave članice vse boli prisiljene spoSlovati Človekove <• V okviru nase komisije za pravna vprašanja pripravljajo priporočila za sprejemanje zakonov, ki hi onemogočala diskriminacijo sia OSSOvi spolne Uimcfjenmti. Kaj mislite o zakonu o partnerstvu (dveh OSfft istega spola), a kršen je bil 1.1.89 sprejet na Danskem (pred kratkim pn tudi na ,\orvešbc: i)? Po danskem zakorru lahko osebi tega spola uradno gnjavita svoje partnerstvo. lJ(jgOji ,so isti 1 s za poroko seh nasprol nega spi pn.v tako pravne p( 'edke, torej vprašanj; lastnine, dedovanja, davkov,., Z dvema izjemama; partnerja (pan-lerki) ne moreta skupaj dobiti v varstvo otroka (ob ločitvi) niti ga ne moreta skupaj p >svoji(j Preti teli je Ijii tlu Švedskem prav reko sprejel zakon <• zvezi i omoseLsual-nimi pari. Po njem sO taki pari j ekako izc načeni Z neporočenimi hetero.seksualmmi pari. vet pvrop je teia -preje! priporočilo, "o veljavnosti pojtšdh itd ose-b.n ii. ki živijo skopaj kot neporočen par. I r m* tiče ovan: f Takrat so p :i tega priporočila: mislili iu osebo nasp tega spol«; kar pa rte patnont, da ni možno priporočila razumet rudi m par. <•» g tvoriš (mHi) litega spola. Ali ste osebno naklonjeni k takim reštt- t ■ ■ ' raz Vtr: GPH NAGRADA ZA MOMKO Angleška revija Ga v Times vsako leto podeljuj Babusciovo nagrado za najboljše filmsko delo. Nagrada se imenuje po Jacku Da bit su o, ga v Rimskemu kritiku, ki je leta 1990 umri za aidsom, Zmagovalka leta 1993 je nemika režiserka Monika Trcul. V njenih filmih {Sedite-(ion. A Cruel Women, Virgin Machine. Female Misfiebatiour. Mr Father Is Coming) je veliko humorja, s prikazovanjem vsakdanjih situaiij pa ne izziva le dru?b' nega sprejemanja lezbijk in gave v. temveč rudi predstave o nas samih. Mani ki m filmi so včasih Šokantni, saj se loteva tu li mazohizma in podohnih tabu tem, vedno pa zelo iskreni in gletlljivi. Upamo, da si bomo kakšen njen film lahko ogledali t ud na letošnjem le/bič ne m in gay filmskem festivalu decembra v Ljuhljan foto; Bill Short 'fllE-* m É^^r CYRIL COLLARD (1958 - 1993) Najprej je bil pisatelj, nato asistent Filmske režije, in ko se je končno odloči! za svoj ustni ajlo\ ečerec, je zanj izhr.il avtobiografski roman Dir]v noči, ki ga je napisal pred štirimi leti. Film pripoveduje zgodbo o leanu, proniiskuiietnein biseksualnem 1'ari/anu. ki ¿i» i zelo intenzivno in sc zaljubi v sedemnajstletno ,.auro, pa se opogumi in ji po\e, da ima aids. šele potem, ko že spi z njo. >prva jc okirana. nato pa z niim postane Se bolj obsedena, prepreči mu celo uporabo kondomov Njen avtodesrruktivni značaj vodi \ pravo poeesmiost. zato ni čudno, da se Jean vrne k svojemu nekdanjemu tipu Samyju. rekoč: "Zakaj sem st' sploh zapletel z žensko? Moral bi ostati peder! ". Da je seropozitivcn. |e Cnllarci vedel ¿e Jeta 1VH0, in ko |C lani začel film snemati, je bil že bolan, Začuda se mu ni nič poznalo, se vedno . izgts'il.il i/jemno čeden in niso mu /jntanj pravili james Dean devetdesetih, Svoje bole/ni ni skrival kot to znajo številni umetniki, pač pa ie poln energije nadaljeval delo. film ni samo ležiral in zanj napisal woenarij, ampak tudi glasbo, zaigral pa je mdi v glavni vlogi. Divje w>ci^r¡ postale kultni film mlade generacije Francozov, a nc samo zato. ker bi bil ta avtorjev labodji spe\ Je dokiuneni o [jariški sceni osemdesetih, ampak pivdvsem zato, ker je eden najlepših filmov o ljubezni, In če jc še kdo, ki ne ee, kaj pomeni imen nekoga rad. rv mora ta film nii(fio Ogledali Na banalno nO\ ul.lrško vprašanje, kukn tO, da se je okuiil, je CoUard odgovoril preprosto. "Zato, ker nikolt nisem znal reči NF". Kot da se je že davno nazaj odločil, da bo po fizični s m m živel naprej na lil ruskem platnu 10 ¿am in i vet NESREČNO OTROŠTVO Rap pevec Marky Mark. ki je n.t reklamall nosil tudi spodnje perilo Ca Ivina Kleina, zaradi česar je postal zelo priljubljen med ga vi, je storil napako. Zaradi grožnje ameriške skupine Gay and Lesbian Alliance Against Defamalion. da bodo gay populacijo pozvali k bojkotu Kleine ih proizvodov, pa je bil Marky prisiljen svojo nap o tudi popraviti. Kaj se je sploh zgodilo? Marky : je lai decembra pojaUl v TV oddaji The Word, skupaj s pevcem Shabbo Ranksom dobitnikom nagrade Grammv. V oddaji je bil intervju i jamapkim reggae pevcem Buju Ban tonom, ki v pesmi "Boom By By' pravi, da je treba homoseksualce postre lit i labba Ranks se je strinjal z umori, saj si po njegovem vsak, ki ne spoštuje božjih zakonov, zasluži križanje. S lakimi izjavami je Marky Mark soglašal Ker pa je osumljen. da je v mlajših letih pripadal tolpi, k je pretepala gave in tujce, je bila mera polna. Po reakcijah gay aktivistov se je ie posipal s pepelom: ' Nisem hodil v elitne šole. nisem imel priložnosti, da bi se česa na-učil-. Gay skupnost sem spoznal Šele, ko sem se začel ukvarjati z glasbo. Skozi glasbo govorim o miru in gay i se borijo za svobodo tako kot jaz. V svetu je že lako preveč neumnosti, zakai bi se ubadali še s tem. kdo s kom spi. Sam sem liete-roseksualen. spoštuiem pa v ikršno spolno nag-njenjc," Na drugo v to je zatgral tudi Ranks Seveda je imel tudi On nesrečno otroštvo in hudo religiozno vzgojo. Sedaj je spoznal, da so h njegovi komentarji napaka, saj zagovarjajo nasilie nad homoseksualci. Shabba Ranks bo javno spregovoril proti nasilju nad le/bi j kami in ga vi. Pomislite kam vas pripelje nesrečno otroštvo1 TRI SRCA Tbrtte of Means le najnovejši ameriški hoilywpodski film na temu tezbišiva in bi seksualnosti. Lezbičm oar igr.ua Kelly Lynch in SherIJyn Fenn Sherilyn poznamo kot novopečeno lepotico. ki je opozorila nase v nadaljevanki Twin Peaks Lynchera igra lezbiiko, iti si želi pridobiti ljubezen svoje b[seksualne prijateljice za vse čase, zato najame moškega prostitua, k: ga igra William Baldwin ie-ta na; bi zlomil njeno srce tn jo lako "prepričal '. da postane Izključno Ic/bijka. Seveda pr .e do zapleta, saj se prostitui Baldwin zaljubi v Fennovo. kateri bi sicer moral zlomiti srce, Flvnchova pa je Se bolj obsedena, saj ne ve, kako bi iz svoje pi iteljice naredila pravo lezbijko. Kljub nevarnemu zapleni gre za zabaven film. ki z enakim spoštovanjem predstavila različne spolne identitete, Hllfii NOVIČKE Lezbičm par iz Hampshires, • ' ončn dobil .-.ravico do posvojit e ka. Njuni prošnji so svetovalci ugodili šele po dveh zavrnit ih in po grožnji, da .se bosta pritožili na vrhovno sodišče. 'To je zituk iarl predsodki* je izjavila ¿t.. .med bodočih mater. T Jtagliji I Ostaja Gay Bridke Club, k ima sumov Londonu M> Članov Letnega tekni i -.¡a v bridgt: sc udeležujejo tudi I lom «ksualci l bližnji ti evrdj klb driav Klut želi iiidobiti še več strastnih kvartopircev, še pdšebei lezbijk. Infor-n: i je rai t rs dal Roger na ¡d. "cvilki 071 72U Olifi. _ Novica št, 1 nova romanca - Mani. j Navratilova in k.d lang M zaljubljeni. Opravljivi ;ingle-b: časopis The Suf poročil, ¿te te ameriška country pevka k, d. I a ti g svojim prifjieijem povedala, a te "zaljubljena do konca" O novem le/.hičnem slavil ■ rani s.. ■ r. pisal > v Daily Mail (Nova .jubežen Ma* if*j§§ Evening Standardu v mnogih ameriških časupi ih v T Norveška je -ledih primeru Danske in tako postala druga država na sveto, v kateri so možne homoseksualne porok . Zakon bo začel veljati , avgusta lerb . Podobno kot na Danskem bi, o lezbiftii oz iav zakonci meli iste. pravice ' :ot lic. roseksušiini zakonci, r tea pravice do posvojitve otrok in cerkvene poroke Nov zakon j v norveškem parlament»! od prh vsi poslanci -delavskih in socialističnih strank-. mnogi poslanci Konservativne Stranke in nekaj pripadni! v desničarske Stranke napredka Dosledno so zakonu hasp rt «ovali: le v Šminki krščanskih demokratov Kmalu KWia homo^-kMulne p- roke legaliziral j It Švedska ir. Finsk ▼ Rock glasba je d( nedavnega vtkala za tipično mačjstičnn vi S -poj hpi m Vit). t :k skupin se rudi 3 tabu p lira. Vse več je nainreč znanih rock glasbenikov. ki niso se k si,sli in houiotobi. nekceri pa celo odkrite priznavajo J a so Hi aoseksualči. '¡i.ko je red ned., p, tudi kitarist sku-.1.^ Faitl' No More za slovito ameriški 1 ieibično n gay revije . Ivoaiic povedal, da p gay in da so seksislične in homof tične rock skupini med katerimi so vodilni Guns'nRoses. v ret obsojanja. Da so Kailh Np More zares Iriigačni od ostalih rockerskih skupin Jo .mi je tudi video spot njiiiove zadr.) uspešna ai\. kjt se poigravajo spogledujejo s trans-v^stijol 1 red Pasih Nc, More pa so javno ciziUmiii. da niso hnmoiobi in kststi tudi Bed Hot Chilli Peppers. Flea, član sku- ] , je prav tako |ioveda:. da j. gay. w Ob glasbenih novičk.d je" rav gotov«. potreuno omenili sle priredilo zna- ne skladbe LOIA, ki so jo izvajali The kinkv V za est eni prevodi Tomaža IJonik-Ija jo izv-jja skup in.t Chatea" in lišati je. da zaradi "spornega beiedjS že buri radijske valove. dom in svet 11 ........-íT-'.- -ï : :!>- 'fH-;: t 1» ■ m/mm Z :; I mEtSÈÊÊËmr ■■H ""■"'•vi8'"i- " : ' , -,,:.. ; :." ., .. • •• - ::: - ... •; • • '•• ........? ; :•.... .. : ... .. -'. : i*:'zmzM&Mzmim.:. , .. ,\ .........■■■■■■ ■■■ .. ... MMÉMi V. -!. - « -ï ,. .,: :* -g...:-:- - : ''ïmœz.z'rnm* ; •»Si;-11 ' , ■■■ WÊmM ¡V!=..!____!. ff jžjijp. ::' cr.r?rr*: ' ^ -'fí ' ÍÜÍ ' 12 intervju SLAVENKA D R A K U L I Č Mislim, da je lezbištvo prišlo v javnost na zelo negativen način ... V naslovu ene svojih knjig duhovit« pravite, da sinu preživeli komunizem in e pri tem celo smejali Kaj pa sedaj, ko je vso staro celino "končno" zajel val demokratičnih sprememb, ki bt pO definiciji s seboj nujno moral prinesti poleg splošne blaginje predvsem človekovo osebno svobodo? Se bomo ie naprej smejali aH pa morda le ni vse tako, kot bi želeli in bi moralo biti? Demokracija se izgrajuje zelo počasi in postopni i. Gre samo iii io, ali imamo oblast, ki zares že]i razvijati demokratično ozračje ali ne. To je edino vprašanje, Nobena oblast namreč ne more postati takoj demokratična; lahko imamo demokratično ustavo, večpatii-ski sistem in svobodne volitve, kar pa Sc dno lahko ostaja na nivoju formalne demo k r .cije. Obstaja nevarnost zaradi nacionalizma. vojne, formalne demokracije, Pri liudeh v Vzhodni Evropi, ki nimajo demokratične izkušnje, se ustvarja napačna predstava o tem. kai pravzaprav je demokracija. Kaj pa položaj žensk v bivši Vzhodni Evropi, kamor pogojno sodimo tudi sami? Katere so tiste bistvene spremembe? Nikakršne, samo na slabše*. Na žalost. Predvsem zaradi tega, er gre za spremembe, ki so se prvenstveno odigrale na trgu- ekonomi].! v Vzhodni Hvropi je skraiurana. nezaposlenost je ogromna in seveda so prve. i izgubijo delo. ženske So pa l ud i prve, ki izgub.,,) pravice, ker je v večin, teh dežel katolicizem močan. Tako se najprej poslavlja vprašanje splava - na Poljskem, verjetno se bo kmalu tudi na Hrvaškem, nekaj časa so je i Sloveniji. Tako ie spremembe ne prinašajo nujno koristi ženskam. Pravzaprav gre za nhdohje. v katerem 11 omur ni bolje Vsem nam gr.- slabše. Ostaja samo vprašanje, a i obstaja upanje, da bo bolje ali ne. Kar se mene tiče. sem precejšen pesimist, Mislim, da ženske niso izvzete in da se jim dogaja nekaj paradoksalnega. To je ta paradoks, ki mu |az pravim paradoks emancipacije po emancipaciji. Ne zato, ker je ženskam ta emancipacija bila podarjena v okviru socia-I¡.stičnega sistema in se jim sedaj te pravice postopno odvzemajo, ampak zato, ker se ženske ne znajo organizirati, ne znajo se boriti za pravice, ker se tega niso naučile. Ljudje v Vzhodni Evropi se iliso naučili boriti se za nikakršne pravice, saj jim je bilo vse nekako se rv i rano. Pravzaprav se bomo morali ponovno boriti za svoje pravit k >o nam bile do sedaj dane in smo zaradi tega se vedno del totalitarne zavesti, ker še vedno pričakujemo vsako odločitev, dobro ali slabo, od zgoraj, Mi smo se naučili tako misliti in funkcionirati. Toda ti Časi so mimo in ni več dobro dopuščati, da odločitve pohajajo od gora}, ker na ta načtn ne bomo zgradili demokracije. Zelo pomembno je čimprej zgraditi tako obnašanje, da se človek sam organizira, Pri tem je vseeno, kakšno vrsto niciative imamo v mislil Tukaj sc spet pojavi vprašanje strahu. Ljudj se še niso naučili, da zmorejo, smejo, hočejo. Ljudje se morajo organizirati sami. V.saka odločitev, ki ne pride po tej poti. je nedemokratična. Potrebno je vztrajati na tej državljanski samozavesti. na leni, da je človek državljan, in to je izhodišče, ne pa masa Kaj se pravzaprav dogaja s hrvaškimi mediji? V vsakem primeru ohstai.i kontrola, neposredna ali posredna Na televiziji in radiu obstaja uradna kontrola, saj gre za državne medije, Kontrola v isopisih je seveda posredna. poteka na najrazličnejše načine, naj-pogostje pa s sam ocen zu rt j Ali na HrvaŠkem še sploh obstaja publikacija, v kateri bi vi lah ko ta hip objavili svoje tekste? Aii imate v tem trenutku doma založnika, ki vas je pripravljen podpreti? Niti eno niti drugo. Ni več Časopisa, v katerem bi lahko objavljala, nihče me ne pozove. da bi pisala Isto je z založniki, le dve leti se nihče ni zanimal za moje kn ;e Mogoče jim knjige niso všeč mogoče mislijo, da se ne bi prodajale, čeprav se prodajajo v petih, šestih državah Morda mislijo, da so knjige zelo slab kvalitete in ne želijo .svojemu bralstvu prodajati takšnih smeti. Ne vem, Dejstvo je. da v lastni držav1 v zadnjih treh letih nisem izdala nobene knjige, v zadnjem letu pa tudi nobenega teksta Torej bi lahko rekli, da vam je Tudmano-va uradna oblast odrekla naklonjenost iii ste neke vrste disideni v času. ko bi ta pojem, povezan t, verbalnim deliktom, v današnjem obdobju pravzaprav moral izginiti Iz nagega besednjaka? Proizvodnja novih disidentov je zelo zanimiva stvar, ki govori o sistemu, o ozračju, v katerem Živimo, Ljudi, ki mislijo drugače, v nobeni demokratični državi ne imenujejo disidenti in ne izzivajo javnega hnč- Želim povedati, kakšna je naš:i situacija - ta proizvodnja notranjih sovražnikov je tipičen boljševiški pojav. Temu pravim neobolj-ševizem nove obla.sti, ki je verjetno ogrožena na svoji poziciji in zato proizvaja notranje sovražnike, kot da de ne bi imela dovoli zunanjih. N'i dovolj, če se Človek solida-rizira z osnovnimi stvarmi, da je Hrvatska zrte\ in Srbija agresor itd., ampak mora v tem prepričanju iti do povsem religioznih razsežnosti. Torej osnov na solidarnost ne zadostuje Mislim, da je to nemogoč položaj, grozljivo izključujoč, ki mi ne pušča dovolj prostora kot posameznici. Ne bi rekla, da mi je Tudmanova oblast odrekla naklonjenost, Sploh ne mislim, da je problem v sami oblasti. ampak je velik problem tudi v mojih kolegih, novinarjih, ki napadajo določene ljudi, da bi si oprali roke. To jc znana stara politika: napadaš določene ljudi, da bi pokazal. kako si dober, zvest in pravoveren. Mislim, da je vse zelo napihnjeno Ln skon-umirano in da ni nikakršne polrclie po proizvodnji nol ran jih sovražnikov ali di.sidentov. Če gledate to situacijo od zunaj; v vseh drŽavah, kjer iz ijajo moje knjige, pišejo, da sem hrvaška pisatel" ca. Če se moje ime identificira s Hrvaško, kjkSen je potem mo| položaj? Tako se mi vse to zdi povsem nepotrebno. Verjetno ste bili večkrat tarča zbadljivk in posmeha zaradi svoje znane feministične dr/e, ki ste jo najbolje izpričali v zborniku Smrtni grehi feminizma, v ka tereni je spremno besedo napisal znani antifeminist. To, da ste prav njega zaprositi za besedo, je bila brez dvoma po eni strani zelo pogumna poteza, po drugi strani pa nadvse ironično in duhovito dejanje. Da, ta teza drži. Mislila sem samo. da je to duhovita pesta, in hotela sem pokazati, da nisem noben šov list. Zanimalo me je, kai bo napisal, in mislim, da je dobri) izpadlo. Kar se tiče feminizma, to je bila majhna skupina. kar je bilo sicer zelo pomeni hno. Se posebej \ medijih, vendar se ni moglo govoriti o g i injLi. Še danes se dobro vidi, da gre za manjšo skupino žensk. Kdaj ste se torej vi osebno srečali s feminizmom? Se je to zgodilo tukaj, na prostora bivše Jugoslavije, ali v tujini, kjer ste preživeli precej časa? Eno in drugo. Veliko sem potovala Poleg tega sem študirala sociologijo in se je to nekako ujemalo eno z drugim. Rekla bi, da je prišlo iz teorije in potem prešlo prakso, ampak kot veste, feminizem brez prakse ne obstaja, zato se je vse nekako prepleilo in ostalo. Danes sem še naprej feministka, nisem pa več aktivistka, ker se z flktivizniorri tie ukvarjam več. Pravite, da je bila to manjša skupina Žensk, Ali ste mogoče sodelovali s tako imenovanim akademskim krogom feministk v Zagrebu, katerega vidni predstavnici sta bili Rada Ivekovič in že pokojna Lidya Sklevicky? Seveda, tne smo bile v tem krogu, ki se je imenoval Žene i društvo. To je bilo osem žensk, ki je leta 79 ustanovilo to skupino. Nel.aj časa je bilo sto ali celo dvesto žensk, ampak ni bilo gibanja, intervju 13 Vem«, da je na Zahodu lez-blitvo Integralni del femitiis-Učnega gibanja. Ali je ta zavest o nujni povezavi feminizma in lezbištva vsaj teoretično prodrla tudi v takraten jugoslovanski prostori1 Cc lil, zakaj ne, in kaj vi osebno mislite o tem? Mislim, tla je lezbisrvo prišlo \ javnost. na zelo negativen način in da se lezbisrvo in feminizem povezujeta na zelo negativen način. Tako se je 'zgodilo na prostoru bivše Jugoslavije, Tudi sjiiu lieseda feminizem ima negam™? ko notacije pri nas To bi lahko poimenovali dvoje a negativnost Takšen je ta imidž, Koliko ea.sa bo trajalo, da se kaj spremeni, ne vem, V vsakem primeru ta piuhlem nikoli ni bil v sredlJČti pozornosti in tudi sedaj, še posebej zaradi vojne, ni. Kar se tiče teonje pa ne vem, kako stvari Mojijo. ker lega ne spremljam ve£ redno Lani je v Zagrebu potekalo tradicionalno feministično srečanje, ki se je prej imenovalo jugoslovansko. Vem za vsa ta srečanja, vendar na nobenem nisem bila. V tem diskurzu nimam več kaj posedati. Povedal« sem že veliko, delam tisto, kar i.lelam, moja stališča so še naprej feministična m mislim, da ni polrebe. cla bi šla na takšno srečanje. Saj nisem mislila tega. Prišlo je namreč do absurdne situacije, saj na lansko srečanje niso hile povabljene beograjske feministke, ki so od začetka vojne v protivojnem gibanju. Izgovor zagrebških feministk je hil embargo In to ravno v trenutku, ko sta se hrvaška in srbska oblast dogovarjali o ponovnem odprtju avtoceste ZagrebBeograd. Ali resnično živimo v času. ko postaja nacl-oualizein. ki nas jc pahnil v to mračno obdobje, edina sprejemljiva Unija obnašanja čelu takšnih skupin, ki so mar finalne in ki bi v bistvu morale biti nad-nacionalne? Te skupine nc morejo biti izjema. Mislim, da ju horriD^enizacija tolikšna, da marginalnc skupine od tega ne odstopajo. To je moja izkušnja. Ena izmed poglavitnih dilem, ki se venomer pojavlja, je vprašanje, ali je smiselno govoriti o obstoju tako imenovane gay in lezbične literature in umetnosti sploh. Kaj menite o tem? Moram reči. da to vprašanje zame ni ustrezno. ker se s tem sploh ne ukvarjam, Načeloma pa sem proti temu, da se umetnost definira na takšen način, iz spolne opre- delitve Zdi se mi. da to lit lij smelo biti primarno načelu definiranja umetnosti, Moram reči. da se s tem nisem pivveč ukvarjala, kot se tudi sicer preveč ne ukvarjam z artikula-cijo umetnosti, ker raje pišem, kot pa se ukvarjam s teorij" Kar se pa tega lite, se mi zdi, da bi n1 bilo najhliz.e j šno prepričanje, ' -nclar. pravim, morda ni.sem dovoli informirana torej se distanciram. Ste vrhunska intelektualka, izvrstna pub-licistka ter odlična literatinja. vsaj tako va.s vidimo mi in drugod po svetu, kjer so vse knjige, ki ste jih doslej napisali, doživele izjemen uspeh. Katera izmed knjig, ki ste jih napisali, vam je najbliže in zakaj? To je težko reči. Mislim, da mi jc najbliže knjiga Martvonuila kn~a Moram posedati, da sebe doživljam predvsem kot pisateljico, kot nekoga. ki piše literaturo Vem. da to zveni make nenavadno, ker sem napisala več ion-1'iclion kot lictiuii del, ampak tako ie: intimno se telim doživljati kol pisateljico. Moja najljubša knjiga je Marmornata koža. zalo ker st ukvarja z enim od velikih tabujev i naši kulturi in to je tabu seksualne matere Zdi se mi. da se o tem niti ne piš niti ne razmišlja dovolj. To je precej skrito kol tema. izkušnja, kot tema pogovora in kot literarna tema. Če se poskušate 7. Senskami pogovarjali o njihovih odnosih z materjo, boste naleteli na nekakšen zid. Meni pa se zdi odnos ženska - mati absolutno najpomembnejši odnos v življenju, ker gre za identifikacijo e. istim -spolom. Najbolj me je pritegnilo in me rudi najbolj zanima, na kakšen nniin se izraža problem spolnosti v tem odnosu To trie še vedno zanima in lato m: je ta knjiga najljubša. Prav o Marmornati koži sem vam mislila zastaviti vprašanje. Za vas bi laliko rekli, da sle pisec detajlov, tistih brez številnih, a pomembnih podrobnosti. in kot Ste sami omenili, se lotevate prepovedanih tem. Prav v tem romanu smo naleteli na zanimiv odlomek, kjer gre, pogojno rečeno, za precej izrazit homoerotičen odnos hčerke, kiparke, z materjo. Kiparka se namreč v trenutku, ko vidi, da se moške roke na razstavi dotikajo kipa njene matere, /ave, da jo to moti, In tedaj se vpraša, ali morebiti zato, ker si v resnici sama želi teh dotikov. Ali gre torej v tem primeru za prefin-jeno literarno metaforo, za aluzije na prepovedano homo-erotlino ljubezen ali za kaj drugega? Ne v eni. vi kot bralka lahko skle-, ,- _ — pate. kar hočete, vendar sre za ^ M eno in drugo. Mislim, da ta del homocrotičnosti v odnosu matere In hčere ibstaja. še posebej v puberteti. Vse to hčerino preobiačenje. sminkanje, ti poskusi, da se identificira in potem materino sporočilo: Ne se ne moreš identificirati 7. mano. ker še vedno nimaš nečesa, kar jaz imam, in to je spolnost, ki je zate prepovedana. To torej obstaja in mislim, da funkcionira kor metafora m kot realno« Je pa to nekaj, kar je nam samim zelo težko priznali in tega nismo sposobni v sebi artikulirati, zato je I o tabu, ki pa ima \e,£o z realn tjo, S čim se trenutno