17. seja Obcine Vodice _______________ 25 let Obcine Vodice _______________ Kopitarjevi dnevi _______________ Intervju: Mira in Brane Sovinc _______________ Hišna imena _______________ Razvršcanje odpadkov _______________ 3 6 10 12 23 27 številka 7, september 2020 www.vodice.si Informativna revija Obcine Vodice • brezplacna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov 17. seja Obcine Vodice _______________ 25 let Obcine Vodice _______________ Kopitarjevi dnevi _______________ Intervju: Mira in Brane Sovinc _______________ Hišna imena _______________ Razvršcanje odpadkov _______________ 3 6 10 12 23 27 številka 7, september 2020 www.vodice.si Informativna revija Obcine Vodice • brezplacna tiskovina • prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe • 1.650 izvodov Kolo povezuje Uvodnik Uvodnik 2 2 Kolo povezuje Uvodnik Uvodnik 2 2 Zlasti ce ga vozita šampiona Primož Roglic in Tadej Pogacar. Sama priznam, da malokrat sedim pred televizijo in navijam, ampak ob takih trenutkih, kot sta jih nam podarila ta dva kolesarja, po katerih nas pozna ves svet, si ne moreš kaj, da ne bi pogledal vsaj kakšne etape, navijal vsaj nekaj kljucnih minut. Šport povezuje množice, vsi smo dihali kot eno in se cudili, od kod našima fantoma moc, od kod pogum. Tisti, ki spremljate kolesarstvo in njuno pot že dalj casa, odgovore verjetno poznate ali pa si jih vsaj približno predstavljate, jaz pa ostajam pri cudenju. Ob prebiranju clankov o fantu iz sosednje obcine pa sem trznila zlasti ob enem stavku. Tadejeva starša si nista mogla privošciti, da bi kolesarila kar dva njuna sinova, pa jima je Rog prisluhnil in jima priskrbel opremo, za kar sta mu še danes hvaležna. Verjetno ves cas ni bilo tako, na športni poti je bilo veliko odrekanj, stroški namrec niso majhni, pa vseeno pogrešam take geste športnih klubov, pogrešam sponzorska sredstva in posluh gospodarstva za donacije. Zdi se mi, da je staršev, ki bi kljub pomanjkanju sredstev sledili otroški želji in talentu ter trkali na vsa mogoca vrata za pomoc, bolj malo, zato smo lahko tolikšnih športnih uspehov posameznikov še toliko bolj veseli. Tudi v naši obcini ne manjka odlicnih športnikov, ki dobro vedo, koliko truda, casa in energije, pa tudi denarja, je bilo potrebnega, preden so zaceli nizati prve uspehe. Ob tokratnem obcinskem prazniku je župan denimo nagradil 15-letnega plavalca Andraža Aljaža, saj je kljub mladosti dosegel že veliko, a cilja še višje, vse do olimpijskih iger. Upam, da mu bo tudi priznanje župana v dodatno spodbudo, da so uspehi vidni in da smo obcani hvaležni, da takih, ki bi segali višje, dlje in hitreje, ne manjka. Prav tako se je priznanja veselila mlada plesalka Maja Hocevar, o kateri smo v Kopitarjevem glasu že pisali ob lanskih izjemnih uspehih. Želimo si, da bi bili uspešni na obcinski ravni tudi v tem zahtevnem jesenskem casu, ko koronavirus mocno trka na naša vrata. Spomladanski val smo uspešno premagali po zaslugi tudi clanov Obcinskega štaba Civilne zašcite in številnih prostovoljcev, ki so šivali maske, in nas, kolikor so le lahko, oskrbeli z njimi. Tokrat si zastoja gospodarstva in zaprtih šol ne bomo mogli vec privošciti, zato je na mestu naša vecja budnost, previdnost, odgovornost in solidarnost. Ko pišem te vrstice, v obcini nimamo aktivnih primerov okužb, upamo, da tako ostane, so pa številke na ravni države veliko hujše, presegli Obcinski svet 3 Obcinska uprava poroca 4 Osrednji clanek 6 Intervju 12 Društveni utrip 15 