ukvarjate? imate morda že v mislili naslednji roman? imam. tri. Stili, pet, tako da ie velika dela za naslednjih pet let. Zato je pač treba samo sedeti in delati, nic drugega. Trenutno končujem novi roman Božanska lakota, ki po-\ori o kanihalizmu v ljubezni, in potem bom začela delati na obširni ,,on-liak>n knjigi, ki je žc naročen; Hvala za pogovor. Nataša S. Vegan, Bojana Vesel foto: Jane S trav s 14 intervju ALTERNATIVNA ZDRAVLJENJA V \ew Vorku se je začel pn ijekt za raziskavo alternativnih metod zdravljenja, Pred nekaj meseci je bil v New Yorku ustanoven Treatment Alternaiiiv Research Pm-jtKi (TARi'i /a raziskavo alternativnih metod zdra\ enja aidsa. Projekt je nastal pod okriljem ACT i P. vendar se je kmalu ločil od svoje materinske organizacije, da bi lahko bolje deloval. Povod za ustanov itev TAKIJ je bilo dejstvo, da poleg zdravljenja s proti virusnimi zdravili kot so AZT. ddC in ddf obstajajo Se Številne alternativne metode zdravljenja, o učinkih Ic-teh pa ni nič znanega. Jon Green berg < na sliki), ustanovitelj TARP. ki že več tet piše in objavlja članke o stopnji znanja oziroma o pomanjkanju informacij v zvezi z alternativnimi metodami zdravljenja, le sredi aprila 1992 predstavil v gay časopisu Sew York Queer ozadje svoje radovednosti. "Od začetka aids knze in pravzaprav že dolgo pred odkritjem HIV, so se uporabljale različne nckonvencionalnc metode zdravljenja in to z različnimi rezultati, kot na primer: zeliščni ekstrakii, dopolnilna prehrana in tradicionalna orientalska medicina, vendar tudi ti/i kalne in spiritualne metode. Vse to jc bilo združeno pod nazivom al te mat i vri« zdravljenie. Čeprav so nekatere teh metod sodeč po jasnih govoricah ali celo v laboratorijskih raziskavah pokazale določeno učinkovitost, vemo o tem mnogo premalo, Zdi se, da je aids družba, vključno 7, osebami s HIV in aidsom, aktivisti in terapevti, razdeljena na dva tabora: na tiste, ki ne glede na dokaze odklanjajo vse alternativne metode zdravljenja, in druge, ki jih Zagovarjajo ne ¡{lede na dokaze." Dva tabora G-JTcnberg razlaga, da se na podlagi ponujenih informacij ni moč odločiti za eno od metod zdravljenja in zato zahteva več informacij, To velja za učinke alternativnih sredstev na imunski sistem, proti HIV in aidsu imemu. Prvi TARPov princip je; ljudje s I flV in aidsom imajo osnovno pra co, da so informirani o svojem zdravljenju, Creenbeig ostaja zvest svoji ACT UP bazi, pri čemer izhaja iz tega: "...da bomo svoja lastna avtoriteta, Najprej se moramo naučiti zaobjeti neznano in dobiti odgovore, za kar olrebu-leino jasna vprašanja in ljudi, ki Jih bodo glasno postavili: TARP." In doda. da navsezadnje niso zdravniki tisti, ki nas ohranjajo pri življenju, temveč prej naše prirojeno, včasih intuitivno razumevanje naicjja telesa, izpolnjeno z informacijami, ki jih potrebujemo, da bi izbrali,..'' Do sedaj so se zahteve AČt m usmerjale na pospeševanje dobivanja dovoljenj za uporabo posameznih novih zdravil in na dostopnost zdravil za vse. ki jih potrebujejo. Grecnberg: "Pri alternativnem zdravljenju je dnjgače: vitamini, masaža in akupunktura so naprodaj, V vsakem primeru za tiste, ki jih lahko plačajo." Aid» postavlja vedno nova vprašanja ACT UP je v preteklosti zelo dobro uspel imenovati aids krizo oziroma dokazati, da ^re pravzaprav za več kriz. Kar se preprečevanja novih infekcij tiče. so bile strate- gije in zahteve hitro jasne. Pri zdravljenju aidsa pa se pojavljajo vedno nova vprašanja, ki zahtevajo vedno nove strategije. Te se kažejo tudi v dostopnosti ddC, ACT UP se je leta dolgo boril proti državni birokraciji in tržnim Špekulacijam farmacevtske industrije ter za hitrejšo dostopnost medikamentov kot so AZT, ddl in ddC. Medtem je FDA t Food and Dnig Administration) postopek pospešila, .;ar lahko prinaša nove nevarnosti, Po eni strani se želi omogočiti čimprejšnjo dostopno;': uspešnih novih zdravil, po drugi strani pa st e bati nezadostno raziskanih stranskih učinkov TARP želi zbrati podatke o čistosti, končen traciji. zanesljivosti kvalitete in doziranju dostopnih alternativnih produktov, ker so te informacije pomembne za raziskavo učinkov , tudi če .se uporabijo te kot dodatno zdravljenje, Slednje je pri bolnikih v ZDA vedno pogosteje Številni jemljejo blaga alternativna sredstva do tedaj, ko jc res nujno potrebno doseči optimalno delovanje "močnih" zdravil. Za to, da je o alternativnih metodah zdravljenja dostopnih le malo podatkov, sta dva vzroka; prodajna politika in usmeritev alternativnih zdravstvenih izvedencev. Za Jona Greenberga to pomeni, da bi etablirani, kon-vencionalni raziskovalci morali h -i motivirani za študije o uporabnosti alternativnih zdravil, saj bi morali biti principi in metode medicinskih raziskav uporabljeni tudi pri alternativnem zdravi jt-nju. intuicija je nesmisel Ugovor da iinu alternativno zdravljenje svoje lastni principe, ki niso združljivi s klasično zahodno medicino, je za Greenberga središčno vprašanje in hkrati ranljiva točka; "Skupnost za alternativno zdravljenje je prav tako kriva za pomanjkanje informacij Dolga leta sem hil aktiven zagovornik njihovih metod, dokler mi ni bilo jasno, da so še veliko bolj pristranski m omejeni kot kon-vencionaini znanstveniki Kako bi kot pa- cient lahko prišel do pametne odločitve, če je vse odvisno od dobre intuicije mojega zdravnika? Kako lahko vem. ali mi nek prašek pomaga, če etiketa na njem pove o vsebini manj kot etiketa na Škatli za kavo?" Uveljavljeni raziskovalci so naslednja ovira pri raz kovanju alternativnih metod zdravljenja, saj praviloma lahko delajo le tedaj, ko neka farmacevtska tovarna zasluti dobiček z novim preparatom. "Kdo bo vlagal denai v raziskavo vpliva vitamina C na krepitev imunskega sistema aids pacientov, če se tega ne da patentirati Na ta način zapravljamo možna zdravila. Čakanje, da se bodo uradne institucije čutile odgovorne za take projekte vsaj v ZDA ne pride v poštev Green-berg pa je do uveljavljenih znanstvenikov optimističen: "Veljajo sicer za pristranske, toda pripravljeni so sodelovati pri posktisih. ki kaj obljubljajo in $0 dobro pripravljeni Seveda [**azíjo na svoje dobro ime. vendar se tudi dobro zavedajo, da je bil penicilin odkrit v navadni plesni," Jon Grecnberg je \Rl' predstavil na VIII mednarodni konferenci o aidsu v Amsterdamu. Predstavitve je imej tudi v ra/.ličnih evropskih deželah. ddl boljši kot AZT? Na zadnjem srečanju ACTC (skupina v ZDA, ki koordinira študije o aidsu) sq bili predstavljeni rezultati študije pri 9)3 osebah z ARC ali aidsom. ki so bili zdravljeni ali z AZT ali z ddl in so pred tem dobivali AZT najmanj štiri mesece, Cilj študije je bil ugotoviti, ali je učinkovitejši AZT ali ddl, potem ko je pozitivna oseba že začela anti irusno terapijo z AZT. ddl je v primerjavi z AZT pokazal le zmerne rezultate Na. začetku se je zdel najmanj tako učinkovit kot AZT: v ddl skupini se je pojavilo manj infekcijskih bolezni kot v AZT skupini, Tudi porast T4 celic je bil v ddl skupini močnejši. Ta efekt jc ddl pokazal le v nizkih dozah pod 500 mg. dan¡ večje doze se slabo prenašajo. Vrh tega deluje ddl dobro le tedaj. Če predhodno zdravljenje z AZT ni bilo (predolgo, - Ali se bo ddl dejansko začel uporabljati kot prednostno prorivirusno zdravilo pri HIV pozitivnih. Ae ni jasno. Pri .študiji v ZDA so udeleženci predhodno jemali AZT, Možno je. da je ddl pozitivno vplival na že obstoječo rezistcnco za AZT. Poleg tega tudi Še ni dovolj spoznanj o tem, kako bolniki prenašajo dolgotrajno jen. nje zdravila. Spoznanja ne zadoščajo, da bi osebam, ki jemljejo ddl svetovali, naj ne jemljejo še AZT, - ddl se že dobi v mednarodnih lekarnah pod imenom Y7DK.X (tablete po 100 mg), ddC dovoljen P roti virusno zdravilo ddC. ki je svojčas veljalo kot najučinkovitejše zdravilo za kombinirano zdravljenje z AZT, je \ ZDA in v Avstriji odobreno pod imenom HIVID (tablete po 6,373 ing) in se bo dobilo v mednarodnih lekarnah. Do sedaj so morale osebe s H \. ki so želele izvajati kombinirano zdravljenje, iskati zdravila na črnem trgu. Samostojna terapija z ddC brez AZT se zaradi nezadostne učinkovitosti ne priporoča. MI. hmonhem In renesanso 15 SEKSUALNA DELA VNICA NA DUNAJU Osrednja tema letošnje U.QA konference za Vzhodno in Srednjo Evropo. ki je potekala aprila na Dunaju, je bil aids, Predvidena je bila tudi delavnica l naslovom Vama spolnost za Lezbijke, ki pa jo je Lisa Power, bivša .sekretarka 7/6/1, ki je \ odiia pogovor, preimenovala v seksualno delavnico. Kljub temo pa ni manjkalo besed o vami spolnosti za lezbijke. čeprav iei-te veljajo za najmanj "riziino skupino". Pa o safe sexu nekoliko pozneje. Najprej nekaj o sami lezbični spolnosti, o kateri se pravzaprav še vedno zelo malo govori, lezbijke same je ne načenjajo prav pogosto, podobno kot je ne ženske nasploh - znano je, da o spolnosti veliko več govorijo moški. Seveda nam pornografska fhete-ro!) industrija in zbarali/irane, pejorativne predstave o tem kai naj bi ženske v postelji počele med seboj, dajejo lažni vtis. da je lez- hiČfia spolnost \ sem znana in da tukaj ni kaj razglabljati, že zato, ker ni prisoten talus. Lis a Pmver je načela pogovor o spolnosti z besedami, s katerimi poimenujemo tiste" stvari. Tako smo imele priložnost slišati besede, kol so prsi. jo.ski. pička, ščegetaveek. vagina, \ več jezikih - \ angleščini, nemščini. ruščini in tudi slovenščini, Skratka, besede, nam vsem domače, ki so seveda l h ko neznansko simpatične. Kaj počnemo v postelji, je bil naslednji izziv. Polagoma so sc iz ¿brane skupine lezhttk na delavnici, v naključnem vrstnem redu. prikradli bolj konkretni opisv oralni seks. poljubljanje, drgnjenje. vzajemna masmrbacija... Kaj uporabljamo pri penetrantni spolnosti t če io prakt:-ciramo); so t" prsti i j, morda celo j est alt tudi .spolni pripomočki? "Če vam je kakšno utvar o sebi težko pineduti." svetuje Lisa POuer, 'iabkii rečete, da poznate prijateljico ki počne določene stvari c postelji. čeprav boste r resnici opisen t de svoje izkušnje. Tako je pogovor kmalu naletel na občutljive, predvsem politično občutljive točke v lez-bični spolnosti. Seveda tre xa spolne pripomočke oziroma predmete, ki se vtikajo v agino. Le-ti med lezbijkanii lahko širijo nemalo dvomov, strahu in celo povzročajo občutke krivde. To. da si "lezbijke nekaj vtikajo' , ker nimajo penisa, je pač del homo-fobične folklore in je nemalokrat izrečeno v kontekstu omalovaževanja le/bične spolno -ti in lezbišn a nasploh To je gotovo pomemben razlog, ki plaši lezbijke, saj seveda ne želijo ustrezali žaljivim in nemalokrat morbid nim predstavam, proti kateri na se mnoge borijo. Gre pa rudi za to. da naj bi lezbijke nekako "dokazale", da so prave, osveščene lezbijke, ki ne potrebujejo nobenih, falusu podobnih predmetov, 'Jot tj. ko je na delavnici na nesel pogovor na to temo. je neka; žensk vstalo in demonstrativno zapustilo predavalnico in potem je Lisa Power omenila Še nekaj občutljivih zadev, seveda z apelom, naj pač skušamo sprejeti, če jih že ne moremo razumeti, tudi spolne prakse, i nam osebno niso ravno blizu »polnost je vendar leno men. ki ga je težko stlačiti v o/ke okvire, in nesmiselno je določati, kaj naj bi lezbična spolnost bila oziroma kaj bi nc smela biti. S5| je tudi zelo individualno obarvana sr'ar. Tako je pi govor nanese! še na lezbijke, ki Se ali pa občasno sptio tudi z moškimi Njihovo spolno obnašanje je tako biseksual-no. čeprav so taiste ženske lahko pripadnice lezbične skupno n sebe doživljajo kot lezbi|ke. ne kot biseksualk;.. ieveda pa je največkrat njim namenjen očitek, da niso prave lezbijke. In morda ;e čas. da spregovorimo o problemu aidsu Virus HIV, ki povzroča okužbo je sicer težje prenosljiv med dvema ženskama. kar pa Se daleč ne pomeni, da so lezbijke imune Po raziskavah, ki so bile opravljene v nekaterih zahodnih državah, vemo, da se je večina lcvhijk okužila med spolnim kI-nosim z moškim ali pa v uporabo okužene injekcijske igle. Še posebaj v Združenih državah opažajo poseben fenomen rizičnega obnašanja med lezbijkanii. Gre v glavnem za mlajše lezbijke, najstnice, ki še niso povsem prepričane o svoji identiteti in eksperimenti- rajo, kar pomeni, da imajo spolne odnose ludi 2 moškimi, pri čemer je možnosr okužile veliko verjetnejša, če se ne zaščitijo seveda. Tako lahko okužijo tudi svojo partnerko oziroma žensko, s katero spijo. O aidsu pri ženskah oziroma iezhijkah je razširjenih veliko napačnih predstav. Prva je prav gotovo u. da v injs H!V skorajda ne ogroža le; bijk. Druga napačna predstava ali pomanjkljivost pa jc v prepričani il da se aids pri ženskah manifestira na isti način kol pri moških. Doslej ni bilo veliko raziskav o fizičnem spolnem obnašanju pri lezh k a h ludi iz ahotnega razloga, ker lezbijke menda ne scksaio prav dosti in da ni kaj raziskovati' Redkejše raziskave kažejo, da se aie pri ženskah izraža pogo1 o v obliki ginekoloških obolenj, kot so vaginalne ii lekcije oziroma kronična netja na delili ženskih spolnih organov. Ker to n značilnost aidsa pri moških, se je dogajalo, da zdravniki ginekoloških težav pri že skali niso 1 'deli koi možne simptome aids a. Pa poglejmo, kakšne so možnosti prenosa virusa Hrv med ženskami oziroma, kako se je mogoče zaščititi. Omenimo najprej mana dejstva, da se virus HIV nahaja v i ele sni h tekočinah, krvi in spermi. Največ ga je v trvi in spermi, man] pa v slini, solzah potu. urinu alt v mleku v prsih, kar pomen da bi velike količine teli lekočin morale prit» v kri druge osebe, da bi povzročile okužbo Doslej še nt bil zabeležen noben primer pre nosa virusa preko ¡line. Zelo rizični so spolni odnosi (oralna stimulacija! med menstruacijo - kri nikakor nc sme priti v iihta Prav tako moramo paziti na ranice na prstih ustih ah spolnih organih. V takem primen, se gotovo zaščitimo, Kakšna je torej zaščita za lez.bijke? Omenimo najprej t.ií "dental dam" narejen iz lateksa, snovi kot pri kondomu. vendar nekoliko trdnejše in mani elastične. Dental dam se uporablja pri oral nem seksu idražemu spolnih organov part nerke ?. usti ali jezikom), tako da se položi na usta. To zadevo v obliki kvadrata dobite v raznih barvah in tudi raznih okusov, kot so čokolada, jagoda, vanilija ipd Dental dam se j' uporabljal najprej v zobozdi.iv stvenih ambulantah, zato zaradi neel.istsé-nosti in pa majhnosti ni ravno praktičen Zato se svenije uporaba navadnega kondoma, ki pa sicer uporabljajo moški. Kondom preprosto razrežemo, lako da dobimo pra-vokornik, in ga uporabimo, Kot je videti t priložene fotografije, je moč uporabiti tudi celofan l'à vakurusko zavijanje hrane. Dental dam, že sam nepriročen, pa eve da ne more biti edino zaščitno sredstvo, saj le/lik na spolnost ni zgolj oralna stimulacija, kot nus lijo nekateri. V primeru ranic na prstu Ji na prstih, zlasti, Če jih vtikamo v vagino ah anus, uporabimo enega ali več naprsinikov ali pa kar rokavico, 'ludi v vagmaln sluznici se namreč nahaja virus HIV, še pose lui j v sluznici z belimi krvničkami, ki so prisotne ob vnetju spolnih organov ia žalosi pa na prst ni ki in rokavice iz lateksa, kot posebna zaščitita sredstva za lezbijke. pri nai v Sloveniji. niso n-a voljo, lahko pa sc znajdete humanizem in rene s on su liiiltllll z medicinskimi naprstniki. ki ščitijo ranjene ali obvezane prste, kadar imamo opravka t vodo, l'ri omenjeni zaščitnem ravnanju je priporočljivo uporabljati tudi polzita (lubri-ksnorjel z vodno osnovo. ki prepričujejo trenje. Omenimo še spolne pripomočke oziroma tako imenovani "dlldo" ki se uvaja v nožnico ali z:\dnjik. pri čemer je zelo pomembno da si ga partnerki ne izmenjnjeta, v kolikor se predhodno ne razkuži, Omenjena zaščitna sredstva morda zvenijo smešno. vendar pa i ama spolnost za tezbij-kc nikakor ni iz trte zvita zadeva. še posebno. Če ženske, s katero spite, ne poznate prav dobro (ali pa morda samo mislite, da vam je njena preteklost ili sedanjost dobro znana!J. in nikakor ne pozabite na možne ranice na določenih »tesnih delili! Pa se vrnimo zdaj k seksualni delavnici. Po uvodnem nagovoru Povverjeve smo se razdelile v manjše skupine. . katerih naj bi .spregov orile o konkretnih spolnih izkušnjah, .si postavljale vprašanja, na katera pa ni bilo potrebno odgovoriti, če katera lega ni želela. I'o začetni okornosti smo le načele nekaj tem. Recimo, aii govorimo, (glasno) vzdihujemo med seksom, "i nam všeč tako imeno- vane grde besede, ali uvajamo prsi ali prste v vagino oziroma si to dopustimo. Odgovori, kolikor jih je bilo, so seveda bih različni Ali partnerki povemo, kako želimo seksati, jo vprašamo, kaj si želi? Nekaterim se to ne zdi potrebno - neka udeleženka je celo menila, da smo Slovunke. v primerjavi z zaltod-njakinjami. tako strastne duše. da so nam besede o spolnosti odveč, ker to pač počnemo tako dobro! No. pa šalo na ¡it ran, Nekaj jih je omenilo, da imajo v določenih trenutkih posebne želje in da to partnerki tudi pov ejo. Zaupajo ji tudi tiste svoje fantazije, ki sicer niso uresničljiv e kmalu pa se je izkazalo, da veliko lažje jovorimo o problemih, kot o tem. kaj počnemo v postelji, V moji skupini se je tako kmalu nekako zataknilo pri uporabi spolnih pripomočkov oziroma p . njihovi "politični korektnosti'. In potem je bilo delavnice že konec Najbolj zanimivo in tudi najpomembnejše je, da je sprožila potrebo po nadaljevanju pogovorov. Keka udeleženka se je kasneje pritožila: "Pogovor se p pa prebil to konča! ■ saj še do skupinskega seksa nismo prišle Namreč, poznam prijateljico, hi jo to zelo zanima..." S.T. VIDEO V Angliji jc izšel video o vami spolnosti za lezbijkc naslovom Well Sexy Women V prvem delu lezbijke. med njimi tudi specialistki dr. Lucia Grun in Robni Goma. odkrito in zelo informativno disku tirajo o ami lezli ičn i spolnosti. Postrežejo nam tudi z nekaterimi podatki: približno 2,8 milijor Angležinj ima vsaj eno spolno izkušnjo z istim spolom, mnoge med njimi so razvile bisek-sualno ali lezhično identiteto. Prenos virusa HIV 7 ženske na žensko je zelo težko proučevali. VeČ kot lezbijk. ki so v lanskem letu obiskale Benibosd kliniko (slovito l.liniko za spolno prenosljive bolezni žensk je odprla Sandra Bernhardb je imelo vsaj eno polno izkušnjo z moškim, ki bi lahko hil prenašalec virusa HJV. Zaradi tega se v HIV raziskavah med lezbijke štejejo le ženske. ki v preteklih desetih letih niso nele spolnih odnosov z moškimi. Izključeni so tudi primeri prenosa virusa preko injekcij skill ijjet. Kl|Ub temu je še vedno težko ugotoviti, kako so "-t* okužile ženske iz skupine "lezbijke" in kdaj gre za prenos virusa HI\ ? Ženske na žensk v' drugem delu videa sledijo štirje eks| icltiVi prizori lezbične spolnosti, seveda vame oralru seks s folijo; st_ks v in>|e. pri katerem jc ena udeleženka samo opazovalka; seks z rokavicami iz lateksa in seks s spolnimi pripomočki Video Well Skuy Women lahko naročite pri Adrians Video. 59, High Street, Wick t or d Essex. SSI 2. 9AQ. UK. Cera je tufllov foto: Delia Grace httmaaiiem in reaesanta 17 COMING OUT DOMA sem ga nato naredil, to v bistvu niti m bil ker jima nisem povedal i isto nič novega Mama je rekla samo; "Vem." •Veliko težje si jc izmišljati laži kot pa povedati resnico. Če lažcmcj, si drugi veliko prej zapomnijo naše zgodbe in nas lahko takoj ulovijo Zato se moramo vedno sproti učiti in si zapomnili; kaj smo povedali, ker se v nasprotnem primeru lahko znajdemo v pasti, ki smo si jo sami nastavili - zapleten* se v lastne izmišljotine Ko .se to zgodi, moramo reševati dvojno težavo: izkopati se iz lastne godlje in povedati resnteo. ki je zato še toliko bolj obupna. Seveda ima vsakdo od nas pripravljenih tisoč argumentov, s katerimi sam selx; prt pričuje, da ie čisto Oh. Če starše pusti lepo na miru. Kako naj vendar grem in povem nekaj takšnega mami in očetu, katerima se še sanja ne? Najverjetneje bom priča histeričnemu izpadu in v hiši bo poleni grozln-va atmosfera, vsakdo lx> živčen in življenje v družini bo pravi pekel. Ko sem vprašal anketirane, zakaj še niso povedali staršem kaj so, sem dobil približno takšne odgovore: -prav nič jih ne briga moje zasebno življenje, -bojim se. da bi me zaradi tega moralno dis-krttditirali alt pa. hr>)> ne daj. finančno ,dt », knkc> dmgače. -ne čutim se sposobnega za nekaj takega jr zmorem prenašati takega bistvenega pritiska Dobil sem tudi odgovore tipa: ".V leni jih v tem obremenjevati, ' kar pomeni čisto isto, kot če bi rekli, da ne želimo obremenjevali sebe, Včasih je potrebno, da koga obremeni mo, če ga imamo radi in če nam je do ljudi Pogost izgovor je luclv." Prepričati sem, da vedo. da nihče ne želi spregovoriti pni. Takšni izgovori so zelo slaba tolažba. Pon1!-nijo. da .se enostavno s tem ne želimo sooči- /a njihovo usmeritev, so bili ponavadi žrtev radovednosti staršev, od odpiranja pisem pa do hrskar"1 po dnevnikih, Vsaka od teh variant ima svoje prednosti. Ena najboljših je ta. da v primeru, da starši za našo usmeritev vedo, odpadejo vs; ¿u-držki in strahovi okoli lega, kaj se bo Zgodilo, če... Veliko je takšnih razlogov, ki govorijo v prid temu. da naredimo eoming out. - Odrešeni bomo neprestanega oepetanja pred nečim, kar lahko nekoč K t ste kolikor toliko aktiv n ,T uli lezbijka in se povrh vsega udeležujete Živ jenja na s< ni. potem se vsak dan srečujete s takšnimi strahov i tn vprašanji1 kaj se ho zgodilo, če bo mama slučajno odprla tisto pismo; kaj bo. če me pokliče fant dekle po telefonu, medtem ko me ne ho; kai nai jim odgovorim, ko se v ponedeljek /|titrai vrnem ,tz Koza diska,., in rakih vpraianj ¡t nešteto. Življenje v takšnem strahu pred eoming uunfm je vse prej kot srečno, zaradi tega trošimu energijo in nikoi se ne moremo sprostiti To še bolj občutijo tisti, katerih starši so že po naravi boli zahtev .u in hočejo vedeti za vsak trenutek, ki ga preživi'ao. -Nikoli se ne morete tako dobro skriti, da vas rte bi prav nihče odkril. Starši niso neumni in dovolj je že na|manjši sum, pa bo šla vaša anonimnost po zlu. ( bi želeli res vedno vse prikriti, potem bo trpelo vaše zasebno življe. ,s.j in prikrajšani boste za tisoč stvari, ki bi jih lahko počeli, pa jih zato ne boste mogli, Sam sem skušal na enak način voditi starše za nos ato nisem šel ruti v K-t niti na sestanke Roza kluba h neprestano sem se bal. da naredim kakšno neumnost. Vse skupaj |t bilo popolnoma brez vsakega smisla, saj As oba že pred tieau leti ugotovila, kaj si dogaja z mano Corning out. ki ne - -i: Odstotek tistih, katerih starši ne vedo ničesar, je približno enak tistemu odstotku gav-ev, ki ne živijo pri starših To navsezadnje sploh ni neobičajno, saj imaš v primeru, da si na svojem, veliko večjo svobodo in lahko počneš, kar hočeš. Tisti, ki so kljub lastnemu prikrivanju doživeli, da so starši izvedeli Če ste gay ali lezbijka, ki ne živite več pri starših aii ste m nad trideset let ter že dolgo neodvisni, potem vam starši v Življenju najbrž več ne povzročajo nikakršnih težav Nasprotno pa lahko nekateri, kj še vedno Živimo pri starših, alt smo od njih vsaj še delno odvisni in ohranjamo kontakte z njimi, sami povemo, kakšne težave imaš. če si v takšnem položaju Mnogi izmed vas boste najbrž sedaj sami pri sebi pomislili, da naposled ni pomembno, kaj si starši mislijo in koliko o našem Življentu vedo, včasih je pa najbrž le prav, da se zavemo, da so starši vseeno naš prvi stik s svetom, tla so nas let? vzgajali in če imamo še kolikor toliko spodobne udnt ,e z njimi, se vsekakor Ktdobi. da smo pošteni do njih in da jim ne prikrivamo resnice o ;ebi. In kakšno je dejansko stanje? Da bi to izvedel, sem ob nedeljskih večerih anketiral dvajset gayev in lezbijk. starih med IS in 30 let, saj smo v teh letih večina še vsi pri "starih" doma ali pa še nimamo službe. Zastavil sem jim nekai vprašanj v zvezi z izkušnjami, ki jih imajo s starši in o njihovem življenju. Glede na to. da sem folk moril ob uri, ki je primerna za vse kaj dmgega kot za nekakšno anketiranje, so bili kar ustrežljivi in samo eden se jc odločil, .ui ne bo odgovarjal. Od vprašanih je bilo -iO% lezbijk in 60% gayev. prvi rezultat pa je bil takle-AIJ (ŠE) ŽIVITE PRI STARCIH? >Ut = 4f% -m Treba je dodati, da se v skupino, ki ne živi pri starših, štejejo tudi tisti, ki trenutno študirajo in so drugje, ali so se zaČ3sno odselili. So pa skoraj vsi še finančno odvisni od staršev in se torej še niso v celoti otresli družinskih spon". To vsekakor vpliva na počutje in življenje Najbolj zanimiv del ie seveda vprašanje, koliko staršev pravzaprav ve. da je njihov sin gav oziroma hči lezbijka. N'a to vprašanje Stili dobil naslednje odgovore; da, ker sem ßm pmeihi!^. Molil "20"« Ha. wtuiiir misa izvedeli vi! mene nsrhm ia no piano ti in la smo nepošteni, po drugi strmi pa imajo tako stari i svojo tolažbo, saj se lahko izkaže, da to ni res, Zanimiv odgovor sem dobii od mladeniča 24-ih let, ki je rekel, da ne čuti nikakršne potrebe po coming <>Litri, kajti za njega je njegova usmeritev nekaj povsem normalnega in ni nikakršnega vzroka za coming oi.it. Kljub temu pa je rekel, da že dalj i asa pripravlja teren n da bt; staršem nekega dne vseeno razodel svoj način življenja. Vsekakor se lahko coming out sprevrže v fiekaj takega, kar si sami predstavljamo. Poznam ravno toliko primerov, ki so jih starši enostavno spoditi od doma, kot tistih, ki so se s starši pogovorili in imajo edaj v njih podporo, Vendar so to ekstremne situacije Od staršev nikakor ne moremo pričakovati, da nas bodo v trenutku razumeli - na vsak način je to Sok in nekaj časa bodo potrebovali, da se bodo temu privadili. Medtem |e najbolje, da smo pripravljeni na temeljite pogovore in da jim pojasnimo, Se jim kaj ni jasno, saj je ta način življenja za njih popolnoma tuj in nimajo prave predstave m o njem Preden izvedemo coming out. se prepri-čajmo, kakšen je odnos .staršev do homoseksualnosti. kar naj bi pomenilo, da "pripravimo teren'1. Od časa do časa spe i ji te pogovor na to temo in opazujte reakcijo. Poslavljajte nedolžna vprašanja ir se potem odločite. Izberite si čas. ko vas ne bo doma nihče motil in potem naravnost v tarčo, Kakršnakoli flancarija je pc~ sem odveč, kajti končno sporočil (j je samo: "Jaz sem gav/lez.bijka.* Naj to ne zvc.ii kot nekakšna tragedija ali opravičilo - nimate se za kaj opravičevati. Vaša čustva so vaša in vaše zasebno življenje ravno tako, vso pravico imate, da zaživite tako kol čutite. Če sami še niste povsem prepričam v svoja nagnjenja in se Je niste odločili, ali pa ste biseksualee ali kaj drugega, ne izvajajte coming orna, da ne boste imeli potem k: slabših občutkov. -Ne sramujte se svojih Čustev. Če ie niste zmožni postaviti zase v tem kontekstu, potem je bolje, da še nekaj časa počakate. Ne pustite staršem, da bi vam krojili vaše osebno prepričanje in na vsak tak pristop odgovarjajte enako Ena od reakcij staršev1 je, da nekdo od njiju reče: "Saj to je samo prehodno stanje in te bo že minilo." ali kaj podobnega, Na takšen pristop morate odgovoriti samo s trdnim "oe'!. Razložite staršem, da to ni nikakršno prehodno obdobje, ampak da je to del vašega Življenja in vaših emodj. -Čt se starši nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da ste to za kar vas do zdaj niso imeli, počakajte še nekai časa in bodite potrpežljivi Odgovarjajte na morebitna vprašanja in ne prepričujte nikogar, če ni pogojev za to. Če se kljub temu starši še naprej nočejo ali ne želijo s tem sprijazniti, potem ste svoje storili. To je namreč NJIHOV problem, ne vaš. Na svetu je že tako, da niso vsi z sem zadovoljni in nič ne morete zato -Ne pustile, da bi vas starši obremenjevali z grožnjami, ki so posledica jez.e al ogorčenosti. Sami dobro vciftt da se ne moieie spremeniti in to jim tudi povejte, če je treha. tudi večkrat, Odvračajte vse morebitne predloge v zvezi s psihiatričnim zdravljenjem in podobnim. Recite jim. da jim tega niste po- vedali zato da bi jih prosili za pomoč. Povejtc in vztrajajte na tem. da sle ¡»vsem srečni v svoji koži in da ne čutite nikakršne potrebe po drugačnosti. -fcden od možnih načinov, na katerega starši reagirajo, je tudi samoobtoževanje Prepričani SO, da so oni krivi za vašo usmerjenost in da so nekaj zagrešili v vzgoji ali kaj podobnega. Pogovorite se z njimi in jim povejte, da vzroka z homoseksualno usmerjenost Se vedno niso odkrili in da nikakor ne morejo obtoževati sebe. Konec koncev ie dejstvo, da coming out ne izpade tako grozno, kot smo si predstavjali. Če je staršem vsaj malt> mar za vas in če vam želijo vsaj malo sreče in veselja v življenju, potem ne bi .melo biti nikakršnih problemov K a vsak način boste preživeli, tako vi kot me. starši. Spominjam se s sok: ga najbolj psihično uničujočega coming oina. ko sem moral svoja nagnjenja zaupati stari mami. S staro mamo sva bila ves čas dobra prijatelja in vedno sem ji vse zaupal, celo več kot materi. Nikoli pa se nisva pogovarjala o teh zadevah in tudi časa za kakšno pripravljanje terena ni bilo. Ko mi se dokončno odločil, da ima moje zasebno živ enje prednost pred tem. kaj si hodo mislili ljudje okoli mene, in da je konec s prikrivanji m lažmi sem nekega dne nenajavljeno prispel k njej na obisk in se odločil, da pr»em. pa tudi če se svel podre. Vedel sem, da nima stara mama o mojem zasebnem življenju niti najmanjšega pojma, in jasno mi je bilo. da bo to udarec, kakršnih je imela le malo v življenju Vseeno oa sem želel biti pošten do nje kar ne bi bil. Če bi ji še naprej lagal vsakič, ko bi me vprašala: "Kako kaj lekleta?" Enostavno sem ji dejal, da se želim o nečem pogovoriti z n|o, da v em, da jo bo šokiralo, ampak da je to dejstvo. Prenesla je čisto pogumno, nikakršnega kričanja in česa podobnega n «lo. samo objela me je n potem sem se zjokal kot majhen otrok, Tako me je bilo vsega snah. da sem mislil, da se bo res svet podrl. In kaj se je zgodilo? Sedaj imam v stari mami največjega prijatelja, s katerim se lahko pogovorim o vsem, kar me teži. Ni pomislila na 10, kaj bodo rekli drugi, ampak na to, da f i bil srečen in da se mi ne bi kaj zgodilo. Življenje je naenkrat postalo veliko lepše in bolj veselo, '.'udi doma sein se znebil vsakršnega strahu in trepetanja pred tem. da bo kdo kaj zvedel. Bilo je vse prej kot lahko, toda lahko rečem, da se jc splačalo in je bilo \ redno vsake minute strahu. Anketir nci so svoje odnose s starši, ki vedo za njihovo usmerjenost, razvrstili od kategorije 1 (.najslabSe) do S f najboljše! Kategorija 2, ki je najbolj zastopana, pomen • V M 2=36% J-0% I - 1S.2'\ S - IS.2"i, da se starši niso sprijaznili z dejstvi da pa ne povzročajo problemov in da imajo njihovi sinovi hčere lopoino svobodo, Vsekakor je tO boljše, kot da je v hiši prepir. Ž!a konec se moram za sodelovanje iskreno zahvaliti vsem, I i sem jih prejšnje mesece ■"gnjavil" po K-t. Vsem, ki imate doma probleme, ker se ne morete odločiti za ali proti coming outu, pa želim, da bi imeli čim manj težav. S tem Člankom sem skušal pomagati tistim, kt so v dilemi, vsekakor pa bi bil vesel vsake vaše izkušnje v zvezi s coming outoni doma. Pišite in opišite, kaj se je Zgodilo. iko se sedaj počutite... Vsak prispevek bo dobrodošel. Jadran Silence = Death. Action = life.' no piano 19 DRU -GA r V POKLICNEM ŽIVLJENJU K najbolj d .¿«HA imeriškim pornieem spa- jutra fe pr* lodo iiMiiJja "Ja, sem gay, m dajo listi, kjer ■(.•p1 raznašalci piti. ali čistilci » kdift ma k h-imi kaj pripomniti, naj kar iz- oken pri svojih "bogatih - to"" T,i. fjj#.tiji 1 | Nekateri so pozneje pet 1 jo uh ¡i.t-rr , v iifclh I arijah. Kako k povEtbli,"da se jim je to zdelo pogumno in to v življenju, vido najbolje iteviinranoriitfhni- iflflfap ^'flfel niso mislili tako, gavi sami Delajo povsod rta gradbiščih. v Po 'iVnt icošnie pa ne dovoljuje;:; da hi klavnicah, pri carini. Le fie jpaii jih nihče pozabili na poskuse odkrivanja gajev s po Neki sav, f ančni uslužbenec, je f lokalnem močio^pr.ii ahiikov in testov \ povezati / časopisu i- al drugega gava. "da ^ skupaj aidi-om so*dobili «ki testi nov pomet Pod- premagala izolacijo". Čedalje več nioškiF te L je^a ¡jijo dolgih bolniških staležev In priti ven - napoveduje se drugi coming o nt mosckstialnosf sc danes pri številnih pod- Sioer je v tem primem zaradi anonimnosti bila. tiih eo^jo i vt.&o nevamijstjo okužbe še uporabljena šifra, toda to je že lahko prfi* fje pri; raz, 9dB pred zaposlitvijo se vpia- korak... - spoznati barve v >lvi vsakdanjosti. >šama mnafiajo Si ikmoiti.i družinske ra/more Toliko pa drži-, v vseh poklicih so tudi moški, ki ljubijo mošl Običajno velja, da Se Homoseksualni moški izogibajo umazanemu iiidu%s trijskemu delu in rokodelskim poklicem rada se fcanimajo za 'lepše" poklice, vx'iaini psiholog Norbert Zlllih v svoji doktorski-diser-* tadji f Homuwksutilui moški v poklicnem življenju) pravi, tla to niti slučajno ne drži. Številne ai ete sicer kažejo nad p opre ni delež poklicev srednje^ sloja, vendar je to varljivo. Končno je to kazalec poklice ki so povezani S: papirjem in svinčnikom - saj so pîêj pripravljeni sodelovati pri nketah. Poleg tega je coming Ocit enostavnejši za ljudi, ki so navajeni diskutirati Kdor dela drugje, se ra c izogiba lastnemu razkritju in posledičnim diskusijam. Nek kmetovalec je izjavil: "Pr icts na vasi to ni taho enostavno, Pogosto se ob večerih ¡Kijem t mesto i it tedaj sem popolnoma drug človek: Nihče si ne more misliti, kako stvbod-neeU se počutim, ko zapeljian tw UVtocesto Tedaj t ¡en t, da me ne hr> nihče opazoval, in takrat zaživini.' Podobno vedo tudi uslužbenci. V podjetju so pri-.zni gospod "tainta", o katerem nihče ne ve, kakStio privatno življenje ima. \ek trgovski tislužiTCFiec je takole povedal o svoji službi: "0 n#riï;ltb lahku gowrim h po. f^dnkth Nekaj koleyie sumi kako je z mano toda zau fiu'i se»! •temo eni. Reag. tla je čtteipt ih>, t o/J a prt isti setn jc.aaj tena ftjkrimiiv jie pove, saj nikoli ne i k>h M nekoč Želeli IkipmUti ah ptjdûbru:, 'Util fpšt i>::di>ga;ja. To vedno je : in 19 K t dela v fotol a bobo napredoval, ÎM ■ |(f| J"l>ie S' ' reza il 20 : j j fi delava í'ri tbn sica c Kkkp blefiraš. Pri t.i. s! ísncm imen ju iu to * prttjlKiili več izpra- alce v. pa fl ž.e lahko L jvoriS. ¿ato vaja . ■ , .. .. , ., : - .. ': ; ■ H preo $im tt* oc ec. r . - , . , ï^fcÊc jmenj^iinj ce-'., ki ¿amiiebít) x-; le če je direktno \prašan, govori o tem. Ni več zaposlen v svojem prvotnem poklicu, ker se mu to v določenem trenutku ne zdi več dovolj zanimivo in se zato izpopolni ije na področju, za katerega ga posebej usposablja njegovo sedanje podjetje Velja zl dragocene ga sodelavca, ni vodja in tudi ni svetovalci v koiitliklih. Je kritičen, vendar tudi zadri jn opazovalec poslovne politike. Socialno j# manj integriran. Službenih zabav ne more prenesti. Opravljanju pa .se izogne z distanco Potrpežljivi je tretji i p. - glavnem najbolj is t reza stere otipu homoseksualnega uslužbenca. Dela v svojem poklicu, opravlja funkcijo predstojnika. V službi je zelo sitmoza vesten. V homoseksualni svet se integrira že kot mladenič Po ZiUichu delajo taki \ lokli-ih, v katerih so antihomoseksualne te/ti|c oslabljene. .-.ptino tiei iralne .slike ai ga pršijo, da £illočni pa so značilni po svoji odpni honm ft* Ä+o . M scfoualnosti. s katero povzročajo iritaeije. l'ri- Otr.iyih p ki ) zgodb Gre glede na interoretafiti Jlk lafeko-spozna mofc-ka homoseksualna nagnjeni"! Cinrav postopki v strokovnih krogih v< Ijain m ^Harele in oreživete, pJ /■ niihovo "pomočjo" še vedno odklanjajo kandidate. Profesor psihologije Erich Stern trdi, da se pri homoseksualcih v času interpretacije slik, kjei se prikazujejo odnosi med moškimi, pojavi jasna zavora. Vrhunec izbora jiredstavija t.i osebnostni vprašalnik, ki vodi do zanesljive razporeditve. Prav i moški mora v enem od testov odgovori i NE na naslednic stavke- Tudi pri toplem vremenu imam pogosto mrzle roke in noge Srce mi časih začne razbrati / Kedko se branim, če me kdo napade. kričanje svoje homoseksualnosti bi doživiiali kot omejitev osebne svobode. Tako dozori odločitev da tak tagniseksualnosi vpelje v vsa področja .sC'ojqjta Sjfehfriju l'ri tem je treba premagat: vse rtaketje koVgo'- Vsaj poklicno je ta tip uspešen Trdio je v ^tni poklicu in v ^vojem delovnem mestu vitli za goro \ -ljen< j dolgiHrauio "apusliu.^ Žillich prtenuva,' i I o rtjegiW,- dognjni.i vezana na prostor jn čas. aziskan v Berlim kot gay infEsopCit' treba ut^mcuai' la m*j življenjske nftmere za. homu-eksuak't bis iv'enq. ugodnejše, \egativnj spoznal- l;iko predstavljajo Se'srh ledene gore I'eior > govori svoj.h ^»/.nanjiti ( iih nem severm meniš k e m tofstu.- V wU wki Tudi kdur se /drzne, hitro premakne tpd,, pozriam> prihliitm strank. Iti te ;/ dobi "homotučke". In čemu je treba pritrditi r tudi mene. Mis, i. eksu- akc. iir sem isHjmchka'kokna.1' Toda Šef . jtv i'ekej:: 'nU j"«.f|nett s |ro_sJem Času. tli tiaoj.i -ar, 7.di, p:> n da je gos|>od S. s m o jim ^.Bl&jijeiti .dokazal. cb tli >os oben pomapjit if-;v Jtiski Z.ato sedi ¿a , H n i napretloviinK: predlagal vas Vendar pu .se sb ¡inn en j v službi ne končajo vedno nko'gbdkc ?ucr h^-lein: )le>k r. jp moriti doživeli provokitciie svoj Ji yäjertcev. /aienjdk < je Ze navsezgodaj zjutraj - faoj 'm zatikiili tike Moških ki S" jih iz-r;i.\f'I>L" -i 'ijeni iiix/iijít sem mi-il ■/ hp^un''r> t Jsu. Ko sem jih uâg. so se »tu-i 'iti in damh acmipnr odgovre Nekega liti ljudje, ki me tako jezijo, da lahko pride do dehzno ročnega obračunavanja, če bi bil k f^ijd rodohnotvelia n majhne 'rgunmr; kn trai mojih prijateljev kaznovan, hi-kgpi pc iBHIBfeo isti alkik li za kaien ' dolgo ¡üv^l v OsnaMiecku. j^ ime! stoleritni Slavka, na katera pritrdilno odgovtf vi in- ei a,;.ki mu (e reKel. "Ko bi ljudje ti, hotnosc sualcev, jia sta \ikoli nts..n t:j.\x'rl. h se saček- shift govorice Ohrani!-pravega življenia Jün g. yn.jsix^/»ffj/fr" tyljettfrzase." j srečen, kot y> videti Ijiiflji Strah je i t Jh peuieiiieljeii. t'edaije ix^Mft. Tudi odgovor & n Lspogr" oIjčuicI da i' se športa vit. da á& vcl#íó. kar je vjntlr storil nek. slabega. ali;da strela spada k stva preif/U-s^imi lcB.>e kot^lato pravilo. Tont jt rem, ki se jih boiiS vixlijo k re/ultani. i go- deliti v^nokl V A&i hi«« 11 klinu.. N'iegw kolegi vori o peiverznt isti". Torei previdno! so f^Bm njegovo nagnjenje "\'ibčc rt V inapinih podjetjih v glavnem ni,si up« priponiitjl kaj 'ne^itirnega še; je L ¡ « me*H<-tal jen takim testiranjem dtf je K> mop stvar fn Čc seje feo o/< ]lm Psiholog Zlllicli je našel homusekstiaice ■ i a moj rai'.aí tytje pakt te al uaiazgunli" vseh poklicih. 1'ri tem je fejfij štiri v ne ttíni-" Mnoc ži.ajo d-oino ^ivi^njc. kaierč^i koma načine, kako se gayi obnašajo v delov'- jlgi^e dolgo veda. Matu tprtjbtjj^éc ' rr^o-nem okolju. 'vin[ z ziyfí - Hwr'-urguV^vi: "Ko Omahljivi zaradi življenjske krize izgubijo letih zase! na to temo v[x%oion: s " siužl> j in pozneje npiavljajo poklic. Ki je skb- m je pukazalu. da že vsi vedo zame. ' > ši od njihove izobrazite, \ .ljihoveni tlel« ji po em želeli ¡¿ovvriti. ker so mislili, dabtnii nem okolju vladap moški i" ti gayi Irnajo'^o ffili- nojirijet go Žrtve S svojim nejasnim odnosom do ho eiidar ane? bolj l^t kaciarlv prei velja, da moseksttalnosti so m to delom;, knvi vinu V clclcn-no_iíi&^drS|íOCt',n'f- zalo se ai k( pomanfkarje ■amozavesd pa fill naredi z.;t .kpostavj;, še Se, če še vam ia ,i lahko žrtev. 'švm /iai Jiialo pretzkuš kolege Previdni na na podlagi -oje zadržano.ti s.»k iitvni prtmei dnigače« in ;_* sploh rtiso po, nan- ¡So povzpctniM in lavni-, uemog< ttjiatt ffíosrie nasvetei ^ do lastne seksualne r;nemacye Viti ne spyj- h imoseksúalaffisí nil- ne 'azi: . fr% . inv= Iff i mejo svote n« imuâçKsuainost« na.i ne razmi' ... . [j: jO pravočasno o poslediiab večni e jpricpn." I "sil i, Máen>ierü'"ue¡l,"$. 1^.' V.HI in * Mare ne phtto Kako sc bova pravzaprav pogovarjala? AH boš Edo ali Elena? Oboje, tako da se poka žeta obe strani Pri nastopih se najbolj enostavno tvoj nastop prikaže kot transvestiLskj show -moški, ki je oblečen V žensko in tisti čas funkcionira kot ženska. Ali to pomeni, da si trans vestit? Kako jemlješ .samega sebe? M sem ttaasvesiit. Osebno se imam za imua-torja. ki se » trenutku, ko defa svoj show spremeni v žensko, postane ženska. Toliko časa. dokler delam sIkivs program in še v času slika s publika Ko dam ms to dol, nisem več ženska, Ne morem se označiti za traosvestita, v pri ttnem Življenju se ne preoblačim i žensko - reči 10. da bi rekel, zdaj grem pa v n kot ženska, zato, da bom ženska, Predno si začel nastopati, ali si se že oblačil v žensko; si se kot otrok oblačil v punčke? /e od malih nog sem bil v času pusta vedno deklica, punčka. V srednji i i sem delal programe za Novo leto, tam sem bil vedno dekle, bil sem Šerbi. pa F.aiči Žnider'i£, , Nakar se mi je odprla pol k imitaiorstni In če te vprašam, ali si gay? Zanimivo vprašanje. Sebe bi označil klj želijo nekakšne prave moške. Če sc oblečeni v žensko, pridete) do mene tipi. ki vedo, kaj sem, pa vendarle hočejo imeli spolni odnos z mano. Če sem pa moški, je to malo teže. V glavnem bi ihko rekel, da ima vsak gay probleme N~e-k.iteri se s sabo nočejo sprijazniti, nekateri skrivajo svoja nagnjenja. Družba je še tako nerazvita, da za njo to ni normalno. In tisti, ki v sebi zatirajo svojo usmeritev, prav nič ne dosežejo. Dosežejo morda to, da začnejo zares sovražiti ljudi "svoje vrsti; Ali ti v osebnih kontaktih, moških partnerstvih, pristajaš na listo šablono o delitvi vlog, na moško In žensko. Ne, nikakor ne Če iščeš partnerja, iščeš Človeka, ne iščeš določenega spola. Človeka, ki te bo dopolnjeval, tc morda usmerjal, In m istim, da isto pričakuje od tebe nasprotna stran. Kakšne so tvoje želje za prihodnost, kako želiš Živeti? Moja velika želja je imeti dva otroka, fantka in punčko, razume vaj očo ženo, družino: če bo kdaj. ne vem. Ali si želiš tudi tedaj nastopati kot ženska? Zakaj pa ne, seveda. Kaj pa odnosi z istim spolom; niso več v ELENA okviru teh želja? Mislim, da nič več. Tem ljudem bi potem nudil nekakšno 'pomoč'. bil bi jim kot oče. Poznam veliko homoseksualcev in vse bolj opažam, da [e med njimi veliko intelektualcev ljudi :i razmišljajo, ki kaj ustvarjajo. Kako gledaš na razliko med moškim in žensko? Kakšni se ti zdijo moški, kakšne ženske? Moški so v bistvu zelo nezanimivi. Ce tih gledaš samo na zunaj - vsi so po nekem kalup ti. Zategnjeni v neke kravate, zrihtani tako, da so si vsi podobni. Ženske pa so si različne, ena od druge. Sam izgled, obraz, oči, make up... Kot ljudje pa: ženske po navadi s.tmo j a imajo, kako jim je hudo. kaj vse morajo naredili, da bo njihov mož vesel... Medtem ko se moški o ženskah sploh ne pogovarjajo, razen v primeru spolnosti. Ali si ti kot moški tudi tak? Seveda. Je m kak razlog za tvojo imitacijo ženske? Ja, je. Kol moški sem zelo nezanimiv Nezanimiv od zunaj, znotrai sem zelo drugačen. Kot ženska pa sem lahko že na zunaj vsakič drugačen, odvisno od obteke, frizure, make upa... Enkrat sem lahko pridna deklica, punčka, enkrat fejst baba. drugič ■ ;soka, nedostopna, arogantna ženska. Se tako počutiš svobodneje? Ja. tal,;, nekako. Kaj pa reakcije, starši, služba; verjetno vedo za tvoje nastope? Vsi, ki eni, sicer kor moški, pel pesmi Helene Blag ne. Takrat jc bilo nekaj govoric. Kako pa kaj publika? Publika je čudovita. Na prvem nastopu, na lanski Roza ji v livza disku, sem se tresel, ker nisem vedel, kako me bo publika spre-tela. Sploh nisem pričakoval tako dobrega odziva. Kaj pa straight publika? Poleg v K4 sem nastopal tudi v (Irazu. v celjski Jungii na A kanalu,,. Pa tudi za policaje sem že nastopal: na pustno soboto, ko sem še! s prijateljem iz Robinzona, Ustavila sta naju policaja, vozil je on, m hotela osebno tudi od dame. se pravi od mene Ko sla policaja videla, da ta dama v- bistvu ni dama. sta naju pustila kar čakati. Nekaj Časa sem sedel v avtu, potem pa mi je bilo dovolj, odprl sem vrata, priiil kaseto na ves glas in začel sredi ceste, na pločniku, izvajati svoj show. Policaja sta