Dogodki 21 Koristno 27 Obvestila 29 Kje pa vas jezik žuli? 31 smo tisoc aktivnih primerov okužb. Upamo, da bodo zdravstveni delavci zmogli, da bodo zmogli tudi tisti, ki analizirajo vzorce vzetih brisov in da bodo zmogli tudi starostniki v domovih za starejše. Ne pozabimo nanje, polepšajmo jim dneve vsaj s telefonskim klicem, ce že na obisk ne bomo mogli. Koronavirus je tokratno praznovanje obcinskega praznika nekoliko okrnil, a sadovi bodo ostali. Eden izmed njih je zbornik Dedišcina ljudi in krajev, v katerem lahko preberete številne zgodovinske in aktualne podatke o naši obcini. Veliko piscev, veliko ur, veliko usklajevanja, a nastalo je tudi veliko delo. Vzemite ga v roke in se mu cudite tudi vi! TANJA DOMINKO, Odgovorna urednica Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462. Izdajatelj: Obcina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva in pravne osebe v obcini brezplacno. Izhaja mesecno v 1650 izvodih. Odgovorna urednica: Tanja Dominko Pomocnica urednice: Monika Kubelj Uredniški odbor: Helena Cerin, Monika Kubelj, Ajda Batistic, Natalija Golob Lektor: Grega Rihtar Fotografije: Tina Kosec in ostali Celostna graficna podoba: Rok Štupar Prelom in oblikovanje: ExoGraf, Janez Hocevar s.p. Tisk: Kubelj d.o.o. Datum natisa: september 2020 Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice Elektronski naslov: kopitar@vodice.si, telefon: 031 500 018 Javno obcinsko glasilo Kopitarjev glas na spletu: www.vodice.si Sporocilo bralcem: Odgovorna urednica si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenarocenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to doloca zakon. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizicne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost avtorja. Zaradi razlicnih datumov izida bomo vaše prispevke objavili, kolikor hitro bo mogoce. Obcinski svet 3 Obcinski svet 3 17. redna seja Obcinskega sveta Obcine Vodice TANJA DOMINKO Obcinski svetniki so se na 17. redni seji zbrali 3. septembra. Tokrat je bila seja izjemno kratka, saj je bila namenjena predvsem potrditvi predlogov o izboru prejemnikov plaket ob letošnjem obcinskem prazniku. Predlogi so na seji man datno-volilne komisije dobili pod poro, zato zapletov ni bilo pricako vati. bi zaceli graditi še letos, najprej naj bi Silva Kralj je pohvalila Mrežo poti Seja je tokrat potekala brez posebne poskrbeli za utrditev bankine, je od-LAS, zanimalo pa jo je, kako kaže z razprave, vsi sklepi o prejemnikih pla-govoril župan. Res pa je, da je bil pro-gradnjo protihrupne ograje, ki bi Rekete Obcine Vodice so bili sprejeti so-jekt prvotno zastavljen prevec ambi-pnje šcitila pred hrupom z avtoceste. glasno. Podrobneje lahko o letošnjih ciozno, njegova vrednost je ocenjena Župan Aco Franc Šuštar je odgovoril, nagrajencih preberete v osrednjem na 2 milijona 900 tisoc evrov, tega da so dopis pred casom že posredovali clanku. Župan Aco Franc Šuštar je denarja nima niti država, je dodal na DARS, pisali so tudi na Ministrglasovanje pospremil z besedami: župan. Zato bodo skušali zdaj poskr-stvo za okolje in prostor, a se ni zgodi »Priznanja gredo v prave roke.