se začela rolai... kaj takega še nisem videl Drugače pa me publika najprej zgolj gleda, kot z nekim strahom, kasneje pa oživi. Zakaj pravzaprav imitiraš Heleno Blagnc, ali zato, ker je tako poosebljena ženska? In ni čisto jasno, ali se delaš norca Iz nje? Sploh ne. Helena Blag ne mi je do nedavnega v življenju igrala velik vlogo. Bila mi je kot neka druga mati, na glasbenem področju, Kupil sem njeno prvo kaseto in začel zraven peti. In ko sem ugotovil, da pojem kar podobno, sem si rekel, da bi jo lahko posnemal. Pred prvim nastopom sem jo spoznal in jo prosil za video posnetke, da bi jo lažje imitiral - njen celoten imidž. Postala mi je žela všeč. Takoj je tudi pristala, da jo lahko imitirara. Ko je videla moj nastop na videu, je bila vsa nasmejana, njen komentar je bil zelo pozitiven. Šele kasneje ji to ni bilo več všeč. nel "ko mi je prepovedala imitiranje... Drugače pa je najl>oijša pevka, kar jih |e pri nas Za naše področje ima mogoče ktiai preveč seksepilen imidž Kadar imam nastop, si prej kupim blago, ga nekaj časa valjam po omari, potem pa si začnem bivati obleko. A'a dim pred ogledalom. obrazno mimiko, kretnje, korake, prcT/.l usam make up,.,, pojem, saj na odru pojem v živo čez nsnete H.DIagne Ko si oblečen v žensko, govoriš kol ženska? Ja, niivezno, v bistvu igram visoko dam< v ki hoče nekaj več, ki včasih tudi koga nadere, če si preveč dovoli, da včasih komu tudi eno čez uho. Kot ženska si veliko več lahko privoščim. Ker moški si pač žensk večinoma ne upajo tepsti. Kaj pa načrti za prihodnost? V načrtu imam spremeniti svoj program, u sti tuje pevke, li.R. pa bom seveda še obdržal. Rad bi priSel v časopise, na TV, Skušal bom osvojiti Slovenijo, najprej kot imitator. Tako. da me bodo ljudje poznali. V pripravi pa imam tudi svoj lasten komad. Rad bi nastopal z lastno skupino, ampak kot moški. B.M. Foto: Jasna K. hjt 21 NIZOZEMSKI GA YI VESELI NOVEGA PROTI-DISKRIMINACIJSKEGA ZAKONA Nizozemski parlament je na svojem zasedanju sprejel novi proridisl minacijskt zakon, ki je končal 20 let trajajočo polemik :> In Nizozemsko s tem lansiral med najbolj napredne države na sveti i. Samo osem uined t v) poslancev nizozemskega parlamenta je nasprotovalo ukinit' diskriminacije na Osnovi spolne usmerjenosti, rase, narodnosti, spola, političnih nazorov. verskega ali neverskega prepričanja, . ¡kriminaeija v širšem pomenu je po ni-¿ozein&ki ustavi že prepovedana, toda tu je prvič, da je parlament natanko opredelil načine za jJr ikev diskriminacije, 'listi, ki mislijo, da se proti njim izvaja kakršnakoli oblika diskriminacije, lahko po novem zakonu vložijo civilno to/bo proti k Silai. Kljub vsemu dobremu pa obstaja tudi druga stran. Zakon mora namreč sprejeti Šc nizozemski senat in obstaja bojazen, da tu postopek ne bo potekal brez težav. Nizozemski aktivisti so obrambnemu ministru že podelili medaljo, ker je naredil nizozemsko vojsko gav friendlv , Relus Ter Beek bo dobil nagrado za neumorno prizadevanje in enniziazem" pri odstranjevanju razlik med homoseksualnimi in heteroseksu-alnimi vojaki v vojski. Minister je izjavil, da poskuša v :>jo politiko vnesti svoja notranja prepričanja, čustva in svoj pogled na normalnost. v nizozemski vojski .so u\edli obvezen tcčai za vse heteroseksualne častnike, ki bo pripomogel k boljšemu razumevanji.] njihovih homoseksualni]! kolegov. Podobni tečaji se bodo začeli za zdravnike, duhovnike in psihologe v vojski in mornarici. IZJAVE GAYIV V NIZOZEMSKI VOJSKI Hiti homoseksualce v nizozemski vojski je bil za podpolkovnika Reneja Holtela pred 15 leti velik problem: "Vojska je bila moje življenje in ko s svojimi kolegi nisem mogel govoriti o tako pomembni stvari kol je spolnost. sem se počutil zelo osamljenega." Toda to sc je dogajalo pred li leti, "Pred desetimi leti sem prekinil sest let trajajoče psihiatrično .svetovanje in sc končno odločil, da svojo homoseksualnost |avno povem. Stvari niso potekale enostavno. Ko sem povedal svojemu kolegu, da sem ga\T mi je obrnil hrbet Vendar pa se je sedaj vrnil in dal mu bom se eno priložnost, da me sprejme taksnega, kakršen sem. Če je zame trajalo Sest let, da sem si priznal svojo homoseksualnost, potem mislim, da je tudi drugim potrebno dati čas. tla se na homoseksualce navadijo," Holtelova homoseksualnost ni bila ovira za njegovo napredovanje v poveljnika batal. .na. AMERIKA Clinton bo držal obljubo in ukmil diskriminacijo gavev v ameriški vojski To bo dolgotrajen proces, saj je vojska i ibolj konservativna istinicii? v državi. Odprava prepovedi bo potekala v dveh delih. Najprej bo Aspin ukazal, da -se prepoved, ki datira šc iz leta 19 ¡2, ne sme več izvajati in da nove vojaške obveznike ne smejo več spraševati o njihovi spolni usmerjenosti. Pol leta za tem pa bo Clinton formalno ukinil prepoved. Tiskovni predstavnik ameriškega predsednika Toni Folev je dodal, da bodo prepoved nadene iii s kodeksom obnašanja, ki bo zelo natančno določal pravila obnašanja osebja v vojski V San Franeiscu pa se je zbralo na stotine homoseksualcev in priredilo pohod v podporo predsedniku Clintonu, ki se bori za ukinitev prepovedi služenja gavev in lezi ijk v ameriški vojski, Clinton ic v svoji predvolilni kampanji obljubil, da bo omogočil homoseksualcem služenje v vojski in je na tak način zbral glasove večine ameriških homoseksualcev. Lanska predvolilna kampanja pa je bila posebna še po nečem. Vodje volilnih štabov so namreč prvič v zgodovini homoseksualce nbrav navali kot etl|no demografsko skupino in Clintonu na tak način pridobili enotno podporo številčne populacije. IZJAVE AMERIŠKIH VOJAKOV V ameriški vojski so mnenja veliko bolj zaostrena kot na Nizozemskem Neki visoki oficir je Izjavil da nikoli ne bo dopustil, tla "dva pedra plešeta na vojaikem plesu, Ka| takega je slab moralni zgled za vojaške obve; ike in ni združljivo s strogo vojaško disciplino!" Keith Meinliold, oficir ameriške mornarice, ki je trenutno edini oficir v voj.ski. ki je javno priznal svoio homoseksualnost, pravi, da je zelo razočaran nad predsednikom Clintonom in da se v obdobju šestih mesecev lahko nadaljuje gonja proti gayem In lezbi-jkam. kar bo privedlo k Se večjim izgubam kvalitetnih in talentiranih ljudi, in to vse zaradi politike. Holtela vi nizozemski zgodbi pa je v popolnem nasprotju zgodba Jerrvja Radforda ki so ga odpustili iz ameriškega letalstva aprila 1991 Radford je delal v ameriški zračni bazi na Nizozemskem in šele po dveh lednih zasliševanja zvedel, da raziskujejo njegovo "slabo spolno vedenje" Radford je bU popolnoma degradiran in je moral v Času zasliševanja praii avtomobile, "To je bil lov na čarovnice. Vsi so se me izogibali, kol da hi bil gobav. Način, kako ameriška vojska ravna z nami. je prav nagnusen." Radford je po odpustu iz vojske ostal s svojim nizozemskim partnerjem. Tukaj, na Nizozemskem, sploh nI nobene diskriminacije Tukaj se lahko zaposlim in grem en. ne da bi se ml bilo treba skrivati." Radford□ je med preiskavo pomagala Fundacija za homoseksualnost v Nizozemski vojski. Skupina, ki jo finančno podpira obrambno ministrstvo, je pazila na to. d; e bila preiskava ameriške vojske v skladu z nizozemskimi zakoni KANADA ODPIRA POT GAYEM V VOJSKO Pomembna sodna odločitev Kanade, da dovoli gavem in lezbijkam vstop v vojsko. lahko prinese sankcije proti vsem delodaial cem. ki diskriminirajo homoseksualce. Za Kanado je ta odločitev daljnosežno zelo pomembna. Odločitev je vojska že spri elii torej ¡o IhhIo kmalu sprejeli tudi vsi vladni sloji in pi ati .i sektor. Zvezno sodišče je tožbi nekdanje pornO-nice, ki je morala zapustiti vojsko, potem ko je priznala, da ma lezbtčno razmerje, razsodilo, da je dejanje vojske v nasprotju s kanadskim Statutom o človekovih pravicah in svoboščina!1 Kanadske oborožene Sile so kasneje najavile. da opravljanje vojaške službe ne bo vač pogojeno s spolno orientacijo, kar bo odprlo prosto pot homoseksualcem, da se pridružijo oboroženim silam. Kanadčani bodo lahko sedaj ne glede na svojo spolno orientacijo brez omejitev služili svoji drŽav i. SI.OVENtfA ■ NEDEMOKRATIČNA VOJSKA Po osamosvojitvi smo pričakovali val ■-kratizacije tudi v slovenski vojski endarpa se je izkazalo, da sistem ostaja enak. kljuh navideznemu obsojanju vsega slabega v jugoslovanski vojski. Mag. Vinko Majcen vodja psihologov v slovenski teritorialni obrambi, je v intervjuju za Večer (' En sam. ki je ljubil moške". 28.2,1993) izjavil, da bodo iz slovenske vojske odpustili fanta, ker "se ni mogel prilagoditi Življenju skupine vojakov" zaradi tega, ker je pisal pisma svojemu partnerju. Majcen je tudi izjavil, da je homoseksualnost tesno povezana z "devjani-nlmi pojavi, kot je na primer uživanje mamil in alkohola, ter se kaže v nevrotičnih ali emocionalnih motnjah*. Po njegovih besedah v slovenski vojski ne zagovarjajo homoseksualnosti, hkrati pa tega tudi posetiej ne preprečujejo. Vse je torej prepuščeno kolektivu, v katerem vojak opravlja svojo državljansko dolžnost. Kako prilagodljiv pa je kolektiv nazorno govori članek v Dnevniku ("Kršitve tudi v naši vojski". 5 19931, kt pravi, da so "soborcu obljubili batint če IkmJo morali zaradi njegove malomarnosti „"', Po svoje zgovorno je tudi dejsrvo, da .Wir -irstvo za obrambo, na katerega smo naslovili vprašanje o odnosu do homoseksualnosti v vojski, na naše pismo sploh ni odgovorilo Kako prilagodljiv» so homoseksualci jasno kažejo desetine pr:..icro\ vojakov in ia: -ruktjv v slovenski vojski, ki skrivajo svojo homoseksualno spolno usmerjenost in ki nemoteno služijo domovini in nima z njimi nihče nikakršnih problemov, Na sposobnosti homoseksualcev kažejo tudi primeri \/ le-mokraiičnih držav, kjer so jasno dokazali, da so gayi a lezbijke enako sposobni za opravljanje vojaške službe kot ostali pripadniki družbe. Nenazadnje imamo v Slove m|i razvite organizaciji*, ki delujejo že skorai deset let, in o kakšnih začetnih fazah homoseksualnosti Že dolgo ni govora. Z.P. 22 IttftlltHiUHUlIttl = HIp 141Uii! M : H . Sij kr S lili 11 ■ si 1 l * . . .. & ' * * l . , :s' 1 JASNA KLANČIŠAR 23 JASNA KLANČIS AR foto 1 25 JASNA KLANČIS AR 26 foto 1 NA PODZEMNI Z R H I A N N Linda Devo Predstavljajte si prometno konico na podzemni. in incnc, ki sem se po aiari navadi ladtiji hip pri podil a po stopnicah in komaj še stlačila v vagon. Obtičala .seru. stisnjena med vrata in prepotenega mladca, z obrazom zakopanim v njegovo vlažno, smrdečo p: ¿duho, Iskala sem kaj. česar bi se lahko prijela, da me ne bi premetavalo naokoli. S težavo se mi je počasi le uspelo Obrniti in pred seboj sem zagledala veličasten temnolas primerek ženske, ki je uonšalantno slonel i pregradi med sedeži - kot da bi bila na pustem otoku, ne pa na nabiti podzemni v najhujši prometni konici. Postalo mi je zelo vroče in nisem dobro vedela, čemu naj to pripišem, visoki temperaturi na podzemni ali pogledu na to neverjetno lepo žensko. Skrivaj sem opazovala njene nenavadne /elene oči. dokler me n pri tem zalotila in mi vrnila pogleda. Niti trenila ni z očmi. mene pa so začele peči od napora, da ne bi mežikala. Ozrla sc je stran, da bi skrila hudomušni nasmeh, ki ji je Sinil čez obraz Zresnila se je in me spet pogledala. Smeh se je preselil v njene oči. Na smn prestrašena sem pogledala v tla. Do tega trenutka se vlak \istavil že na nekaj postajah, tudi na moji. Obšla me je nora misel, da bi izstopila tam kot ona in ji sledila Neumno, vem, a bila sem kot urofena in hotela sem vedeti, kdo je, kam in h komu gre. Mak je sunkoma speljal s postaje in vrglo me je vanjo. Na dolgo sem se ji opravičevala in skoraj umrla od zadrege. V levi roki sem držala torbo, desno pa sem položila na stekleno pregrado, na kateri je slonela, in .se obupno trudila da bi vsaj na videz delovala hladnokrvno in dostoju Lveno. Nisem si je upala ponovno pogledati. Vso svojo pozornost sem usmerila na ohranjanje ravnotežja, čeprav sem bila stisnjena med ljudi, ki so me podpirali. Zalotita sem se, kako zijam v njene prsi. sladke obline, ki so ji napenjale srajco, in kako se v mislih izgubljam v njenem Čutnem tel u. Začutila sem nogo, ki je silila med moji. Obrnila sem se postrani, da bi pridobila več prostori in I, lopnila vsi-l|ivca. ko sem opazila, je 10 pra1 naprav ona. Najbrž sem zgleda I, i prestrašimo. zasmejal a se je in njen globoki Miieh mi je spravil pokonci vse dlake na tilniku Mo^e so se mi začele tresti in zaman sem se trudila, da bi jih tiščala skupaj Prestopi sem se tako, da je bila njena noga med mojima, .n pritisnila lelo ob njeno. Spregovorili nisva niti besede, molče se nama je uspelo premakniti v kot in e stisniti ob steno. Začela je premikati nogo. najprej komaj opa/no. potem močneje, z roko mi je š!a najprej čez prsi in nato pristala na pički, Stopila sem se bliže, tako da so se najine bradavice rahlo dotikale. Zibanje 'aka je storilo ostalo Obupno sem si jo želela poljubiti. namesto (ega pa Sem začutila, kako mi odpenja zadrgo m me ne potrpežljivo vleče za pas. Z nekaj napora se je mena roka znašla v mojih hlačah lak se je ustavi! tn otrpnila s*, .m od strahu, ko se je moški, ki nani je nehote zaslanja) pred pogledi potnikov, prerinil k vratom. Pred očmi so se mi zvrstile grozljive podobe, kako naju ujamejo ; njeno roko nekje v mojih 1 podi ii hlačkah in naju zaprejo zaradi nespodobne a vedenja v javnosti. Bila sem hvaležna trumam čakajočih potnikov, ki .so napolnili vlak. Za nič na svetu je ne bi mogla ustaviti, tudi če bi jo hotela Ko se je vlak spet premaknil, je njen sredinec začel iskati pot skozi moje vlažne dlake do klilorisa. Uspelo ji je in ko je s konco prsta zdrsnila čezen. mi je zašepetala v uho Je ves ta sok tu zame?:: Nisem si upala odgovoriti, vedela sem, da besede ne hi zvenele, kot bi morale. Niti premakniti se nisem upala, da ne bi kdo v gneči začutil ritmičnega kroženja, ki ni imelo zveze s premikanjem vlaka. Palec mi je potisnila v pičko. globoko kot je le mogla, m ga v hipnotičnem ritmu premikala gor in do! /. zadnjimi močmi sem se zadržala, da nisem z boki sledila njenim gibom. Izvlekla je palec in mi spet začela božati klitoris, medtem ko sta dva prsta še ostala v meni. Ves čas me je gledala v oči. Rila sem na tem. da eksplodiram. Spet je zašepetala. "Zdaj. punčka, zda|'" Samo to mi je manjkalo. Še globlje sem se nasadila na njene prste in prišlo mi je v dolgih. vročili sunkih. Ves čas me je bc tla naprej, dokler mi ni priš t> še enkrat, kratko in skorai boleče. Nehote sem glasno zastokala, Non nisem več čutila, stala sem ob steni in jo trdno držala za roko. izvlekla ji prste in jih približala k obrazu, kot bi si hotela popraskati nos. Globoko je vdihnila njihov vonj in 7 usli oblikovala besedo: 'Lepo". Največ, kar seru zmogla sama, je bil šibek nasmešek Iz zadnjega žepa je potegnila pero. Prijela me je za roko, ki je še vedno stiskala njem in na polno dlan napisala: Mogoče mi boš kdaj hotela vrnili uslugo. Rliiann." Pod sporočilo je pripisala še svojo telefonsko številko Vlak se je spet ustavil. Medtem ko se je prerivala k vratom, se je ozrla nazaj in rekla: "Veseli me, da sva se spoznali!" Pomežiknila mi je in izginila v gneči. Zlezla sem nazaj na svoje mesto. Nisem se zmenila za radovedne poglede svojih sopotnikov. Najbrž so mislili, da bom omedlela zaradi vročine. Nenadoma sem i; zavedla hizarnosli dogodka in planila v smeh. Vlak je ustavil na končni postaji in vsi so izstopili. Prestavila sem se na na drugi konee perona, da bi Líjela vlak domov. Med čakanjem sem iz torbice izbrskala pero in beležko. Toliko sem še bila pri sel da sem prepisala njeno številko, preden hi zbledela na potni dlani. Morda jo kdaj pokličem., recimo nocoj! prevod: TK Foto: Helen Pelersen Linda Dem ima 23 let, je lezbijkti. malt. budist ka, študentka strojništva in ovnica Rada ikrdesari, posluša glasbo, fx're in jlirict. Zgodba Xa podzemni z Sbiann je bila objavljana v knjigi lezbičnib erotičnih zgodb in poezije, ki p pod naslovom More Seriaus Pleasure leta 1990 izšla pri angleški založbi Sbeba. branje 17 THE CRYING GAME When a Man Loves a Woman Začne se v luna parku, prav taka kot v Mona Lisi. V ozadju omenjeni komad, v ospredju ;i titles ki črni vojak na Irskem 1 Forest Whitaker\ ki si zaželi zabave z dobro mačku (Miranda Richardson), ki se pozneje izkaze za pripadnic j 1RA. /udare ji mega medvedka m jo odpelje pod mast, kjer ga ugrabijo ta mitični pripadniki JRA. Nataknejo mu kapuco, pa zapre o v zapuščeno bajro, k jer ga čuva prijazni popustljivi Fergus (Stephen Rea). Vojak joči v takoj odkrije njegove dobre lastnosti in v treh dneh postaneta dobra pr tel-ja, napetost v njunem odnosu pa stopnjuje prisotnost homoerotičnosti (?), Jodv mu pokaže sliko svoje punce ter ga zaprosi, da jo po njegovi smeri poišče in ji pove, da je mislil nanjo. Ustreli) naj bi ga sam Fergus, a prej se sredi gozda /.godi nesreča, sajjndyja podrejo tanki angleške vojske, ki v učinkoviti akciji pokonča nekaj Ircev. Film se tu prevesi, zgodi se odločilni preobrat. Fergus spremeni svojo identiteto, pre-be i v Anglijo, se zaposli pri gradbenem podjetju in poišče iodyjevo dekle, prikupno Sexy sofistidrano t'nzerko Oil (Jayc Davidson ). Striženje, spoznavanje in osvajanje v baru, junaSka rešitev dekleta pred nasilnežem in vse bolj tesno ljubezensko razmerje, Napetost raste hkrati s tem in z mi.steri-oznostjo. Oba nt kaj prikrivata: on svojo identiteta in namen, ona svoj spol. Ko ga Ona razkrije, se mu zvrti in zbe , A vendarle ne more preko svoje narave: ljubi jo. Ko ga tRA spet poišče za izvršitev uboja in se znajdeta v nevarnosti oba. ga Ona /veže in imi s tem prepreči izvedbo akcije, ki spodleti tudi obema pripadnikoma IRA, iinega ustrelijo, drugo pa kot edino 'pravo) osebo ženskega spola v filmu s tresočimi rt i kan ra zmrcvari Ona, potem ko vdre v njeno stanovanje. Odgovornost za njen uboj prevzame On, Standby Your Mati. TRIJE SREČNI IZ IGRE NA SOL ZO NEIL JORDAN. Hodil sc je leta 1951, odraščal v umetniški družini v DublitlU in sc že zelo zgodaj preskusil kot pisatelj Ker je bil ra: jčaran z realizacijo svojih scenarijev na Irski TV in BBC, se je režije lotil sam in debi tiral s filmom Angel (1982), vizualno atraktivnim tri ie rje ni s političnim ozadjem, [Sri-tar ¡ko kariero j.1 pričel i ra fin i ran i m horror-jem The Company of Wolves (TVS. 16.4.), Leta sledi izjemen uspeh Si filmom Mona Lisa. v katerem na subtilen način ■ iregovori o odnosu med nepomembnim gangsterjem in elitno črno prostitutko, ki se ob koncu izkaže za lezbijkn Zanj je nagrajen v los Angele mi in Cannesu, s tem pa so se mu vrata v Hullywood na široko odprla S filmoma High Spirits in HVtt/ No Atigefy pa se mu izlet v Ameriko ni povsem posrečil. Vrnil se je domov in leta 1990 posnel čudovito družinsko dramo The Miracle. Za projekt The Cning Game je po nekaj lerib prizadevanju komaj zbral dovolj sredstev, ker sc je toliko politike, rasizma in seksualnosti v enem samem filmu zdelo večini pnxJucen-tov več kot preveč. Končno se mu je izpolnila želja, da prikaže junaka, ki pri iskaniu najskrivnejših delov samega sebe odkrije stvari, za katere se mu te sanjalo ni, da bi lahko obstajale. Pou stvari l je tako svet v katerem moški izbirajo moSke. ženske so v njem popolnoma izključene; edini ženski Ilk je zato najbolj surov in skrajno negativen Jordan namreč meni. da moSki ne morejo emocionalno funkcionirati znotraj sveta, ki so jim ga ženske vsilile Za scenarij jc preje! Oskarja in samo želeli si je, da bi si lahko čimprej omogočil svoj naslednji projekt, ki nosi delovni naslov Jonathan Wild JAYE DAVIDSON Medtem ko je igralec Ste pilen Rea sodeloval z Jordanom že v njegovem prvenca, pa sc Jave Davidson z vlogo enigmatične "temme fatale" predstavlja na filmu pr ič. "Sladek je in čudovit ", pravi o njem Rea, "kakšna škoda, da ni ženska, to je njegova edina napaka", Petindvajsetleti Jaye ni nikoli Čutil nagnjenja za igro. Se zdaj ga ne, Rodil e je kot sin I vike in črnca v Kaliforniji, vendar so se stari i preselili v Anglijo, ko mu je bilo komaj ti leta Zdaj je že dolgo prisoten v britanski modni industriji. Za Film ga je odkril Jordan m. med pisano množico sodelujočih pri snemanju Jarmanovefja Edvarda Ü. Na pn i pogled je vedel, da prav on poseduje melanholično, čarobno, dvoumno, neposredno, unikatno katarzo, idealno za vlogo Dili a!. Davidson prenaša breme slave s prisrčno ljubkostjo. Bil je nominiran za oskarja, ni ga dobil. L je izjemen, pa potrjuje dejstvo, da gledalce celih 69 minut filma drži v prepričanju, da je ženska, in še potem mu ne bi vsi verjeli ie svoje spolne identitete ne bi dokazal tudi vizualno. BOY GEORGE. Se se spominjamo hitov Ai Tok Really ita nt to Hurl Me in Kar m ti Chameleon Bili so to časi Culture Club. časi ljubezni, seksa, droge in denarja. Ko mu je Jon Moss bobnar ansambla, pomahal v slovo, je band razpadel. Boy pa postal totalen junkie. 1'oslužil se je številnih poti k ozdravljenju, od budizma, hinduizma (via Hare Krishna) do ho meo pan je, in uspel. 'Misión da samega sebe sedaj precej bolje razumem Navadna sem govoril, da sem hisebsitcdec. kur je Čista laž: še sedaj imam slain rest zaradi tega Vedno sem želel b ' velik skladatelj. vendar gay skladatelj, ki bi s svojimi Ijn bazenskimi pesmimi ljudem razložil, da spol ni pomemben * ljubezen je ljubezen, boleči-na je bolečina - za vse velja enako V originalu je pe.sem j be Crying Game lela 19tñ zape! Dave Berry, ko pa je Jordan izhtr.il novega izvajalca, je bil Bay piva in edina varianta 'On jé eden najboljši)? glasov t • te¡n poslu," pravi režiser. "sladek. čustven in ganljiv obenem'. V zadnjih dveh letih je Bo v George ust ril preko dvesto pesmi V kratkem lahko pričakujemo njihovo realizacijo, kakor tudi avtobiografijo, ki je delovno po imenovana Take ¡t Lihe a Man. Do takrat pa bomo poslušali Igro solz, ki ga je po petih Jetih spet popeljala v sam vrh glasbenih lestvic. JOKAJOČI OSTMI. Tc so seveda gledalci, ne glede na,... katerih srca v igri solz bifeju kot eno. Zato je la "mali" film tako velik To, da je kultni gay lilm leía, je pa samo ie za povrh. In če ste ga Spregledali, ne Irtistc nikoli izvedeli, kdaj je moški najbolj nag i', „krat, ko razkrije svojo skrivnost.) Gusti EROS & Andrej TANATOS 28 Itlm MED VEDKI IN NABOJI Berlin: /Vori azijski flim in večni Jartnan Berlinale j t tudi letos poskrbel za promocijo številnih gay filmov, ki So redni gostje festivala. predvsem v sekcijah "Panorama'' in "Forum mladega filma'. Tokrat pa se je zgö-dilo še dodatno presenečenje. Ta j vinski gay film i/si ven (Poročna gostija; Angl.ee) je ex aequo prejel grand prix, zlatega medveda, iastal je oh pomoči kitajsko ameriške kop rodu k c t je, govori pa o tajvanskem mladeniču, ki si v Ameriki pridobi ugled, bogastvo in - ljubimca. Starši, ki so ostali domu, ga neprestano vzpodbujajo k poroki, ker jim svoje homoseksualnosti seveda ne upa zaupati. Odloči >e za prevaro, ki jo poznamo že iz odličnega Welrovega filma Green Curd. za navidezen zakon z Žensko, ki se z načrtom strinjr saj bi si tako pridobila zeleno karto Po poroki, ki se je udeležijo tudi starši, pa se prično nepredvidene težave: ženinov oče zboli in družina ne more domov', nevesta napove bodoče materinstvo, ljubimec, ki se je naveličal igrati samo Leninovega "prijateljapa svoj odhocl... Kitajska se v tej smeri zaradi izjemnih restiikcij "prebuja'' dokaj počasi, pač pa ima homoerotika neza-ustavljh . pliv, poleg na tajvanske. še na filme i/ Hongkongs, južne Koreje, Tajske in Filipinov Naj bo tu omenjena samo tajvan-sko hongkon.ška koprodukcija Ch ing sha-onien na cha ( Uporniki neonskega boga: Tsai Ming-iiang) Še posebno prijetno pa letos presenetili Japonci Njihovi že prišlo vično poetični filmi so letos ob i l cj vali i gay sebinatni, ki jih do sedaj od njih nismo pričakovali. In sploh ni Šlo samo za unikum, zato omenimo vsaj tri. Okßfjp (Ženska, ki se druži s homoseksualci: Takchiro Naka-jlma) prikazuje mlado žensko, ki jo fascinira neki gav iz Tokia in mu to na pogumen in nenavaden način tudi dokazuje. Film se tako iz prvotno zastavljene komedije počasi prelevi v melodramo, poseben pečat in čar pa mu dajejo številne seksualne scene med moškimi. Film Kira kim hibam (Svetlikanje: George Maisuokat je zanimiva slika o skr-hanem zakonu med mlado alkoholičarko in prikritim gay ídravntkom. ki daje dovolj možnosti za vse vrste predvsem zabavnih situacij. Haiacbi mi binetsu (Kalila vročica dvajset letnikov: Ryosukc Hastiiguchi pa je živ odsev gay subkulture sodobne Japonske. Azijski 'marginaler so eveda tmdvse zanimivi, le vsebina sama (odnosi med gayO je morda nekoliko preveč diskretno prikazana. Posebne pozornosti, kot yedno, je h tu li letos deležen Derek Jarman Le da ga je bolezen prisilila, da se festivala po dolgih letih ni mogel udeležili osebno. Zato pa Wittgenstein, njegov nov film, ni bil deležen nič manjšega odobravanja, še posebej, če vemo. da ga je za borih dvesto tisoč funtov, ki sta niti jili odobrila BF1 in Channel 4. posnel v pičlih dvanajstih dneh. Ludwig Witt-gensrein (Kari Johnson: Ane! iz The Tem-j>esi) sv je rodil v bogati dunajski familiji leta 18H1) in malu pobegnil v Anglijo. ' 'er je s svojo pokvarjeno' filozofijo posekal tudi taka misleca kot sta bila Bertrand Rüssel] 'Michacl Goughi in ekonomist löhn M; ■ nard Keynes John Quentin i. Režiser v scenariju prepleta njegovo strokovno delo. pre- bija pa se tudi skozi njegovo nekolikanj zadržano homoseksualnost, ki je sicer ni skrival ali tajil, ni |e pa tudi akiivistično propagiral. Precej bolj neustavljiv n neustrašljiv je v svoji homoseksualnosti Keynes, s katerim od časa do časa deli čednega študenta Johnny ja (Kevin Collins). To pa je nidi že nivo. ki se da "brati" kot alegorija na 1IIV-pof.it i vnosi, upoštevajoč pri tem bojazen zadrtega heterosa Kussella, zaradi "infekcije mnogih mladeničev', ki naj bi jih Wittgenstein "okuž.il" s svojimi predavanji. Umrl je leta 1951, njegove poslednje I" iede pa so bile. "Povejte jim. da je bilo Čudov it o". Berlinale vsako leto posireže rudi z ::an-imivimi dokumentarci, last Ca!! at Maud s ( Paris Po trier 1 govori o lezbični sceni "w st coast" San Franc i sea od štiridesetih let pa do danes. Naslov filma Rock Hudson 's Home Movies 'Mark Rappaportl je zgovoren že sam po sebi. z.ato naj posel>ej opozorim Se na film Sex Is .., ki govori o dvajsetletnem boju zoper aids in ga je posnel MIV-pozirivni režiser Marc Hucstls In tako smo že pri temi, k" -se ne more končati drugače kot tragično. Režiser Arnos Gut mann je presenetil svet. predvsem pa Izrael, kamor se je preselil iz Budimpešte, kjer se je leta 19>i rodil, že s svojim filmskim gav prvencem Drifting < 1983). Letos p.t je predstavil delo Amazing "race, 1 lanskoletnem jeruzalemskem festivalu je zanj dobil pno nagrado, v njem pa je spregovoril o 17-letnem Tonalhanu, ki vztraja s prijateljevanju s HlV-pozitivnim Thomasom, ker bi bil to lahko poslednji razlog, ki bi ju odvrnil od ljubezni, Zla usoda pa je holela, da je ravno v času festivala za aidsom umrl režiser Arnos Gutmann sam Bolj ko se aids širi, večji je tudi odziv filma nanj. Med tovrstnimi je bil na festivalu deležen največje pozornosti film Les Suits Fames t Divje noči). Posebej pa se |e odlikoval doma, kjer je prejel kar štiri eezarje. najvišja priznanja za filmsko ustvarjalnost v Franciji, med drugim tudi za najboljši film. Žal pa režiser Cyril Collard slovesnosti ob podi Litvi ni dočakal. Le nekai dni pred tem je umri za aidsom. Nikoli izbrisan strel Ko se Revolver sproži ¿.ires, potem podeli priznanje za "naj obraz". Hi dobitnik je KEANU REEVES Rodil se je 2. septembra 1%4 v Bejrutu (Libanon) po večletnem potepanju s starši po svetu se je usialil v Kaliforniji. kjer je s filmom >aung Again (Stern,8y> pričel svojo filmsko kariero. Morda bo koga zaumal podalek, da je še samski, ker za kakšni* resno zvezo preprost« nima časa?! Naboj si jc prislužil s pojavo v akcijski kriminalki Point Break (Bigelo (i .911, ki pa je žal tiste vrste, ki jo pozabite takoj, ko oh odhodu iz dvorane prižgete svoj prvi čik. Se pu kot gav prav ob tem filmu resno piašujem. če sploh še zmo rem in znam katerikoli film videti in gledati 'normalno', neobremenjen s čutno .jo in čustvenostjo, ki v vsakem liku. prizoru, dogodku. . išče bontoeroiične konotacije ¿eni res(no) bolan, ali samo pretiravam v fantaziji, ki si je privzela krtia in odletela v ( samoisvoj svet Ampak zakai se vendar tire- iqski Afeertkti. Nekateri je ne pripisujejo samemu slikarju, jeni i nadebudni rekrut med agenti Itl-ja 1 ter dolgolasi in vgeh predsodkov osvobojeni kriminalec ujameta na prvo žogo. Prvi pogled je vedno odločilen. Ln čeprav sta nasprotnika v poslu, se v vrednotenju prijateljstva poistovetita, iešteto možnosti imata, da se pokončata 111 po klasični dramaturgi j i bi bilo logično, da pištolo sproži policist, a je ne uporabi, Zato seksualni akt predstavlja samo posten pretep, ker je edino lak med njima sud: nožen Seveda se ne odvija med rjuhami, pač pa pod platnom padala. Padalstvo je bilo poleg surfanja namreč tisto, kar ju je dokončno združilo. Res ne eni. kaj bi o tem rekel dobri stari Freud, ne vem, kaj si o tem mislijo preostali gledalci filma. Ampak težko bi me kdo prepričal, da lisice, ki jih ob koncu agent Utah nadene kriminalcu 13 od hi ju, ne predstavljajo poročnega prstana; s tem bi si ga pridobil za-večno. In ker se to zgodi ravno na "dan velikih valov'', mu izpolni rudi največjo željo: samo še en irf. Da bo poslednji, sta dobro vedela oba ;aj jc bil to Peklenski val", ZaplujeS lahko le v eno smer joti nazaj ni in njuna pot se je nujno razšla. In medtem ko p la vol asi Patrick Swayze ione v valovih, temnooki R E M B R A N D T HaCensKa akta. RembrantKova jedkanica iz 1.1646. V migu stara dojilja i detetom v ograjci na kolesrih, ki naj bi po tedanji konvenciji simboliaio pomenilo, da lahko človek odraste uit z vajo in učenjem. Sloj« mladeniški akt, risba * dunajski AJbtrtn. Ndaleri je ne pripisujejo satna ti siiarjti, marveč nekemu njegovemu učencu. tmhrandt, eden največjih Likarjev v ,eh čim . j e gotovo ruotl zadnjin" ki hi mu očitali nagibanje h "grški'' ljubezni Hjuh temu. da se je v ži\ jenju pokazal nekoliko moralno prostodušnega, je zvesto szan-cijo skupaj t družino prisiljena zapustiti oh izbruhu prve svetovne vojne Po končani voini ie pričela delat tli šit-vilne modne in satirične revije, med drug n je ilustrirala tudi nekatere lezhične in gay revije ter knjige. središču njenega umetniškega zanimanja je bila vselej ženska; način, kako se je oblačila, kako se je obnašala ... skratka, ženska kot det takratnega družbenega dogajanja. Številne žen; e, ki jih je naslikala, so prihajale iz različnih le/,bičnih subkultur tedanjega Berlina. . j-na dela ne odsli-kavajo zgolj nove modne podobe ženske tega časa, pač pa prikazujejo širok razpon družbenih situa- 32 Me t 'ir: Emmanuel Couper' The Seximi Perspective A'(iUtSedge i' Kegan Puni London ¡986. cij, slikajo intimno vzdušje med ženskami, drobne, na videz nepometnbn 1 stvari. kot je n. primer razvidno z njene slike The Neti Hat, kjer Vidimo, kako starejša ženska mlajši pomerja klobuk... Pri svojem dolu se je veČinama posluževala tehnike akvarela, v njeni zapuščini pa najdemo tudi ■■sbe s svinčnikom in litografije. sa sliki Tiro 1Vomeft in tba Ciub vidimo na- zoren prikaz buteh&fenHne stila, ki je prevladoval v tedanji lezbičrti skupnosti kot trend, ki ie služil predvsem za medsebojno prepoznavanje lezbijk v takratni drt^beni situaciji, obenem pa je aludiral nu razdeljenost s vel a na moški in ženski pol. kar se je kot vzorec obnašanja prav skozi la stil preneslo ¥ takratno "zgodnjo" kubično skupnost, delno kot posledica nezadostne osveščenosti lezbijk, ti so posnemale heterosck-sualne modele obnašanja, vendar je pojav- nost tega stila vse preveč zapleten fenomen, da bi ga bilo moč tako poenoscavljati. no, pa to niti ni \ :em trenutku tako bistveno -pomembno te predvsem to, da je Jeanne Mammen imela pretanjen posluh za izražanje lezbične identitete, kar je z omenjene slike še posebai razvidno. Nasploh je Jeanne Mammen ogromno dejala za lezbične klube. Leta 1930 je naredila deset barvnih litografij na temo lezbične ljubezni za knjigo ¡Jeder det Bilitis (Pesmi Rilitis) Vendar so leta 1933 nacisti v naletu s jjega he-sniJa in pogroioa la projekt prepovedali ter pri tem. podobno kot 0 sežgali številne knjige in dokumente, ki niso bili v soglasju z n|ili( o izkrivljeno ideologijo, uničili tudi večino njenih slik. Na žalost se je ohranil suni majhen del njenega u>tv.ir|alnega opusa: ven tiar jc iz teh preostalih nek.ij slik razvidno, da se je povsem nazorno ukvari a s prikazovanjem lezbične intime in erotike, kar je v zgodovini ženske ustvarjalnosti ie poneha| dragoeeno in redko de j unie; pomembno predvsem zato, ker Jeanne Mammen ni bila kdorkoli, pač pa izjemna in vrhunska likovna umetnica. Nataša 5. Vegait 33 DE P R O F U N D I S Očetu Williamu Wildu, enemu najznamenitejših ušesnih zdravnikov svojega časa. in znani dmžabni dami Jane Franccsci Elgee se je OSCAR (Fingal OTkhertie Wilis.) WILD i: rodil kot drugi otrok. 16, oktobra 1854 v Dublinu. Kot študent je štiri srečna leta preživel na oxfordskem Magdalen Collegeu, kjer sta na njegovo porajajočo se ustvarjalnost vplivala, predvsem John Ru.skin z "evangelijem lepote' in Walter Pater kot 'cvet dekadence'1. Ko je zapuščal Oxford je de|al: Poslali hočem pesnik. pisatelj, dramatik Slaven Ix'ii) tako ali drugače, če ne :slaven, pa vsaj raztpit Ali pa (km morda samo pačim! in se predaja! brezdelju... se to je še i rtikah bogot Kar bo, pa bo. bogovi so bili milostni, vse se mu jc uresničilo. Če je bil še leta 18^9 nihče, je bil leto kasneje že slaven. Najbolj nadarjene glave Anglije so ga pobožno poslušale, ko jim je predaval svojo teorijo estetike. katere filozofija jc temeljila bolj na sili besede k ;ii Ti mesa, ki je zapisal: Mister Wilde je "obeh spolov", izgleda, da ni nihče dvomil o njegovem "dvomljivem" spolu londonski Punch mu je nadel ime "Man -Ann", bolj obzirni so ga označili za Človeka "au sexe douteux". Edini, ki ni imel najmanjšega pojma o tem, saj je bil med tem že najmanj petkrat zaljubljen v žensko, je bil Wilde sam In leta 189-1 se je celo poročil. Njegova soproga je postala Constance Lloyd, hčerka znanega irskega advokata, ki mu jc rodila dva sinova: Cvrila, ki je padel med prvo svetovno vojno, in Vyvyana. ki je leta 1954 zbudil pozornost s knjigo Son of Oscar Wilde. Čeprav poroöen in večidel ljubeči mož in oče, si je vendar ohranjal veselo neodvisnost samskega moškega, ki se giblje v bleščeči svetovljanski dražbi in porablja svoj prosti Čas za ixjhem-ska potovanja s prijatelji. Kol mojster para- doksa, ljubko se smeliijajoČega cinizma, nezaslišane in vene r m Kavne predrznosti, predvsem pa lahkotnega, zmeraj enako jasnega (ne pa tudi enakegal) in preciznega sloga, je leta 1891 izdal svojo življenjsko stvaritev, roman Slika Domina Gmya V njem je niegova senzualistična, če ne že kar hedo-nistična viziji življenja /4Živ la v izjemni polnosti estetska dognanosti. Sebe je utelesil v liku lorda Henrvja Wottona, kateremu je v usta položil lepo število svojih najbolj prios-trenih komentarjev o življenju, vrh tega pa je v njem docela razkril svoja lastna čustva, kain Wilde se je dobro zavedal nevarnosti biti homoseksualec, ker se te veliko in rad druži! l ljudmi, ki so to bili. A nekoč, ko se t sprehajal po Piccadillvju in zagled gručo naličenih kupljivih fantov, ki o lascivno pozibavali svoje dobro raščene zadnjice, se mu je utrnilo. Priznal si je: "Seznana dežela je, polna nenavadnih avtor, dežela, v kateri so vse reči popolne in strupene To '■deželo1' je po omenjenem dogodku prav kmalu spozna! tudi sam. Oktobra 1886 ga je v Oxfordu pri dvain.<¡desetih prvič zapeljal sedemnajstletni študent Hubert Boss in bilo je Kot si je predstavljal: popolno in strupeno. Vprašanje je seveda, ali g: e to doživetje tako globoko potešilo zarat telesne ljubezni z istim spolom. ali pa ga je faseinIrait» predvsem to, da mu je homoseksualno početje omogočalo živeti v protislovju družbo - ne več le v besedah, kakor dotlej, ampak rudi v dejanjih Kakorkoli že, Wilde j poslal homoseksualec, Ross pa njegov prijatelj za vse življenje. In mogoče bi Wildu ne bilo [KJtreono na pot Kal varie", če mu ne bi usodnega poletja leta 1891 poti prestregel lord Alfred "Bosie" Douglas Bosie : bil mladenič izredne lepote, ph volas. drobnih udov, visoke, viike rasti, celih Šestnajst let mlajši in alabastemo Čistega in pravilnega obraza, da je bil Wilde ves vznesen: Videti je kakor angel . Kljub svoji inteligenci, ki jo jc nedvomno premogel, pa se žiil ni zavedal, da prav takšni angeli spreminjajo človeku življenje v pekel. Mnogo biografov opisuje njun odnos, a le redkokateri dojamejo pravu bistvo in so si v trditvah nadvse nasprotujoči Hesketh Pearson (njegovo Življenje Oscaija Wilda imamo tudi v slovenščini - CZ, ft i) razkri a njuno prijateljstvo kot obojestransko zagledanost Richard oilman n ki je celih trideset let ra skoval Wildovo življenje pa na bil straneh dolge biografije DOuglasa prikaže v povsem drugačni luči. Bil te eden najbolj zaželjenih londonskih homoseksualcev, pregnan, kakor še noben dvajset letnik -neustavljiv v svoji očarljivosti, če je nekaj hotel, in maščevalen do uničenja, če tega ni dobil Wilda je uvedel v svet moške prostitucije in s temi fanti sta potem oba neprestano porivala in popivala. Svojega ljubimca je prisilil, da se je 7. njim javno poljubljal na eesii, pov xi je razkazoval njegova pisma, v katerih ^ de ni skoparil z besedami Ali so besede ki jih je lord Alfred Douglas ( 18701945). uri lan sicer t udi kot pesnik, zapisal mnogo lei kasneje v svoji biografiji, iskrene ali pa le plod slabe vesti, je seveda tudi vprašanje. " Wilde je bil nadvse ljubezniv, gostoljuben in dobivdu&n... v tistih dneh »u je bih največje veselje biti skupaj z njim. Resnim je. da sem ga dejansko olmževal. nor sem bil nanj... Vse bi storil zanj, Z navadnimi bes&lipni bi se resnica dala povedali, če bi rekel, da bi bil rad umrl zanj ali šel v ječo uamesto njega.11 Resnica je le, da se je Wildu ob njem povsem /avnelo: Mo/a dolžnost je, da se m>ni mečem v zabave... fie, rte sreča . Užitek k oje srce je treba vselej spodbadati v največjo tmgičnost... Moji prijatelji su ivs čudni; nji > me. naj se pazim. PazimfSejaz lahko pazim' To bi bil korak nazaj Iti moram naj»vi, kakor je mogoče daleč. Daleč ne bo več možno. Goloto u; bo kaj zgodilo..". In ■e je. Douglasov xV. markiz Querns berry, je spravil Wilda pred sodišče in leta 1895 je bil obdolžen nenravnih deja i j, katerih ime se je v Angliji komajda smelo na glas izgovoriti. Ko se je pričela sodna obravnava, so prišla na dan obremenilna dejstva s številn;- 34 mi pričevanji fantov za denar. spričo katerih se je Wildova samoobramba . jšila v nemo Koču pasivnost, in če Bearson navaja, da je Douglas sani hotel nastopiti proti svojemu očetu, a mu Wilde tega ni dovolil, Ellmann ugotavlja, da mu je celo on sam priskrbel nekaj dodatnih obremenilnih prič. V času. ko bi se s pomočjo prijateljev še lahko izognil kazni in zbežal na celino, je pokazal vznemirljivo pomanjkanje vsakršne volje do Življenja, kar je bilo v presenetljivem nasprotju z radoživo ^amoz.a ;stjo nekdanjega dan-d\ja. ki je še ne dolgo nazaj oznanja "Fitina bcmita rnr t življenju p greh", Razglasitev kazni, ki ga je obsodila na dvoletno ¡ečo, je zapečatila iisodo, ki jo je očitno prej molče sprejel Je bilo to mogoče zaradi spoznanja, da je bil Bosie pravzaprav njegov sovražnik, ¡mpolnonu nevreden naklonje-nosri, s katero ga je obsipaval. Uničil ga je etično in kot umetniki. Po večkrat na leto je Wilde prijateljstvo razdrl. a on ga je vselej obnovil s lein, da je pred oiiiü jokal ^a rotil ali pa grozil s samomorom '„i igra I je njegovo življenje, kakor je vselej zaigral denai. "brezbrižno, lahkoivuselno, ne da lu se menil za posledice". Ob nasilni ločitvi obeh. je na sceno spet siopil Roben Ross, močno ljubosumen vse od časa, ko mu je Bosie odvzel Wiklovo naklonjenost, Zdaj se mu je končno ponudila priložnost, da obnovi intimno prijateljstvo z njim. Na moč se je potrudil. Dou-glasu i v sporočil, da >e je Wilde v zaporu dokončno odvrnil od njega In tudi njegove epistole /h atreetv et linculis mu ni izročil, pač pa jo je kot njegov literarni izvrševalec pod naslovom De praßt ndi\ objavil po Wil-dovi smrti lets 190S. I.eta se je Wildo-va "jetniška balada iz Read ing.f končala. Bil je duhovno sin in čeprav mu te bilo dano, da je živel Še dobra tri leta, je kljub Usedam O novem življenju, ki ga je hotel iiveti. pas- tah > prav hitro jasno, tla katastrofe ne bo preživel. A 7. Bosiom se je vendar moral videti še enkrai. Srečala sta se v Franciji, v Rouenu, m skoraj ves dan sprehajala in držala za roko: bila sta popolnoma srečna. Po .štirinajstih dneh. preživetih v Italiji, pa se je par. ki je moral in ni mogei bili skupaj, dokončno razscl. Wildov- Mlin .se je v.se bolj približevala. Ob njegovi smrtni postelji, tnovembra 1900) k' bil seveda Roben Ross, in Wilde, ki je vse do konca ohranil čir svojega humorja in deške nagajivosti. ga je zaprosil, da hi dal kot epitaf na njegov nagrobnik pisati be sede: "Ko bo zocloriekt poslednja trobenta in bava midva ležala t ííoitb parfirnib MrtifxA tb. se bom Jaz obrnil in ti zel šepetal: Rubhie, Robhie. nctivdirti se. kakor da nič ne slišiva". Gusti Lebcn PISMA marec 1893 Savoy Hold i.andon Vijdražji nioi tvoj' pismo jo. bilo opojno, rdeče in bd)0 vino zarn =" tocia žal o1 n sem in botan Boste tie smeš se prepirati z mano To me ubija uničuje veselost živi jen ta, Se morem p .* gledati, tako grškega in mileča. popačenega od strasti. >e morem po slušatd. kako mi tvoje zakrivljet ustnice K' ivorijo gnusne besede. Pr bi iti il iz--1 evati od kau vkoli p miške riti, kot pa dj hi bil grenak, r.epr.mčen. sov, žci < íene. Kmalu te moram i deti Ti si Nižanskti bitje, ki inra biti milo in lepo zame-, toda ne vem. tki) naj to esežein Vil pridom v Salisbury''-' t'ukaji plačam »o untov na leden Dobil sem tudi novo dnevno sobo lam čez Temza, Zakaj nis kaj. trioj dragi, čudoviti deček? Bojim se la iikVata nehati; denarja, ni; ' redimv. in srce je iz sv ima. M1110 nuj. Oscar nihj-iwgmt isw 'Jitr Street, lomitm Najdražji moj, upam. da ti bom poslal ci-n.ir c, če mi i de símmondovi tf^piisilli, kajti zaprosili so za rftnm V ¡y.ir.ki imam ízguix) 1 hinto1 tes je brezo I 10, da hocejo enat. í,,*-tt penija nmam. Tega ne morem več prenašati, toda ne vem, kaj naj sto: n. jutri grem v Worthing I'pam da bom tam pisal, ot slišim, |e hiša zelo majhna, in nimam delovne sobv Kakorkoli, vse je boljše kot London, Tvoj oče spet besni bil je v Café Roya i in poizvedoval o nama. grozil in tako naprej. Mislim, da bi bilo v tci i enutk' zame Ixjfje, da bi se dvignil nut' in ohiar mir zase, toda kakšen Lauda. I ie vseeno nedopustno, d 1 te zasleduje maíiíjak. Ko Í5f|i prišel v Worthing, b seveda vse -Lorjenb za tvojo čast in užitek, ampak -jim se. d. si lib"" zdeli oledi in tiKC> dalje dolgočasni. Toda p riše! boš, kajne? v vsakem p ' .tu It za kratek čas, dokler se ne bc začel doltfoč .iti. hrnesfu mi je pisal i prošnjo za de na," - zelo lepa pismo -, ampak sedaj res nimam ničesar. Skozi škrlatne doline obupa mora Človek! N; srečo je nek d 10 svetu, ki ga I|tii: n. •Vdno tvoj. Os» ar JO. maj 1895 Cadagim htd London Jtrok moj. danes so asft 'sili. n: >db.' kidamo točeno; Tavlorju zdajle na j hr? sodijo, tako da' sem se lahko vrnil sem. Moja .sladka vrtnici moja nežna roka, lilija v t lilij, mogoče jt' ječa tista, v kateri bom preizkusil .101 ljubezni. Videl bom, če lahko greni ibo spremenili v sladkost i ju-, be/m ko te nosim v sebi. imel ,em tre-trke. ko ser., mislil. da bi ilo pametneje če bi se razšli Ah! trenutki šibkosti in rio-jfti! Zdaj vem, J. bi to lahko osiromaši1 moje Življenje. zrušilo mojo uničim t, razbit. i glasbene akorde, ki naredijo duSn popolno. čeprav pok nt z b S atom. h1 te povečeval. iz najglobljih hi^zen bi te klica! moji samoti lx>Š t. nianr, Nisem določen za upor, temveč zii sprejele vsakega nasilja skozi vdanost ljubezni; tudi moje tek> bi bilo lahko onečaščeno, ie dokler moja duša nos vojo slik»» v sebi. )d rojili svilr.u.ih las do tvojih .nežnih' ripg ,st zaine popolnost Zadovoijstv o .skriva ljubezen pred i lama bolečina pa jo vrača v feno bistvu. O najdr.tžji vseh visi irjenihi. bitij, če ae nekdo, ranjen od tišine m samdle, vrne tebi onečaščen. v 'ismeh ljudem, oh. ti lahko zapreš njegove rane dotik oni in prenoviš njegovo dušo k o je nesreča trenutek stisnila foiein ne l>o nič težko zate: z;tr>o ■ini s ia ni1 samo to up? ,j Oživlja in le to j oje edino upanje- Ti kar ¡e modrost za liluzofa. kar j Bo t; za svt-tnika - .si zame (i. Oliranjat te V svoji duš takšen je cilj V Meči ne, ki ji h ud ¡t pravijo življenje. Oh, moja ljubezen; ti, ki te cenim nad vsem «tvarsr beli narcis na: tit-požetem polju nisii na brcrii ki pada p8te, breme ki ga amo Ijtihezen lahko olajša. Toda ne bodi žalostei «a rad t te,g. raje bodi srečen, da si bil ,.a|X)ln|ci ics-nurno ljubeznijo diiie človek-.!, ki zdi: ječi V peklu, pa še vedno ni"< '-^—sa v svojem srcu. Ljubim te, ljubim te moje srce je vrt-nsca, ki ji te tvoja ljubezen < d pri a cvetove moje življenje je puščava, skozi katero veje sapic, tvojega diha i katere biaont poni-ili so tv'oje oči; odtis tyójih malih nog . p .1 ; dciluie senc zame, ij tvojih Ias kot mira in kamorkoli greš, hl3pti diš„/e cimclöVe.H lorja. Vedno ! Ijtife, v d no me ljub lil si naj v sja. popoina Hibezcr. mojega življenja. 1 obene tlivge ne mote bili več. Otlli «."'il sem se. da je plememtetc in lepše Lisiait Ne bi bila smela biti.»kupa) Nisem hotel, da bi me jr .eli za sj ra hope t ne ¿.1 ali dezerterfa L>rug;ičr ime. urinka, pregan-sanje: - vse to ni zaiiiè, za tistcg; ki si ga ti vrnil i visol hr . kjer so lep sva po-veličam najslajši seh dečkov, najlKiij Ijubljent v'seh ljubezni, moja duša:oJ mi tvojo dušo, moje življenje je tvoje Živ''eiijv in v vso svetovih ' lečino in ve: lijii si ti moj ideal < >bč!idovanj? n už.iika Oscar ' ■ ILíiííf ;ÉÍaí H| in k 3¡. avgusta m) cA ,y>¡ osmit uj (itfé Suisse Jieppe h ti ini moj, pred pol ure sem dobil t o| tek graiu in ti pr.tvka poslal vrstico o ..vojem. ohčulku, da je moje edino upanje, če hočem ustvariti kaj lcp"ii!a; biLi •> teboj- V sta-rtli časih i S bilo tako. toda zdaj je ciaigače. Ti res Lihko ponovno u; rvarii tisto energijo in občutek moč '¿¡tka, o katero.t^ jc tx visca L.'iietnosi, Vsi si besni name, 1 vračam k tebi ne v:izumcjo tiaju. Ču-¡1111 d.t laliko le v m^i bližini spkih kai naredim. Oživi moje porušeno življenje in potem bosta .najino prijateljstvo m hubezen imela drugačen pome a vsv-etti,. Xc'lim. da se sploh nikoli več ne ločiva p ¡ srečanju v Kulten Tako globok: 1 rep avl i č.csj n štora so ziiai med nama Tod t liubiv. i-ihko nt>č; dra^i. VedrKi I >j -tir I pisma prevedla: Viihia Štrituf) SSi/r-' : 35 E D N E Po čisto preprosti definiciji je ples oblika Človekovega izražanja z gil' Impulz za izvajanje ritmičnega gibanja leži globoko v njegovem ustroju, plesu podobne oblike giba-n|a pa je pivotm človek prevzel exJ živali, ki jih je opazoval med snubljenjem, parjenjem in m d i siceršnjim komuniciranjem, Zla goni a ga je skozi zgodovino razvil v družabni, ritualni ("ples plodnost prikazujejo srečanje, osvajanje in samo ljubezensko dejanje: "uvedbeni ali iniciacijski plesi" pa so mioiei-ski prikaz spolnega akta ali njegovih značilnih gibov: so neke vrste pouk m trening mladine za 1 snejše spolno življenje, zato vsebujejo pestro ritrr no gibanje predvsem trebuha in zadnjice J, narodni t folklora ( in umetniški ples (baleti, ki ie tako postal izrazna umetnostna oblika. Ples je najbolj vzvišena, najbolj občutena in najlepša umetnost. ki se ne odkriva samo koi slika ali abstrakcija Živi jen l, ampak kot življenje samo. .e ostanemo ravnodušni do umetnosti plesa, se nam to zgodi preprosto zato. ker ni-■>(110 uspeli razumeti najvišje manifestacij v fizičnega življenja, kaj sele najvišji simbol duhovnega v njem. Ples govori: ruši pregrade med obvladanim vedenjem in sproščenim izra uljem čustev dviga človeka v posebno razpoloženje, sprošča in razbremenjuje zavest, osvobaja podzavest, omogoča užitek v motorični aktivnosti, predvsem pa se ne meni /a jezi km ne omejitve. Ples združuje ljudi. Kot magično dejanje, ritual li scenska umetnost, bodisi kot soudeležence al 'e kol gledalce. Zato je ples že zgodaj dobi! dodatni pomen družabne dejavnosti in zab; e. predvsem zaradi vse bolj izrazitih erotičnih potez, ki izvirajo št u neolitskih piodhostoih ritualov. V antični Grčiji je bil ples dogiidek. vedno lesno povezan s seksualno ambivalenco boga Dioniza. Religiozni festivali so se tako navadno transformirali v enkratno prilož nosi, da so udeleženci lahko dali duška svoji lascivnosti do onemoglosti. V Atenah so moški, oblečeni v ženska oblačila, sodelovali na ple.,nih prireditvah, k, so imele pr- votno nalogo /jiolj simbolično nakazovati sck\ da bi se kasneje postopoma ni katerim so dečki zabavali odrasle moške. Iz skupin-kih oblik, ki so poudarjale predvsem radost. se je počasi razvil ples , pam. v katerem sta našla svoje mesto ljubezen in udvor-Ijivost, Pojav maškarad ie tudi v Evropo 18. stoletja prinesel tako popularno prcohla-čenje v osebe nasprotnega spola, predvsem pa )e brez spotakljivosti dovoljeval ljubeča plesna poigravanja z istim spolom. Homoseksualni bali. ! so utrdili inodo pojavljanja udeležencev v glamourozni ženski opravi, danes živo prisotni predvsem še na "Halloween" paradah, so bih na višku koncem l'J, stoletja, ko .so bila plesišča, na katerin bi gavi in lezbijke plesali s svojimi partnerji. prepovedana. i spremembami javnega mnenja v mnogih zahodnih državah so bile sčasoma tudi te ktriere odpravljene in tako se v "modernih Časih" pojavijo gay bari. Po letu 1900 najprej v Berlinu s kabaretnim programom, ki še danes živi kot trafcsvestit-ski Show 7, "drag queens' kot osrednjimi zvezdami Po ukinitvi prohibicije so se gay bari še zlasti razmnožili v Ameriki in zables-teli s svojimi znamenitimi tea dances", katerih i. kupiček potrebno se je bilo pač odkupiti'i je "el nemalokrat v humanitarne namene V zgodnjih sedemdesetih se je pojavil fenomen diska, "klasične" oblike družabnih plesov so odšle | so ¿a bi naproti, Povsem se ie izgubil religiozni tn kultni pomen plesa ne pa tudi erotični: motiv spolnosti je danes v plesu prisoten bolj kot kdajko Žal pa se je počasna gla la, ki ¡e omogočala pogovor, ljubkovanje in sanjarjenje v dvoje, umaknila hitrim itmoin. ki omogočajo le razgibavanje samopozabo ter mešanico bežnega flirt a in zmedenega se >a. Duhovit erotični izziv kul-liviranega plesa se je v disko klubu zelo osi- romašil. sai ie disko pogojen s klimo, v kateri je na al1 z indi dualizmom, hvneiičriim tempom življenja, svojevrstno enoličnostjo, zavorami tn ovirami pri komuniciranju, osamljenostjo in begom pred resničnostjo. Človek nemalokr.il ostane na plesnem podi ju sani, četudi sredi množice razgretih teles. Vend je tudi tak "soio" ples poln ritmične lepote in moči zraza človekove osebnosti, če je le njena energija skon centrira na v strastnih kretnjah. I.ahko pa plevilec doživi rudi občutek kolektivne pripadnost, če ples obli kuje mimično in slikovito, individualnost pa kar najbolj podredi diktiranemu rilinu skupine. Osvajanje partnerja v disko klubu jc prevzel pogled in njemu podrejeni gibni ste-reoiipi. Sicer je pa vsako osvajanje neke vrste plesni ritual. Preberite si samo delo io doma in Gomora (D2S,9i J v katerem Marcel Proust takole opisuje srečanje Charhisa in Ju p i en i- -jupiiHi, hi je pri priči izgubil tisti fiimizni. dobrodtdm izraz, s kakrinim sem Rti pastmi dotlej pa je - v pujxihti simetriji z bamnom - dvignit glavo, se postani tako, da bi pokazal svojo rast v najboljši uči. s s mesno predrznostjo uprl rak) r bok. izboči! zadnjico in se razkazoval r raznih držah tako spo-gledljivt). kot bi to počela kakšna orhideje, kn bi spivjemala črrtrlja ". Kot opozicija disku je nastal pun! rixkovski trend S svojimi lastnimi plesnimi formami. Izstopa predvsem "slain dance" ki ga posebej odlikuje razposajeni množični telesni kontakt, običaj no izključno v moškem kontekstu Udelt iend se tako, resda največkrat nezavedno, zapleten v povsem eksplicitno homoseksualnost Zavestno pa jc moška homoseksualna klienLela "okupirala d ko klube, ker tamkajšnje nekonvendonalno vzdušje omogoča večjo sproščenost in s iem mož no s! ustvarjalne gibalne improvizacije, ki pa je vse prevečkrat zadovoljena le s podobo ritmičnega zviranja in stresanja telesa. Na plesnem podiju spolne inskripcije prihaja do zbliževanja družbeno konstituirani!! identitet moškega in ženske, pa tudi do pojava "degradiranih' figur moškosti, ki paranoično beže pred prem j o androgine prihodnosti v neki ramboidne fanta/me. ki jih "electronic body music" še kako omogoča Pozibavanje. nilian ■ mehk. gibi bokov, očarljivost in gra-cioznost so zamenjani z energijo, jmega sebe prehitevajoč i m tempom, skorajda športnim izživljanjem. Je že tako; hitrejši ko je ritem, leč ko je znoja, večje je uživanje svobode pri plesu, Plešemo torej za rad sproščanja seksualne energije, iem pa običajno pritegnemo pozornost soplesalcev ali voyeur jev: potencialni 11 spolnih partnerjev. Zato ni čudno, da je že Janez Sveto kriški dejal; " Hudič e plešah seje shulkust teb mesenih ItiŠtor, da te nedolžne dide zapele." Ljudje prihajajo in odhajajo, stvari dobiš in jih izgubiš, čustva se porajajo, pa spet zbledijo.,Je ples ostane, Zato bomo prihodnjič spregovorili še o umetniškem plesu. Saj, da se ne b slepili: tudi na baletne predstave Hodimo zgoli zaradi seksualnosti, umetnost nam jc samo ugovor' Gusti L. 36 ples FRAN K IE KNUCKLES - JE ZGRADIL HOUSE Pravijo mu gay boter housea. New York's Paradise Go raye in Cb iccigo Warehouse sta dva izmed klubov, v katerih ¡c dj-al in kjer m je porajal plesni boom, imenovan hou.se. Če vam je ta glasba všeč ali ne, zahvalite se Frankiju. Je rojen Kewyoiíán, kjer tudi Živi in kjer je začel kot dj, Pn i prodor mu je uspel v zgodnjih .sedemdesetih, ko je imel redno mesto v sedaj tako razvpitih Continental Baths. O tem 'templju priložnostnega sel i' pravi: "Mladim ga y tím mora zveneti nenavadno, ampak bilo je več kot le savna, to je bil celoten zabaviščni kompleks ¿ diskoteko in kabarejem, vsakega po malo. Ljudje so prihajali ob petkih in niso odšli pred pane« de I ¡kom zjutraj, ko o morali v 'tribe, f'hilly Son I e bila glasba, na katero so plesali gavi v tistih dneh - živahne, dramatične pesmi, s pazljivo sestavljeno strukturo, prepletene z liričnimi temami. Videti je, da Je (a glasba močno vplivala na naslednje generacije gay glasbenih ustvarjalcev (Ritchie Family The Communards. O'Jays > Kar se je ustvarilo v tistih dneh. je bilo precej dobra osnova za vse, kar je sledilo, Tako dobro je bilo narejeno, da se po dvajsetih letih zveni v redu." Leta 1977. ko je disko dosega! svoj komercialni vrh. so zaprli Continental Baths, l 'rankie se ¡e preselil v- Chicago in postal glavni dj in solastnik Warehousea (od tu tudi ime za house), V obdobju petih let ga je spremenil v gotovo najboljši klub v deželi in vanj pripeljal množice ljudi, predvsem mladih črnih gaye v. Nastal je prostor, ki ga je tako odlično poimenoval: "cerkev za ljudi ki niso deležni božje milosti. Warehouse je začel delovali leta 1975 in ko -e je Fran k i c priselil v Chicago, je bil klub že precej utečen Na začetku je del ova! kot neprofkna organizacija, sicer v zasebni lasti, vendar se je ves prihodek vračal nazaj, v. namenom, da naredijo še boljši klub, Kaj je tili > tak i posebnega v tistem prostoru? Kako ie izgledal uspešen večer? "Na navadno soboto je prišlo od IšUO do J^'JO obiskovalcev. Na začetku je bil klub skorajda samo za čme gaye, Večeri so bili nabiti z energijo. Ljudje .so čakali v vrsti na ulici že pred pol dvanajsto zvečer, predrlo mo odprli, in še zjutraj ob sedmih je bila na cesti kolona V publiki sami je bila močna energija, nikoli ni bilo prelepo- ali česarkoli negativnega. V-i so uživali, bilo je obdobje pre-ecstasy in v klubih so na veliko uporabili acid, tako da si je: sama glasba kasneje prislužila ime acid house sam tega nisem počel, uporabljalo pa ga je mnogo obiskovalcev. Poživilo jih je držalo pokonci cele ne* i rankie Knuckles pa ni samo vrtel plošč. Tudi sam je ustvarja! glasbo, ne le z niiksa-njem. uporabljal je lastne posnetke in zvočne efekte. Nekoč je odkril posnetek hmpne pame lokomotive in ga uporabil. Klub je popolnoma zaiemnil, ugasil vse iuči in z močnimi basi spustil irak ?■ lokomotivo 'Slišati je bilo kričanje ljudi, kot da bi v klub res pridrvel lokomotiva, in mnogi so prestrašeni pobegnili ven." Zvok lokomotive je postal Fran k i je v razpoznavni zvok Kaj je house Se nudil, je bil res namenjen prav gayem? 'Mislim, da gay publika išče nekaj, kar ima malo več ritma. Sploh ne em, če bi uporabil izraz ritem: radi imajo stvari, ki so bolj melodične. Dobro kompo-nirano glaslx> z besedami, ki gredo v uše.sa, in s sentimeniainimi besedili In v tens je tudi problem straight ljudi, Mnogi straight moški preživljajo hude čase, ker se bojijo biti dovzetni in už ati v takšni glasbi. Nočejo se |i prepustiti. Največkrat ponovljena laž o plesni glasbi pa |e ta. da besedila niso pomembna. House te tr luž potrdil." Frankie je kmalu naredil neizrxven korak in : e lotil snemanja lastnih plošč, katerih besedila so imela specifičen pomen prav : ,i gaye. Med prvimi house ploščami je bilo veliko radikalno predelanih obskumih disko komadov iz začetka sedemdesetih let, Frank i je v prvi hit je bila verzija Only the strong surt n-e (You gotta lie a man. ou golfa take a stand "cause...). Ponas, izzivalnost, svoboda, kot tudi seks ijamie Principle: Baby wants a ride), droge ITyree Acid over) ter čaščenje plesa in plesišč so bile osrednje letne Lahko da se to nekaterim ne zdi tako očitno, vend r Frankie trdi. da so fantje, takoj ko je spusiil svojo prvo ploščo, verzijo Teddya PcndergrasM You can i bide from yourself, vedeli za aj gre. "Zakaj posamezen komad tako ugaja določeni pubj ;L v tem primera gay občinstvu? Vzrok je v tem, da veliko mladih gíiyev ne živi več doma Mi psi če še živijo s starši, jim dajo dobro vedeti, kaj so. Ne skušajo se skrivati in sporočilo v komadu "you can't hide from yourself everywhere you go; here you are" se je nanašalo nanje, zvenelo jim je sorodno, lahko so se vživ eli v glasbo. Poleg seveda dejstva, da je bila ludi glasba zelo dobra. Vsaka ¿¡ubkuliura ima svoje prvine in tako je tudi house scena, ko se je razvila tako daleč, oblikovala svoj lasten Žargon - skrivni jezik, ki ga je kasnejši uspeh glasbe ponesel tudi v mainstream rabo, To je bil predvsem jezik chicaške, večinoma gay mularije." House je trajal od leta 1982 d* 1986. Kaj se dogaja z današnjo glasbo, se je 1 rankiejev "otrok" prelev il v I rankensteinovo pošast? Ne bom se delal blaznega poznavalca. Vem samo to. da veliko straight dj-ev Se vedno snema plošče za gay občinstvo, kajti lažje je uspeli najprej pri eni sami publiki. Ce ti v ZDA, še posebej v New Yorku. tako uspe pri gavih. ni težko prodreti tudi drugam. V tem ne vidim nit slabega, kajti če nekdo zmore komad, ki prvenstveno ni namenjen gave m, spremeniti v nekaj temu podobnega, je to lahko samo dobro." Frankie je zapustil Warehouse zaradi različnih problemov leta 19*3. Posveti' ie je delu. učenju, snemalnim študijem .. Leta 1987 se je vrnil v New York, v Paradise Garale, kjer se mu je končno uspelo dokazati kot piscu in produce mu. Sedaj ¡e med najbolj iskanimi produeenti v poslu, zanj sta čakala v vrsti tudi Princc in Michael Jackson še vedno pa je kdaj dj in ostaja zvest gay klubom. ^Trenutno je v New York Cityu najvažnejši gay klub Roxf, tam tudi vnini vsako drugo soboto. obiskovalcev je gave v, tudi sam ,sem gay, Ne povzdigujem samega sebe in verjetno me zato večina od njih spoštuje, celo straight ljudje, ker ničesar ne skrivam." O tehnu nerad govori. 'Večina gavev, moja stalna publika, ki je kar Številna, ga nima najraje. Bolj so jim všeč komadi z mogočnimi glasovi, ženskimi ali moškimi, iti jim prepevajo nekaj, v kar se lahko vživijo, česar se lahko oprimejo. Mnogo hrupnih bedarij jim ne odgovarja najbolje. V vseh teh letih sem spoznal, da se ljudje na vsako zvrst glasile odzivajo drugače. Cc na večer rulaš ogromno ostre, hard core glasbe, posebej pa celina, izvabljaš iz ljudi samo negativno energijo. Kot če greš v hip hop klub, kjer je veliko rapa. Naenkrat se znajdeš v prosto m polnem vznemirjenih ljudi. Postati moraš previden, paziti, iko hodiš, kaj govoriš in počneš, kako gledaš ljudi... V bistvu je vsak previden, ker se vsi tako obnašajo, takšne pa jih naredi glasba, v Jioxyju pa se znajdeš med 71XJ0 moškimi, gay i, Slišati je veliko pozitivnih besedil: sanj in fantazij, ali kakor pač pravimo temu o ljubezni, dobrem počutju da se imajo vsi O.K. itd - glasba jim narekuje samo to. Tri ljudje se potem tako tudi obnašajo. Množica postane mehkejša', vso noč se želijo objemati, viseti drug na drugem, plesali skupaj... Takšno publiko bi si želel imeli kadarkoli. Poznam ludi precej straight dj-ev. ki bi zelo radi delali v takšnem prostoru in vneli takšno glasbo." Pa pozabimo na razkol med house on in mlajšim 'porednim bratom1 tehnom. Zanimivejši bi se nam moral zdeti razkol, ki je že v osemdesetih nastal v ameriški črnski glasb zaradi spolnosti. Bil :c rap - sek-sističen. mačo in obseden z nasiljem, ter house - šeksi, čuten in obseden s .seksom Rap je bil straight. House je bil gay.. M.F. ples 37 llui ... '......'........ .....^ > ' . ... . . . . . . .. .... . ; . . .... , ; ■ . m m.m ■ - §■ I111B1 J i.> £1 " ím . V. : ' : i : : : . . : . ......' ' ' . . ■ . " ■■ ■ . ' ■ . . , ' '' ' ' ' ' : i ::......■ ' : . ' : - ¡ -^v^ii^í/i&Hui?^!wmmmmmmmmm^ :;;;i¡¡!¡ilISpppW . í¡ asi lili JMp ■Mi Ü® m' i '~1 ■■i ■ . '. : : - i' . -- : i*:-?- f W-> " ' t •r - : : : IÍÍÍÍc .....Cní^' • .. . • ■i F R N K 38 foto 2 PODNAJEMNIK "več kot pod in manj kot ncid Vse je bilo lepo in prav, dokler sem imel dolga leta tisto malt) sobico v Študentskem naselju v Rožni dolini. Tam sein preživel šest krasnih lel, z odličnim eimiom, ki je vedno šlekal vse moje neumnosti. V sobo .sem lahko privlekel kogarkoli in kadarkoli, celo Številni tipi so spali, prespali in še kaj pri metli, rncli v njegovi prisotnosti, Idila i je morala nekoč končati in zgodilo se je z nalogom za izselitev. S tem se je začela naporna pot iskanja llata po Ljubljani in okoli nje, l njo tudi odisejada na meji mogočega in nemogočega Na karkoli drugega sploh pomislil nisem, na ugovor ah prošnjo za podaljšanje npr., Preprosto klonil sem, kar se it i ponavadi ne dogaja, saj sem preveč trmaste narave Dogaja p; se, da se rad potuhnem pred pomembnimi odločitvami v življenju, Pred vsem. kar je povezano z materialno platjo odfrčim. zbežim. preprosto ¿brišem se iz tega sveta. V iluzije, jasno. Če me kdo pri tem ovira, preprosto zbrišem še njega. In prestav'i m \ drugo realnost, nasproti iluziji. Tako me tudi v tem sestavku odnese nekam na mejo med realnostjo in ftkcijo. med resnico in iluzijo, v nek vmesni prostor, v dezi-luzijo mogoče, v prostor, ki smo ga tako vneto iskali. Se v njem zgubili in ga dopolnili. Z domišljijo, kajti sama dejstva so preskromna. Vsaj za Ljubljano, ki .se je vsaj v tem primeru izkazala za precej močvirnato mest», Nobenih primernih oglasov in ponudb. kaj Šele tistih v stilu *Gay ¡ščegavti za skupno hiranje v ,,," ali G a v obdaja stanovanje $ayu,. tako značilnih in vsakdan-lili za evro 'ske prestolnice. Iskali smo na vseh mogočih koncih, med oglasi, prek študentskega servisa in med najinimi prijatelji. Pri tem mi jc seveda pomagal moj tip. ki se jc sekiral še mnogo bolj kot jaz in me na vsak način skušal spraviti na realna tla, V bistvu me je to na nek način obremenjevale'! bolj kot samo iskanje flaia. Ki sem ga kmalu našel prek posredovalnice študentskega servisa. Neka starejša gospa se me je v bistvu usmilila, kajti sobo, ki jo ¡e oddajala, je iS oddala nekemu bnicu. na razpolago pa je imela še sinovo, ki je bil (trenutno odsoten (beri: na zdravljenju v..J. Na razgovor me je spremljal moj predragi, ki mi je takrat res že presedal s svojo pretirano zaskrbljenostjo. Veni, da ni bilo namerno, a kaj hočemo. Za stanovanje je bilo dogovorjeno, le še za drugo polovico je bilo treba poskrbeti. Se istega večera sem jo sredi K-i zatajil in se. dokaj malodušno, prepustil morskemu toku. Od takrat naprej je postajalo vse bolj mokro in vlažno, lilo je kot iz škafa, marele niso bile več dovolj preseliti se je bilo že .skoraj nemogoče, bili smo že skoraj preplavljeni, od vode in od skrbi. A vendarle je še vseeno prišla pomOČ, trdno pritrjena k tlom in pre-sušena, tista, ki sem jo zapustil šele na listi sončni selitveni dan, zares pa prav nikoli, Jaz pa sem bil v novem flatu, rešen pred vodno apokallpso sem užival vse njegove 40 ugodnosti: souporaba kuhinje, kopalnice in telefona, samo moja soba. vse skupat za borih 120,- DTM mesečno. Vse krasno, razen ene omejitve: obiski le do devetih zvečer. To navsezadnje niti ne bi bil tak problem, če gospe ne bi matrala nespečnost in če ne bi bil vhod v mojo sobo ravno prek jedilnice, kjer jc presedela cele noči ob kavi-cah in čikih. Kljub vsemu je bila lokacija v Stožacah nadvse ugodna, vsaj glede ljubija. ki je imel lax v bližini. Pred njim sem ga počakal vsa četrtek- s poljubi sva malček dražila kom ncionalen folk in razveseljevala drag drugega, se objeta ali le prijeta po mestu prikradla do kosil In priplazila dalje na kavko v moj flat. Se malo zapričaki in (po)pizdila nad tem in onim. zaklenila in dajala dol v manjši ali večji intimnosti tiste sobice, v bolj ali mani prijetnem in Izvirnem duhu in tempu, odvisno od razpoloženi» in energije. Potom sem ga pospremil na bus, kajti živel je raje doma, saj ima to zanj vse ugodnosti in prednosti, ki jih pač vsakodnevno t ijazenje pred podnajemništvom ima. A tudi tO ima svoje čare. čeprav prepovedane. Saj kje pa bi drugače užila in zadovoljila svoje seksualne potrebe po nedeljskem K-i, če ne v moji mat sobi Ah. da. seveda, v grmovju ali na straniščih, a prav tega smo imeli že zdavnaj čez glavo, er prej, drugi pozneje, redki vedno, večina nikoli. Tako sva po preplesani in pre: icani noči skotila na trolo, delno v strahu pred tem. da ne bova mogla kršiti dogovorov zaradi gospejinc nespečnost Ponavadi jt vendarle šlo brez problemi" , Najprej sva ; potikala naokrog blol in preverjala, ali še luč gori. poleni s t tiho miknila v* flat in škripala na postelji, dokler sva povsem obnemogla v objemu ali že izven njega prespala pol ponedeljka. Težje je bilo seveda priti ven kot notri, tako pač to v življenju, še posebno takole, .sredi popoldneva. Jaz bi Še lahko ostal notn, .saj te bil ta dan zame vedno zgubljen, mojega Medija pa so čakala Se predavanja, po katerih sva se spet dobivala (šele) v četrtek - po omenjenem načinu, l manjšimi anomalijami. Tako sva uživala in se imela prav lepo rada, v povsem free vezi. končno, ro sem si od vekomaj tako želel. Bila sva neobremenjena, brez kakršnekoli obveznosti d .ig do ilnige-ga, Prihajalo je seveda tudi do neljubih situacij in zapletov, tako v zvezi z nama samima kot z lastnico stanovanja, a niso omembe vredni, Nikoli se nisva pretirano spraševala, ali je lastnica kaj posumila ali ne. saj je navsezadnje morala. Nikoli st eda ni nič omenila in spraševala, midva nisv pojasnjevala, kar je bilo vsem še najbolj prav. Menda tudi sosedu, sostanovalcu, . i karkoli je že bil, Mateju, ki smo ga redkokda ide-vali. Srečevala sv se največ enkrat tedensko in že ob tretjem srečanju sem moral preveriti njegovo sramežljivost. Ravno sem se odpravljal v kopalnico, ko se je znašel pred vrati in že so bili tu pogledi, ta naša preljuba spora z ume valna sredstva, ki nas nikoli in vedno izdajo. Oba sva se razkrila pred njimi v kopalnici z njimi slačila drug drugega, z njimi, s čutili in z usti, i so takrat vedno (na rečo) tiho. saj jih uporabljamo v druge namene, drsela gor in dol, sem in tja po vse boli s pol z tih telesih, ki so drhtela sredi pre-napenjene kadi, v kateri sva prepletala svoji telesi v sanjski vrhunec Ko sem se naslednjič znašel v istem prostoru in podobnem stanju sam. sem iz njegovi obe zaslišal pogovor m pozneje krike dveh mladeničev. Mislil sem si svoje, tudi moj kurči si je in treba naju jc bilo pontiiriti. Omenil mu seveda nisem nič, tako je bilo, kot že rečeno, prav vsem, in tudi govorila nisva prav dosti, kajti usta... ja, ntih sva uporabljala . '.a liste nečiste namene... že takoj naslednjič, kn sem spet zaslišal glasove z njegove sobe, sem potrkal, še preden so sc ti lahko spremenili v krike... treh. ki obožujejo tišino Ljubim seks v troje, a na žalost je v i/udno prav tak kot v vsakem poprečnem porniču. duhovno na prav nizkem nivoju - Vsekakor je dobrodošel za popestrite , ki sem |o predlagal tudi svojemu Mediju Predlog je bil takoj sprejet in naslednjič smo že neposredno oddajali iz sosedove sobe, kjer smo se val ali, svaljkali, gnetli, skratka onega-vilt že tirje: vfedo in Muci, t.j. jaz, Andrej pa Matej in Jernej. Za višek je manjkal le še eden. torej idej. ki se je prikazal v podobi las-tničinega sina. pravkar prispelega iz zdravilišča za psih o te. Dovolj so bili Pet Shop Bovs v mojem kasetarju. Onadva sla gaya, me je razsvetlil, kolikor še nisem bil, in s tem jc bil naš PITI pet jc dovolj, čeprav naj bi jih bilo po krščanski mitologiji vsaj dvanajst. ampal ¡aio bi rabili cel hlev: pet pa je prav lušma magična cifra, pri čemer v tako majhni sobici vsakemu ostane svoj kot, razen voditelju katerega vloga je itak njih usmerjanje, že vse od ''i ali še od prej naprej, pri tem so mu v staji vsi porazgubijo kot nebogljene ov ce, da jih potem ni najti sredi kopice sena in izvi.sijo tam neobrite in nepotešene. Mi pi smo se obrili in slekli io kože. Ej, še globlje tn globlje, nižje in višje. Pri čemer smo se tudi snemali, kajti bilo je nepozabno, a ne neponovljivo, in pri tem nas je vodil in snemal Sam... Vse doklet dokler ni spet potikalo... in... i uletela je Ona, vsa zgrožena mati Marija, oh. ja. spel ta ena in edina Ženska, in nas res razmetala vsakega v svoj kot. sina pa kot glavnega krivca poslala nazaj na psi ho zdravljenje, da. ejga. prav Lja. na sredino, kjer je od nekdaj njegovo mesto. Nas pa zgubljene brez. voditelja obubožane, pod hranjene, brez strehe nad glavo, nage skozi neprehodno močvirje razposlala razglašat novo vero, poslušajte, O. ljudje, vsi smo pedri,., ko se enkrat dobro pogledamo in pregledamo in obrijemo in siečemo. Raje nas je na vseh Štirih straneh zvezde L, b lja ne. ponaredka Jeruzalema, nepoučena kot je, bičala in kronala in križala it las zmerjala s pedri in buziji in topli- mi ipd. sladkimi označevalci. Imeli smo svoj ponos... Obupani .smo pregledali še nekaj O-glasov pri Salomonu. Davidovem sinu, ki nam ni nudil prav dosti izbire Tam se je znašel, zgubljen in osamljen, psalm dveh prijateljev, ki sta nudila prenočišče nekomu, cki bt bil pripravljen na občasno uživanje s fantom , glej si ga no, ej. smo si rekli, .se malček ponižali in odposlali odgovor po angelih in čakali, čakali,,, Drugih g sov ni bilo. drugih ne, razen tistega, ki bi imel raje naravoslovec kot družboslovce, raje materialiste kot filozofe, da niti ne razmišljamo in govorimo o spolnih smereh. Sploh smo bili že vs. usmerjeni, vsak s sv ojim poslanstvom Naslednji sem bil baje na rsti jaz, ki sem še vedno čakal, čakal in čakal, Omen, znak, signal, imenovan tudi madež, je prišel po telefonu. Oglas se je končno oglasil pozvonil pravzaprav, Poklical me je v Ljubljano, v Župančičevo jamo. k Mucku p. in njegovemu ostarelemu onemoglemu Psu in Je Marjanu, med tako običajna imena, v ne tako vsakdanje bajno raansardno stanovanje, kjer bi imel poleg "občasnega uživanja s fanti1" na razpolago šc souporabo kuhinje, svojo kopalnico, svojo sobo in dnevno sobo, opremljeno z vsemi možnimi tehničnimi pripomočki in izumi tega in naslednjih stoletij. Menda je bilo dovolj naštetega, da ne bi nasedel la fin t o, Aja. pa še vse skupaj zastonj,.. In ker naivnost očitno ne pozna meja, sem se počil na ritual s kavico, sesedel in zasedel v fotelju pred lavi, bolje videorekorder in gledal nekaj časa vanj. nekaj v psa, največ pa v odpirajoče se šlicc... Slika je vse bolj poskakovala in migetalkala, pridružila sta se ¡i še prostor in moje telo. ki sta ga obkolila falusj z obeh strani in zapolnila obe najpomembnejši praznini, začetka in konca. Ko je popuščal prvi, sem sem b sam že do polovice pogreznjen v živo blato sirotke. In ie globlje sem lezel, še globlje. Čini) sem že i 'stale, čaka, če, tiste, ki so že prišli, in tiste, ki še bodo, vsi sesirjeni od ot pa. laži, naivnosti in izgube dostojanstva. Šele takrat sem odprl oči in sredi sirotke komaj še videl, koliko nas v bistvu je, sesirjenih, MA DNL" t ki ni vreden lega izraza). Začel sem se prebujati, pred in po filmu, v njegovem naročju, v naročju tistega, ki iik mogoče zares ljubi. V moji naravi je. da ne verjamem, a tega on ne verjame. Za ljubezen eden lahko umre. in če lahko eden, lahko tudi vse. Ali pa raje vse ostane - živo. In brcajoče v temo. kamor se pogreznem zavedno, kadar se znajdem preti odločitvijo. Samo še enkrat, enkrat samkrat. si rečem, zaspim in sanjam, kako je lastnica s. iova-oja preminila od prevelike doze ile-spanja in mi zapustila dve dvosobni stanovanji. Eno oddajam svojim na boljšim prijateljem, ki jih s tem načinom življenja vse bolj izgubljam, drugega seveda gayein, ki se jim vse bolj namerno izmikam. Samo da se jim oddolži m in mogoče še kdaj pridobim-nazaj. Sam spet ostanem brez. kol vedno, kar tako, in znova in /nova se zatekam k njemu, ki bi bil zame pripravljen storiti vse, pri čemer je mišljeno res prav vse. fla: bi mi najel alt kupd. celo garsonjero. Ne ver imem mu dovolj in prebudim se sredi K4, kjer imam toliko kolegov, ki bi prav vse in predvsem nič storili zate in za vs . torej zase. Tudi flat bi ti pomagali iskati, sobe, garsonjere, stanovanja, cele vile, gradove, svet. kozmos in neskončnost bi ti oddali. V oblakih! Prav tako kot vsi tvoji najboljši f renti i. ki jih srečaš naslednjič, na istem inestu, ot istem času. A že ko se prebijaš skozi ipletcni labirint i|i hovih teles, ki so jih same potrebe Ln OČI da prav te. se naenkrat znajdeš sam med samimi očmi, par na vsakem koraku, slečen, še brez kosti, sprevidiš, da ti ne bodo odV daii njč drugega kot KURAC. ki iz oči jim štrli Dobiš iahko še (marši >kaj, saj nato na vsakem koraku orež'i' številni Nejeverni..., ki pa so to že brez oči, in če se grizeš 1 njimi, boš brez njih ostal tudi o. Saj res, kaj pa zaščita, ljubi moji. Mi smo bil pod božjo, Vam svetujem najbolj priročno in neprebojno: ŠČIT.. Nekdo si je sicer iz čiste razuzdanosti sredi K-i privoščil še umetne oCi. LliČK ali nekaj takega. Z njimi bo varneje si jc rekel, in v naslednjem stoletju so po K h blodile le še leče... Drejc ipomini 41 KAKO UBITI VAMPIRJA? Zrcalce. zrcalce na sten i povej. katera je najgrša, najbolj seksi, najmočnejša, najbolj ljubosumna, najbolj zločinska, najpametnejša, najbolj možata lezbijka v deželi tej? Ste kdaj stale pred ogledalom in se spraševale: Kdo sem. vendar? Kakšna sem pravzaprav' Kje to piše? Ce ste morda že v zgodnjih najstniških letih (ali pa tudi kasneje) ugotovile, da vas privlačijo ženske, in če ste se skušale ogledovati v drugih. tega nikakor niste mogle izvedeti. Največ, kar vam je bilo naklonjeno, je bila popačena in protislovna podoba lezbične realnosti. Sicer pa je zrcalo preprosto molčalo, Ko sem se v najstniških letih začela bolj jasno zavedati svojega nagnjenja, je seveda tudi mene zanimalo, kaj pravzaprav pomeni. Spomnila sem se prve, bežne razlage o homoseksualnih ženskah in moških ki sem jo slišala v 6, razredu osnovne šole, ko nam je znani ginekolog iz mojega domačega kraja predaval o spolnosti, zaščiti pred nosečnostjo in podobno, M d spolnimi per-verzijami je omenil tudi homoseksualnost ter jo v onem stavku opredelil kot. istospolno nagnjenje, ki je prirojeno ali pridobljeno. Seveda smo vsi sprejeli njegovo razlago kot nesporno in strokovno dejstvo. Sama nikoli nisem podvomila o besedah tistega priznanega ginekologa, vse dok I tir nisem začela razumeli, da je [ista prirojena ali pridobljena perverzija pravzaprav moje spolno nagnjenje. Še večkrat se spomnim na besede tistega ginekologa. On je bil moje prvo ogledalo, Koi vidite, sem imela neznansko srečo, saj je bila moja prva informacija o lezbiStvu iz strokovnih'7 logov. Potem sem slišala še veliko razlag o lez-bištvu. ki me pa osebno nikoli niso preveč, zanimale. Bolj me je zanimalo, kako sploh biti lezbijka v tej deželi, nc pa nekakšna prirojenost ali pri do bije nos t tega nagnjenja, Zame pač velja dejstvo, da je toliko vzrokov za homoseksualnost, kot jih je za heterosek-sualnost. O obojih pa še vedno vemo zelo malo. Kljub temu se neštetim razlagam ni mogoče izogniti. Morda so me nekoč jezile, sčasoma pa so me začele zabavati in celo začela sem jih nekako zbirati. Ta mračni svet Predvsem me je že od nekdaj fase in ira la protislovnost in na trenutke celo originalnost ál¡ eotipov o lezbijkah. Kar se tiče prvega, je seveda posledica nepoznavanja homoseksualnosti oziroma popolnega neznanja, zato so pač stereolipi nabrani od koder koli Že; včasih je dovolj, da so negativni, skratka, da o;.oa. ki jih izraža, potrdi svojo normalnost oziroma pripadnost heteroseksualni večini. Tako se lezbišrvo izrazito povezuje s pojavi, ki veljajo za negativne: z narkomanijo, alkoholizmom, prostitucijo, spolno razuzdanostjo, kriminalom. Vse to je znano, oglejmo pa si polarnost, ki se praviloma pojavlja v vsaki napačni predstavi o lezbijkah. Kar se tiče narkomanije, alkoholizma, prostitucije, iz razlag ni moč natanko razbrati, kaj je posledica česa; ali so odvisnosti posledica ležbičnega nagnjenja ali pa obratno Vsi omenjeni pojavi pravzaprav veljajo za odvisnosti, za katerimi se je potrebno zdraviti, če je to še sploh mogoče. Spolna razuzdanost je primer zase. Večini je znana podoba "lezbijk" iz erotičnega in pornografskega gradiva, ki implicira nekakšne pohotne, spolno nenasitne ženske, ki se moških seveda ne branijo. Kot protislovje temu pa bi lahko navedli prepričanje, da lezbijke sovražijo moške ali se jih celo bojijo. Pravzaprav se tO najbolj pogosto navaja kot vzrok za lezbično nagnjenje; torej naj hi ženske postale lezbijke, ker iz kakršnegakoli razloga ne najdejo stikov z moškimi. Iz tega siedi tudi stereoLjp. da so lezbijke pro-miskuitetne. po drugi strani pa, da so izrazito, bolestno ljubosumne na svojo partnerko oziroma, da promiskuiteta ni v ženski naravi, Ljubosumnost se navaja tudi kot posledica tega, da se lezbijke težko najdejo, zato se pač bolestno navežejo in držijo svoje ženske. Močna ljubosumnost velja za nekako tipično lastnost Jfobi ' ali pa je morda tako močno pripisana ženskam nasploh). Nekoč sem lisiala po Medicinski encikiopecii-ji 3 (Zagreb 1968), kjer se argumentira ljubosumnost med lezbijkami s primerom izpred zadnje vojne, ko je neka lezbijka ubila svojo partnerko z nožem v srce, ker jo je le-ta varala z ženskami. Tako ta umor velja za šolski primer oziroma dokaz lezbične ljubosumnosti. Seveda imajo tudi lezbijke kriminalna nagnjenja ali kakšne druge negativne lastnosti. Stvar je pač v tem. Ja se negalivne lastnosti posameznice prenašajo na celo skupino oziroma služijo kot dokaz, da je z lezbijkami nekaj narobe. Izrazita ljubosumnost in umori ;e seveda pojavljajo povsod Da se ne bi spuščali v to, koliko je samo posilstev fheteroseksualnih), pa vendar posilstvo nikoli ni veljalo za značilnost heterosek-salne skupnosti, pač pa je bila to vedno družina. So lezbijke torej promiskuitetne ali posesiv-ne? So biseksualne ali homoseksualne? Tega tudi v filmu Basic, tnstinet niso vedeli oziroma jih ni zanimalo - film je pač bilo treba približati ljudem, Uspešno! Važno je pač, da je z lezbištvom nekaj narobe, da je temačno, morbidno, neobičajno, v filmu Basic Instinct m vse lezbijke (biseksualke?), če se prav spomnim, tudi zločinke. Vse so tudi zelo seksiptlne, s heteroseksualnim erotičnim api-lom in zelo pomembno se jim zdi p m vod-rati oziroma vzburjati moške. Najizrazitejše utelešenje kontroverznosti stereotipov o lezbijkah pa predstavlja prav Roxy, ljubica sprijene lepotičke in pisateljice (J), ki jo igra Sharon Stone. Roxy je menda mirno sprejemala njeno posteljno telovadbo z moškimi. Potem pa jo nekaj utrga in se odloči ubiti, povoziti z avtom policijskega inšpektorja, ki je najnovejši ljubimec njene prijateljice (igra ga Michael Douglas), [n v tem je nekakšna razlika. Vse druge v Basic instinct ubijajo, ker se jim pač nekako ubija, Roxy pa ubija prav zato, ker je posesivna in bolestno ljubosumna lezbijka ki je sicer še nedavno tega uživala, ko je svojo ljubico opazovala z moškimi v postelji, Kako torej ubiti vampirja? In kaj je tisto, najbolj zanimivo v stereotipih? Prav to, da stereotipi pravzaprav zelo malo povedo o samih lezbijkah, veliko več pa o njihovih "avtorjih". S predstavami o lezbijkah., katerih prvine so pač pobrali od kdo ve kje ir ih prilagodili svoji starosti, izobrazbi, socialnemu izvoru, veroizpovedi, svetovnemu nazoru in še čemu, namreč posameznice in posamezniki govorijo prav o svojem pragu tolerance, strahovih in frustracijah. Slednje še posebej velja za kraljestvo spolne di-hotomije oziroma spolne determiniranosti. Z primer lahko navedemo določene članke, jer naj bi pač šlo za nekakšno predstavitev homoseksualnosti. Vse te reponaže so kar sc da osebno oban-'ane in so zelo odvisne od spola avtorja. Praviloma bo novinar(ka) občudoval lepoto, originalnost., inteligenco homoseksualcev drugega spola, medtem ko bo skušal vsaj malo očrniti homoseksualce, ki so pripadniki ali pripadnice njegovega ali njenega spola. Tako bo praviloma novinar raje pisal o lezbijkah. jih morda celo hvalil, zatrjeval da so privlačne za moške, vendar pač drugačne. O gabili bo pisal zelo malo ali pa nič. Kavno tako pa bodo novinarke občudovale gaye, njihovo garderobo, parfume, njihovo nevsiljivo možatost. Do lezhijk so praviloma dosti bolj kritične. Za ilustracijo lega lahko navedemo članka v Jani (april 93), kjer novinarka Žana Kapctanovic piše točno tako: občudujoče o moških in zelo kritično ter nerazumevajoče o lezbijkah: le-te so po njenem neprivlačne, dolgočasne, nič ne pazijo na videz. Pravi, da je v Roza disku videla le peščico "urejenih"' žensk in te so po njenem izražale osebnost. Zanimivo, da zunanjost oziroma fasado, ki je pripisana ženskam, tako poistoveti z osebnostjo oziroma lezbijkam odreče ne samo atraktivnost, temveč tudi osebnost. Lezbijke ji pač kažejo ogledalo, v katerem se ne želi ogledati, medtem ko se mirno ogleduje v podobi gaye v, ker je ti kot pripadniki drugega spola pač ne "ogrožajo". Za katero ogroženost vendar gre? Nadvse zanimiva je primerjava beograjskega sociologa dr. Dortla Čomiča, ki strah pred homoseksualnostjo primerja s strahom (vsakega) Človeka pred truplom. Pogled na truplo nam povzroča strah, nela-godje in odpor, ker nas sooča z lastno minljivostjo, ?. lastnim Ničem in z dejstvom, da se bomo vsi nekoč spremenili v truplo brez vampirke iniienja, Pq podobnem principu se denimo mihtarist boji mirovnika v sebi (in obratno), me' a ženske, ženska moškega, li eter osek »talec homoseksualca ( in obratno) in sev ■da h eter« ksualni ženski vzbuja nelagodje soočenje t leabljko oziroma dejstvo, da je vima ženski in tako nosi v sebi potencialno rnoliiost, da nekoč sama postane le/hijka. ^kraika, gre za strah pred tisto Se tako majhno možnostjo, ki jo nosimo v sebi. ki pa se ■vendarle lahko povampiri in nam tako uniči identiteto, ki je za nas ec na sprejemljiva in vredna spoštovanja Zato vampirja v sebi nenehno ubijamo. In vsi «namo kakšnega i impirja. kakšno nasprotje, kak potencial, ki nas ogroža, in ga zato ob neposrednem so->>čenju zatiramo in si povemo, da to nismo in ne želimo biti. Seveda se to izraža tako, ■ia to neljubo lastnost, nam neprijetno mož- nost očrnimo na drugih 'kar spominja na simboliko da filmskega vampirja v ogledalu ne vidimo) oziroma se oprijemamo nekakšnih 'dejstev da pač lezbiike denimo niso privlačne, niso niti osebnosti, skratka da na njih ni nič takšnega, kar bi nas lahko zamikalo Zato prot lovnost stereotipov morda pr.iv nič ne moti za zlivanje Žvepla po spečem vampirju to ni tako pomembno. SUfibijka seveda ni edini speči vampir, ki ga morda kdo nosi v i-ebi, eiuko velja za gsye in seveda za vse pripadnike drugih manjšin ali skupin, ki so kakorkoli drugačne Zalo navidezna .romoši stereotipov pravzaprav ne preseneča ljudje Si jih pač prepros to prilagodijo in jih prepletejo s svojim, predstavami in strahovi. In kaj v takem kontekstu lahko torej pomeni denimo izjava neke ženske, ki ne mara iezbijk. ker so po njenem tako vzvišene in zaljubljene vase. da. si ne morejo najti sebi primernega moškega? Tudi ta izjava pač ne pove veliko o tez-btjkuh. Morda je protislovnost stereotipov tudi posledica preprostega dejstva, da lezbijl 5 niso in ne morejo biti nikakršna monolitna skupina žensk 7 zelo podobnimi in prepoznavnimi lastnostmi. Povezuje jih predvsem -na sama skupna lastnost, ki je isto spolno nagnjenje. nagnjenje, ki n. družbeno sprejemljivo in jih potiska v manjšinski status. Drugače pa so lezbijke pač takšne kot večina žensk osebe| reprezentativen, zato raje uporabite taxi kot pa bus. Točka G, kol we lokal hudomušno imenuje, je šest dni na teden gay bar s plesiščem, vsako soboto pa ženski disko, Ce se vam ne poskakuje na najmodernejšo glasbo, lahko igrate pool (nekakšen sorodnik biljarda), ki sodi v železni inventar vseh gay lez barov, ali pa si gn.il ite oh vodnjaku na vrtu, obdanem z visokim zidom preraslim ' ovllalkaml. I-ihkn tudi kar tako (»stopate naokoli, .skoraj gotovo Sam bo uspelo spoznati kakšno prijazno domorodko. Kvalitela Američank je njihova neposrednost in sproščenost pri na.vezovan|u slik-'jv. česar e lotevajo povsem neobremenicno, skratka, če vas ogovorijo, to ne [Xjmerti nujno, da vas hočejo zvleči v posteljo. Z drugačnim namenom boste šle v Hctasr Lounge, Tja se ne hodi spoznavat drugih žensk, tja se hodi zaradi ekstaze in prodajanja zijal, Eetasy Lounge je, kot temu pravjju na km|ii samem, monthly safe se^ club for women. Če j h pokličete na (>.5) 2(v-<->9JS. vam povedo, kdaj je tisti enkrat na mesec, da zbere le pogum in se od vlečete tja. Kot že rečeno, se hodi ija seksat in gledat. Druge, ki seksajo. Nihče v; s namreč ne sili. da se igric, ki se odvijajo 1 n. tudi udeležite (spoznale boste, kako težko je včasih reči ne). Vse .skupaj ni čisto zastonj, čeprav tudi prav drago ni. Po zadnjih informacijah se je cena vrtela pud 10 USD. /a kar so vam na voljo brezalkoholne pijače (alkohola ne točijo, pa (udi vinjenih dam ne spuščajo medse) in kakšen čips ter seveda neomejeno število ženskih kondomov, kajti üciasv Lounge je klub. k)er je edini dovoljen seks varen seks. Težko je reči, kdaj je najboljši čas za obisk San Fran t... ca, skozi vse leto je več ga\ ez dogodkov ki tja pritegnejo ljudi rudi iz drugih koncev ZDA. Največja magnet pa vsekakor ostaja Gay hide Parade. ki poteka vsako leto zadnjo nedeljo v juniju ia uvod v enega največjih svetovnih homo iurov se leden d ti pred parado začne festival le z/gay filmov, celi mestni predeli (na prvem mestu seveda Castro) pa se spremenilo v eno samo mavrico, Vsak. ki ima kakršnokoli zvezo z. ga vi ali lezbijkami, obesi na svoje okno zastavo v barvah mavrice in se okiti z verižico, na kateri je šest raznobarvnih prstanov (t,i. freedom rings, 11 so postali gay lez razpoz navni znaki '.ura se noč in dan, veliki finale pa nastopi v nedeljo, ko na desetine in desetine lezbijk na motorjih (dykes on bvkes) odpre parado, ki traja nekaj ur in ki jo spremljajo neverjetne množice ljudi. Občutek je seveda nepopisen Ne imenuje se vse skupaj zastonj pride (ponos!* parade. Še zdaj se mi d i, kol da hodim po zraku, ko se spomnim tiste nedelje. Ko se pošteno dekle pritepe do San Francisco, |i noga kar sama zavije na Casiro Street, ulito po kateri se imenuje cetom četrt, ki NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES NA 89,3 ALI 104,3 OBRATOV SPREJEMAMO TUDI NAROČILA ZA MUČENJE OSTALIH ORGANOV 44 krviing velja za najbolj hrano del mesta. Nekaj ffianj-v ca je še na in okoli Polk Street V času t ¡ega bivanja v San Franciseu so podpisovali peticijo za spremembno imena ulice v Eizaheth Taylor Street, v zahvalo igralki za niena prizadevanja v zvezi z aidsom. Veliko gayev in lez.bijk se s [predlagano spremembo strinja, vendar želi večina ohraniti staro ime, ker je pač del tradicije in zgodovine g v lez gibanja v mestu. Konce koncev - ne bomo menda govorile, da gremo na Liz namesto na Castro, Oe sem morda tale prispevek začela v ostrem toni moram tu omeniti raz* -stljivo dejstvo, da je San Francisco (Fciseo ga imenujejo samo nepoučeni, ob takem po-pačenju se prebivalcem obrača želodec) vendarle mesto, kjer nam treba na vsakem koraku paziti, da se ne dotaknemo svoje punce, kjer lahko živimo, delamo in se pustima pokopati, ne da bi pri tem morale ime oprav ka s heteroseksualci. Obisk San Francis ca najbrž ni popoln brez skoka do Ruske reke, ki je oddaljena kakšno uro in pol vožnje proti severu, Kussian River ni naselje, ampak reka. ki se lep čas vije po Severni Kaliforniji, za naše potrebe pa je najbolj zanimiv njen del od Healdsburga do izliva v Pacifik Guvrrieville je kraj. kamor vsak vikend romajo množice lezbijk in gay-ev, d se gredo čez dan golorite skrivalnice z organi oblasti, čez noč pa žurajo do one-moj ist Tisto o skrivalnicah povsem drži. Nudizem v Kaliforniji ni dovoljen, ker domnevno žali oči radovednežev, zato policija občasno izvaja nekakšne obrečne racije nag-cev, ki jih na cu mesta oglobi za 50 USD, Ko vas ujamejo naslednjič, vas lahko čaka celo aiest. Guemcville se mi je vedno zdel neverjeten fenomen. Kako je kraj ki je manjši rx kakšnega Majšperka, postal največje bomo letovišče Severne Kalifornije? Jasno, rešili no lokalno ekonomijo! Večina trgovin, barov in botelčičev je v naših rokah, cene so zasoljene, da je kaj. vsi pa pripravljeni zapravljati denar na veliko ir čez. Ob Ruski reki se vedno nekaj dogaja Kon _ni, .srečanja, žuri. (Dva vikenda na leto sta rezervirana samo za ženske. Majskega smo zamudile, lahko pa ujamemo tistega v drugi polovici aepttmbra) Sicer pa )e to kraj, k -mor se (priznajmo si) prihaja na romantične počitnice (iuerneville je poln hunga lovskih naselij, kjer vam za drage denarje oddajo bungalov. v katerem je postelja večja od kopalnice, v kotu pa se Šopiri kamin Ko boste iskale prenočišče, najprej potrkajte na Tbe Wiiloivs G nest Housti. ki skrbi za izključno žensko khentcio. ima lastno plažo in odlično lokacijo v samem centru mesteca. Vse ostalo, kar bi vas utegnilo zanimati, lahko izveste v baru S pomenljivim imenom Kiunhair Cattle Companv. Žuranje vam bo resda vzelo največ časa, sem in tja pa si boste zagotovo zažele tudi kaj pojesti in kam položiti trudno glavo. Hrana ni draga, lokalov je na pretek, če pa želite podpirati lez j y plači si želodce polnite tam, kjer boste nad vrati zagledali mavrično zastavo /.,i začetek poskusit Bagdad Čaje, 229S Market FatioCa/e, š.šl Čast to Sausage Factory_ Castro Največ denarja vam bo pobralo spanje, no da, prenočišče Na voljo so vam hoteli, ki so le za ženske, pa tisti za lez/gav mešanico in oni, ki se jim žehti izogniti. Lastna izjema med njimi je Voutb flosiei na 36 Mason Street, ker je poceni (18 USD), Se nekaj možnosti: 'fbe Uiutfin, 637 Ste i ne r (samo č( se res, ampak res, valjate v denarju) Car! Si Unicorn House, 156 Carl ¡sadom 's, Custro Vse tri omenjene možnosti so v samem centru le giiv dogajanja in zato malce dražje. Le nekaj ulic proč od Castra je na kupe hotelov, kjer lahko ostanete cel teden za 100 USD. kar je več kol ugodno, Čisto va konec: knjigarna A Diffareni I.ijt,bt Btmkslorv na 48!) Castro St je pravi naslov za vse vrste informacij o San Francisc11 in dogodkih v njem. Splača se jo obiskati. Tanja Foto: Della Orače kruihig 45 % mmtfost čulnih dotikov Sili i"'' .in i le sprostili mišice . LifioriibfiM "■i-1' ifj .spomini] kontcfctfol ^ i M j0S I R A J GA of nw ne[x(jk' 1!K i. Hi m se ne zadržuj na če si to se tak K cu flj pritisk popusti, na tel točki mora pr že končati 7. izdihnil vpričaj so. da eclnu globoko uliliav in počasi popolnoma flMtihftva. . '»ametv-i p za dosego šoksu.iiri< potešitve, .Kakšne so njene prednosti, kakšni so UŽ4 .: čuti K'i 3 itu-s ranta? , IlJ »Iva masaža ugodni "ta ii v.-ijjjjj ■! iAega telesa, krepi mištee pS i M fJ. ctffttv koie. večkrat pjroF; i/ pcw si at daigi'5 ¡to^iM; ' nv-besednega Siirbcgm »prijateljstva. Pornii ji Ji ■ tu k ; r Jtovariji- golega ldp» Mjltinti tsr i.l^ ko g do; Veriem ¡¡^edippn' u a^hvsprcjtt$an- denk< ISi&B. pritiskal F Si. da je mas.iža kot d r j 11 [ iirku si IliasiraRt iabk 01 p8fj {¡jkafi ■■ ; -J2 1 ta d br stj ¡mHnrTURiT go! ■>,! na^er ¡n .. iii.nii popolnoma gola, se žriiSt fficlicjjffii žic; 'iičanitii ina-^riem d klicni rti' t v pni (r^fiHf 1.1Imh maser-)?v, masažnih Kilohov]',! avi se nepo-"sredi občutek ziaiptiraja -n prijateljstva, ^ive/ništvj ševeejfe j* nijbolj.u ma.safci li.sta MASAŽAJE KOT DOBER SEKS - VSAK PRI! MIK MORA «ITI IHK \S( N IN Ril'MlCKN '»bidihtiu )j začnt drw.'i r to ni brhla 'rfevžgosr proti ramenom. n|e navzgor in'nav/dol po lublti ,iai S ed:;i ;■.■ trd a žmasValJ t .Ji krat piv vijji, ralik) , neftejt! ŽMbtjjt| «j« •' • 1 '• se ti L« na spodnjem delu -Tahotck i h- da j* stanje /aključi ah g} t- vrn tr p; ^on». preden -mei Fi tudi Nič zato. stvari ne rebuli. Z alciT od itzaj Oe y ¡počasi -isi ttf11 bili £ iveri eniti) In ne p*«';*. i: v vik korak CJ^A OBUKA IJI DIJUNJA orcilnj': tra.n -■Sf.Ui' H Hiti ¡vni- i so ;im |. ilmi iiMim na StriKT' ,, inasiint ki je pni iierno visoka za f serifs» 3 »l^jAhko ta ir»0ite)e pritiska šil ttMflSl dssj 11 telCM) \itut. nitrsa M i \ naitŠ-Hc- .niSit: -i 15 K,i/yrniiv vtiOiio hosjeo ali ilffi nulm na preprogo in dajte svoji "Strank minerju. prijatelju, in-anču ali drugim potrebnim vaše roke) pod glavo Litino, če ~y> potrebuje. I'omembe ji ti ki s >a m prostor; naj bu to 11 41 i i topla, nh.t n zračn,1. iJba, . Ce Jop1 šča vreme kotiČcK te rkoii pa že t k iste, maser mora ustvariti »llllfl jzračie za vso očarljivo^ Jogaianja. ki «jjp tik>. Masaža je pr: iloma ilna uži.-i) in g3 malo pregneti. Mortb te I jo i j skiišal thifi. vendar se. nt: daj ¡«¡ti Kaznuj;^; iririupnni i*m> ,iii i ■ ><> niiei! Koristilo bo krvnemu tMoku, ialiko da bu v tem eelo užival Za M« nog se n,irn>. - ti pi l^egovili sto- -palib Priietnf-naf *nfl<->f. mn*ri-. pritisk naj pnpiEsti le pr; r. ilenili Ti ■ le dolge kretnje se končajo pri adnjki. liitni cnameni Se n ttodat uii priiemov. Ce so slasinega videv, j boj z užitkom prt g netei, ne rauskuj pa (istega, kar ¡e med lip! k nično je na vrsti sprednja stran telesa, ient naj se obrne na hrbet Jaj mu dovolj e: it da se udobno namesti . mes pa občuduj mesu in si misli, 1 ;>ač I Sffi masiraš na lleli, poklekni naittfnj tako, t bodo njegova r.i, M ied roopAli noga- Ne pftiubi z žgečkljiv nioulo biii lidlooi nežnih' U- se M pri tta lof&b. ■'i }?'idpb£f)V ;itii|e , am'p;lk |)< ilež- |. \i ga tipa. ki m . Mftj „id i^ll dotikov djIHttl: tiližutr flJS ja^S rahkt Ji .pnj ^tauga 1 r p-' ^HaLg iiiaiijš,) masažo peii! >.i 1 ■ el1 masaža -koji ^ f J « tHiv.v ^ to '\ii\iiiiiM UI J T^fii - Uro jeeln« i |HI« V legi riiilJ ltakl(.ptli !U-k.lJ lil gnjciija. i Jtl i'1 Jfcp-fivp £ piije-po rjfii sjHiu Isn- ■j le erotirud iitanj. na por.išivnem rt ¡s^i pa tč ¡>)ta ( ■ luči .tl)M)! ■ M i:iv,:< reka i f-ptiisiitea» glasile, ti k ka. -t „ , V V ;■;■ S ■ :■:■• ■{; ,:■ ii: ira^j ■ta. N. pomeni-Latir, ,e Šved-|H)b metoJ, PRI MASAŽI V,\l BI BILA OBA »*>V'SI > * iV, A! i} pa k masaži, Ol):) pfi tehnika, ki i( i upori:'' 14 fti£ Mltiatsti ali k ,t le rake 4ukler s o rvofi prii.'mi ffiH in nr-rih ni let v .„tvir premiktim ¿toblic in globljo v nt, tlieri ,si ite.'._;j pa-pnislilt [iplfmijv, ki nudili [>iai loiifcJ Jfftl kov kor zakojiipljofuuu rteto- dt k. I veliko llčtllit ia V,... beliti I konieaini pmov palu p členki aH eelo . komolcerna ^pr^ti spr.*- Hij o ulvulkill ir, [irdagssi.ii sv o; pritisk. .' . I , ■ rtijll! t n 'jmi it! iisfcff^'^ PRI PRIČAj S£ O Čiri?« sn SV OJEGA DOIIKA ,i!an m ¿lini pri pniarefiev 'ortuu, v se n .leg "fe^ovi- 'ghve- e -e bo m»'d*ikal niL'govij>,;;i obraba igitoritLi i o pre to >i|vij. da .bq .tako r, /n.i Itiii /eki cm HMsirati st:» i ■ tega ne ■ K; in. loiniaš sr; A, j Bonipos nmvn : ijt mil J^1 prsntb t^.tdlbff M. iji/ : ffi ali ;ii" > lazvtaant p., nm > Česa r več. k(. ttt^ obrneš tinr.or: y nog „t ni. V t ju-če nežnega dr mu ud iie?i> ■ [■ >bi 't'£t!!f(»-uj]sk'' j>a je ji pMiitenČ In ne saža i jack-oti sessii i oni. /.akliučnj pn;i.nn lat bodi' i tolik J | se tBiti, Jtti anii f. 1 daln^pri pLiiir bradavu .¡b poj isii ler se s riio stoj .ilom Če b.Tt te p..>!tie ugixliH| jHtttii p ijvi še ' Osrečiši ^Tifsko uiifi : t'>pfo «po jft) »ekaj inil: [tetioi- nad k ' ■ "^^j-OioŽ^, ■ bem telesu ik.i na nuvliht- sj i masaža ie naiv L.^.,» ■ Mi-j^tiku'., I.iav Mttjjgfr bo yjyč. ftScr^H&fn j'i i> pr« ko prsi in pfcpiaaj if)OŽtije Ol^Uiek M.f. lie- uv ni obrit i. ralilo kot št- nikoli, !.)pi'Hii.' masi \ 11 st-k doiikaio idiht ,ni !jvk'j Jiinelj. trebi^u i dokler niso \ visim Prikloni (trn eksfei r . če si !cga /eli, siier pa naj se ike |(K» na ramerv» Vse to na | bi Is.) i a ena ^ma dolga |i()teiJ. j levilo i M?y, rosnti! ■ pu^n in pr, ?ihR< ;i iJu 'yi> f i tri> !' vtriit n - S».-. '..0 btkf!. rmffurvrto. Wrinri)ti tu temo pnil- tli mir (ipttthdttji' i' hwu SipBiifl^-r>tit a^i nit ramen»! -K f: .-..-i. :-..... :.' : . t 't'- en»1 dolga nepre^gano ii®6lffllfl# m telesa, ^tiko r , i . . j ! . i ii : f 1 ' ^ IUBI da m se dot ¡ni tu iio ■"«flls Siu od i)J ai .pentSatiiu-fW> t Pr«ri. pit Pr se trik«» ■ ■— S i f ' tAHKO EREKCIJO Dotik 'ftilikt'» vi/tira Cul ff- v r.td ii: maeo mo pr-resnt 'aliktg.i, kakor si w masira Želi. v H .>/;'<'/JV! i/ .n tibfi itiNtr')) pri$Mfw>t d ■ A h ii prualoi lil t^ftiitmfe 'fKibutK . a i ^p^i.nm Kn/ni^n,1 v, fft-Sf r»\v m mmm m pnptnAjm načd&toi zufiutai <<•>■ (i h I ¿¡¡¿fc '" Dr m!FWLhm Riizih m- i Kjihe^ - j* ; I pri f,'roi i;t»; -' (otoit 'b >i ti'- šport Vsake toliko časa me pretrese sunki vetra in oblaki zakrijejo sonce, s katerim izgine tudi čar zlatoobarvanih vrhov Alp. poljan Bavarske, planjav vveimarske pokrajine, vse dokler se pod nami, v soncu, ne odprejo zelene ravnine dežele sira in rdeče-behh zastav. Naša višina sc bliskovito zniža in vse-bolj se bližamo t!em, kot e moje želje bli-žaio cilju - že drugič Danska. L letala se p rese dem na avtobus, ki pelje v smeri Norre-bm. Hiše in ulice se menjavajo tako hitro, da skoraj zgrešim postajo na kateri me že čaka Torben. Pomaha mi in v naslednjem trenutku že stojim na postaji. Roki me Samodejno ovijeta okoli njegovega ž: na in me s pozdravnim poljubom zopet osvobodita, .. Tako. danes je četnek in to je dan, ko imajo ženske v najbolj razvpit, popularen in najdražji gavdezbični disko PAN proa stop ter še več, danes imajo vstop samo ženske. Oh polnoči je disko nabito poln, ženske skoraj vseh starosti pa plesen» <>b glasbi, ki jc izrazito ženska; kar pomeni ženske izvajalke, ki s svojimi glasovi izvabljajo melodije, nabt e s senzualnostjo in erotiko, pri tem ni niti najmanj pomembno ali so to štiklci J. jopim, Abbe ali pa najnovejših techno-pop pesmi. Važen je ritem, važna je kvaliteta, Čeprav prilagojena množici, Zrak je precej gost iti poln dima, ko se z očmi sprehajam po poplesavajoči!] telesih, polnih želja po novih dogodivščinah mesenih užitkov. Sama sem in nestrpna v vznemirjanju, ki ga v meni prebujata sosedi s strastnim poljubila nje m in dotikanjem nekaterih stekleno žgočih mest. Čez nekaj časa tega ne zdržim več in se odmaknem, a kaj, ko je to precej jalova rešitev, saj so pari skoraj vsepovsod; tudi ta plesišču, kjer lesno objeti pielera dve /aljubljenki. Tisto, kar se dogaja med njima, |e nabito z erotiko, elektriko, ki kot N'iagarski slapovi dere od njunih pogledov k ..srnicam. Oh, ko bi tudi jaz lahko skusila to 'pojnost, zavzdihnem in se ozrem v plešočo [«.stavo tik ob meni. s dolaso dekle, v oblačilih, ki niso prav nič drugačna od naših, izzivalno leše in me spravlja ob pamet. !n opazim, da nisem edina. kateri prebuja domišljijo.,, toda - ustavim sc ■ nič ne bo iz, tega, kajti prav dobro se je spominjam z lanskega leta, ko je poleg stalne ljubimke (če se ji sploh lahko reče -rajna), flirtala še s sto drugimi. Tako mi ne preostane nič drugega, kot da še naprej opazujem in čakam. Pa vendar me začetno navdušenje in gorečnost vse bolj minevata, ko gre večer h koncu in jaz ostajam praznih rok. Temu se čudim in se sprašujem ali je mogoče, da se zgodba ponavlja: kaj je vendar narobe, narobe z mano ali drugimi? A sčasoma sem ugotovila, mislim reči. po nekajkratnih lanskoletnih n letošnjih večerih, da z menoj ni pravzaprav nič narobe, le drugačna sem v dojemanju zvez. odnosov meti ženskami. Mnoge ženske, ki prihajajo v PAN, to počnejo z namenom poiskati predvsem erotično zvezo in - čeprav to ni pravilo, imaš veliko možnost., da se ti to vendarle zgodi. Zdi se ml ^dno poudariti, da je bila ženska scena v PANu precej drugačna od tiste, ki sem jo v nekaj naslednjih dneh srečevala na DANSKA 91/92 ulicah, lokalih, galerijah, kinodvoranah in drugje. Nekoč, sc spominjam, sem kot začarana sledila pa ni v galeriji Poslušala sem ju (.bolj melodijo in tisto, kar se skriva za besedami, saj pe moja danščina kljub učenju še vedno skromna), ko sta, smo, hodili iz dvorane v dvorano polnih slik. Njun odnos je izžareval toliko topline; nekega globokega sprejemanja i sveta, čeprav sta se ob različnih slikah večkrat križali v mnenjih, (A tu ni šlo za mnenje, marveč ^ odnos.t Mogoče je k moji očaranosti pripomogla iudi njuna mladost in zunanja privlačnost Obe visoki, svetli in vitki sta delovali tako žen sko, tako skladno A to na srečo ni bil osam Ijen primer in sem podobne v tistih dneh še nekaj srečala. Enega tudi v novo odprtem lokalu Sebastian. ki je še posebej pripraven za nedeljske m torkove večere (pa tudi druge, seveda) ko se' v celem Koebenluvnu ne dogaja nič pametnega. Lokal je prijetno opremljen, v njem igra prijetna glasba, gavi in lezbijke pa se zabavajo ob več ali manj glasnih pogovorih, pivu Tuborg, ki je ob mleku najbolj popularna pijača, ter Igranju biljarda... Sekajkrat me ie pot zanesla rudi na sestanke mladinske homoseksualne skupine ki se zbira v klubskih prostorih organizacije za gavc in lezbijke {LBD. vsak petek ob 2C. Liri. Ko sen) jih prvič obiskala, pomolila glavo skozi vrata, se je vame zupičilo kakih jx-t-najst parov oči, naš rojak Peter Lange pa me je pozdrav il v slovenščini. Bilo je več fantov kot deklet, v starosti od 17 do Jš let. Tako sem se usedla med Petra in, kot sem ka. neje izvedela, Christino. Mladi so razpravljali o problemih pri izdaji njihovega vsakomesečnega roža biltena za mlade t kjer so najrazličnejša obvestila o gav aktivnostih kritike že izvedenih, napotki mladim, prehu-jajočim se homoseksualcem, ki lahko poiščejo pomoč pri njih ali najbližji organizaciji v njihovem mestu, pa malce ironije in hudo- mušnosti na temo domačih in tujih slavnih osebnosti, ki so tako ali drugače povezane s homoseksualnim življenjem), (tesen pogovor je trajal približno uro in pol, kasneje pa se Sprostiti» ob čaju, kolačkih in zasebnih pogovorih. Mojo sosedo je na moč zanimalo gay življenje v Sloveniji in seveda ni bilo poleg K-1. Revolverja in kratke zgodovine prav nič pametnega povedati, Zalo pa je mene toliko bolj zanimalo življenje danskih tezbijk.,., ki mi ga je bolj podrobno razkrila, ko sva plesali v disku, (klubski prostor jc v neposredni bližini P AS ti.) Pravzaprav, če sem čisto iskrena, mi ni povedala nič novega - če bi Imeli tako dolgo zgodovino kot oni, t)i bilo naše ; Ijenje kaj podobno njihovemu. Toda. če me ni pretresla scena, me je pretresla njena osebna izpoved. Christina je bila navidez tipična Skandinavka. s svetlimi lasmi in modrimi očmi ki je rada plesala na vsakršno zvrst glasbe, mlada, vesela in razigrana, pa vendar je v sebi nosila neko bol, bol zavoljo svoje ljubimke, ki je njeno ljubezen grdo izrabljala; prepiri z vso vrsto obtoževanj, groženj da jo bo zapustila, če ji ne dovoli tega ali onega, včasih pa jo je celo tepla. Da, prav ste sliSali, tepla. Svetovala sem ji, naj se čimprej odseli, pa mi je odgovorila. da je že večkrat poskušala, pa sc vedno znova vrnila. "Ta ženska me je čislo obsedla, ne, Še bolje, čisto sem se obsedla z njo':, mi je dejala in kočah pogovor o njej Razumela sem in se poslej ogibala te boleče teme. Večer sva zaključili v prijetnem vzdušju in si izmenjali naslova, ki nama Še kako prav prideta. Potem sem nekaj dni počivala, veliko premišljala o Christini in njeni usodi, dokler me ni zasul nov plaz. dogodivščin; tokrat v lokalu za ženske Babushka 7x ko se s kolesom vozim po bolj ali manj širokih ulicah In uličicah ,n se dvakrat izgubim), me prevzema nek čudei občutek, občutek neiagodja, ki se s prispetjem na cilj še stopnjuje. Ko slednjič prestopim prag lokala, pa ini je sploh vse jasna Babushka jc kraj. kjer se zbirajo starejše lezbijke, čeprav je lokal odprt za vse. Usedem se v kot in naročim juice. Počasi srkam pijačo in opazujem (rada bi čimveč opazila, saj mi občutek pravi, da me tukaj skoraj zagotovo ne bodo več videli). Ženske sc zabavajo ob pivu jn povzročajo glasen hrup, ki pa se mi ne zdi resničen, Živ. Pod maskami opazim sled razkroja, naveličanosti in osamljenosti. Sprašujem e, kakšna so bila njihova življenja, začetki in konci, so v resnici vesele ah pa se le pretvarjajo in hočejo biti vesele-'.,. Njihovi zgubani obrazi, otožni nasmehi, z gejzirskimi izbruhi veselja, pa ine prav a-prav kaj hiiro odnesejo iz lokala, Se zlasti, ker mi njihovi obrazi govore tudi o meni. Tako. dragi bralci, pa smo pri kraju našega potepanja po Koebenhav nu. Z a konec naj !c še dodam prijatelja, ki sem ju med študijem še večkrat obiskala, sta bila zame najbolj prepričljiv dokaz zvestobe in ljubezni, ki sta v mojo sliko o homoseksualnosti, njeni svobodi, kulturni in politični moči ter legalni Ijulwzni, prinesla se največ upanja in sonca za prihodnost t.v na žalost se vedno homo-fobični družbi), ki jo srčno želim tudi tejle ljubljanski sceni. Katarina kruzing 47 KONTAKTI RICHARD SCHMITTER Postfach 10 06 }(■ 5060 Bergisch Gladbaclt 1 Gen nary Richard je nemiki gay. kemik, ki bi rad prijateljeval z gavi. Njegov hobi so potovanja in avtomobili Pišete mu lahko tudi v angleščini JENS SCHARSIG Schrcii icrstr 29 rw>-l prijateljice ipiijatelja) in iwitnerice r partnerju t l spchpaje odvisen predvsem «d va&egj sod?:manja. Kako se prijavil? Priskrbi si prijavno polo. jo izpolni ter posip na na-dm Rum klub, Kersnikova 4. L jubljana, s pripisom Kontakt. Clanilcel koza kluba, ki so plača J nc> članarino, imajo usluge servisu m tekoCc Icio brezplačno, ostali priložite SÜÜslt, Du b* bulu diskretnost ja^eum Ijena, je potk ihl jeno s sistemom šifer. prijavni poli s iifro dodl»,< zalepljeno kuverto s svojim naslovom.,. šdriraoi t kuveno v tvojimi podatki bomo odprli .Sek Ulkrat ko ti bomo našli primernemu partrbcrja (primerna partnerko». Kaj k pri javna pola? To je anke trii list. ti v sebu je i voje iizienv i t» dnu ue podal ke. obenem pa podatke, kakšno partneric i uk - tu-jm parim.T]a i vi Zelk To Chi omogoči to. Jit ti najdemo najbolj mire/no osebo. PUrttcmbnu je» tia zlusti iqwlni» vprainn,iti s svojimi pod.it h. pri punm-rki (partnerju > pa izpolni le listo, kar se ti /dr /elu pnnnrnibou. ali jti%i vseeno. Prt/pVopnlO toliko iiiihis v Revolverju ihobmm ,il< pi-unt-no n.i Rh/h Muho... Veliko «sfidia pri iskanju svoje polovice.. ROZA KLUB - LJUBLJANA - KERSNIKOVA 4 - KONTAKT MOJI PODATKI KA::SNfGi ."IFtTNeflJi Si ÍSUM MCJI PQ0AIM KWÍN0 PARTNERKO 51 «UM samit, tórost _i v^eenû. Qjj Ü0 mu &tarast U>WC' DÛ iù iKùnt viifli J vseeno, od do At viíina J yVtTÚ Od dO Tab ma □ vswno, «J da ús tflíü: ÜwSMflG od ÚO i« lisa lu« »fr od: oCr Mi: bfki. brk; Jca □ne tnck brali telo Jnomusno j «m Zlade^iic Jajetnc tslc Jrarraro _i vrtic jfUt+D^ti JîJ|rtnû lelo j ngrmaina J-rte JíileirK] tac-. J rorrralno j «fco 3 ïàmVD poraHL'Sl jniC JÏI Jjf«ln|j J nioiïW pors&Cât: □ mí _i («M Jsruöiji jiwrj lEru JHjraven Jmoš< Jrtidthu Jleminiler izrdz □ mÉiho Jiij^dvw _l J fvmlnityn rnixtofi^ 3 narawn □ trufo ¡3 fsmlnileií wv J naraver j m^ähi J ipnuntn kaHeri sw du partner ¡a JWVHfi^l J í# 'rt tiLidhelatti ? two: ríenos dn uaniiFiriíft jloMníi J sem raifa Tai tipia tpcdthw olon t3 rctfD partis r>?wi inleruM kiktri m\ tjftü i«r rtsrriJ win pmm imp) un ipaiii odnoti kikhn »mm map iMuModnu iraca MvKn ta* druge ùois: r* Mt riJWrlilrU v4 V>£+ Sldbi _l dobra J lüfliífj malerialnapre&übljensEt Jwl» Li dobro _j ocHiúrk ï kattrtpa kr^i cmte SLG lu.na iz KaterEca Kraja pfcc-eki 3Lö ntccsi J l žencifke ji iz različnih . , ; • . ■ ..........I iP.ï *Je azadrje so Uika K> tu.# vaš. ^Sînice: ) 46 v Založba SkuC Zbirka Lambda Modra svetloba, .tnioloc^ Michel Foucault: Zgodovina seksualnosti. Skrb zase Ino Knablno: Ga ni med in drugi, t or* ¿čin Ciril Bergles: Ifrikija, pesmi V jeseni: Hervé Guibert: Prijatelju, ki mi ni rešil življenja, fiejrn^n Leibijke v Sloveniji, 3b.omfk gel po britju losjon po britju pena za britje krema za britje dezodorant spray dezodorant roll-on gel za tuširanje kozmetika za moške z elegantno parfumsko noto na lesno - mošusovi osnovi in z naravnim izvlečkom aloe vere za dodatno nego kože