« beti za najnujnejše posege, ki ne bodo lo še nic. Ocitno bodo morali zgodbo Pri tocki pobude in predlogi je Milan terjali toliko sredstev. Prioriteto ima-ponoviti, je ocenil. Cebulj posredoval vprašanje obca-jo po njegovih besedah na podrocju Po približno uri seje so obcinski svena v zvezi z možnostmi postavitve gradnje infrastrukture vodiška obvo-tniki in svetnice uradni del koncali, avtomata za prodajo jajc, prav tako znica, nato plocnik skozi Skarucno, župan je ob tej priložnosti vsem po ga je zanimalo, kako kaže z gradnjo nato Brniška cesta, šele zatem pridejo daril zbornik, ki je izšel ob letošnjem opticnega omrežja v Dornicah in na na vrsto Zapoge. Ob tem je ponovil, obcinskem prazniku. Dobruši. V zvezi z avtomatom je žu-da morajo najprej dobiti soglasja la- pan dejal, da naj obcan posreduje vlo-stnikov zemljišc, ki so potrebna za go na obcino in se bodo dogovorili za plocnik, to je pogoj, da bo na držav sestanek. V zvezi z opticnim omrež-ni ravni objavljen razpis za gradnjo. jem je pojasnil, da je za njim uspešen »Prej kot prihodnje leto spomladi ne zemljišc, da se projekt premakne z mrtve tocke. Nad slabo internetno povezavo je potarnal Rudi Kopac, ob- cani so to izkusili na lastni koži zla- sti v casu šolanja in dela na daljavo. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo prišlo do gradnje hodnika do Zapog in Torove- ga, pogreša tudi ogledalo na cesti, ki pelje proti Dornicam. Plocnik proti jena tudi javna razsvetljava in kabel Zapogam, torej ob državni cesti, naj za optiko, je obljubil. Na odboru za finance bo gradivo še ta mesec. Rudi- ja Kopaca in Silvo Kralj je zanimalo, ali bi se dalo poskrbeti za umiritev prometa na cesti v Zapoge, to bi lah- ko uredili podobno kot v Vodicah, je ocenil Kopac. Župan je odgovoril, da bodo za zacetek poskrbeli vsaj za po- stavitev merjenja hitrosti z radarjem. sestanek, zdaj je cas za pridobivanje bo šlo,« je zatrdil. Bosta pa takrat ure Obcinska uprava sporoca TATJANA RESMAN Po vecletnih prizadevanjih in dolgotrajnih postopkih je Obcina Vodice s strani Republike Slovenije oz. Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljavca, vendarle pridobila zemljišce v Polju, ki se namenja dejavnostim za potrebe gasilstva. Postopek prenosa se je sicer zacel že v prejšnjem desetletju, zaradi cakanja na pravnomocnost komasacije pa se je še dodatno podaljšal. Gre za zemljišce parc. št. 789 k. o. Polje, ki se nahaja ob lokalni cesti Benko–Polje in je v obcinskem prostorskem aktu namenjeno izvajanju gasilske dejavnosti, predvsem ureditvi vadbenih površin oz. poligona za usposabljanje. Predvidena je sklenitev pogodbe o oddaji stvarnega premoženja v brezplacno uporabo med Obcino Vodice in PGD Polje, s cimer bo PGD Polje pridobilo v uporabo dodatne površine, ki jih potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti. V letu 2016 je Obcina Vodice s strani Republike Slovenije oz. Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljavca pridobila tudi zemljišce v k. o. Zapoge, prav tako z namenom ureditve dodatnih površin za potrebe PGD Zapoge. Tudi v Prenos zemljišca tem primeru je bila med Obcino Vodice in PGD Zapoge sklenjena pogodba o oddaji stvarnega premoženja v brezplacno uporabo. V skladu z dolocili pogodbe je bilo konec avgusta 2020 izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt – garažo, ki bo namenjena potrebam PGD Zapoge, s cimer se bodo izboljšali pogoji za izvajanje gasilske dejavnosti. MIRAN SIRC Ker bo na omenjeni ulici Elektro Ljubljana, d. d., posodabljal svoje zemeljsko omrežje in posledicno sofinanciral novo asfaltno preplastitev, je Obcina Vodice k ureditvi tega odseka pristopila že letos. Kjer je le mogoce, ob izvedbi posegov v javno cestno omrežje, skušamo te odseke karseda celovito trajno komunalno in prometno urediti. V sklopu posodabljanj svojega elektroenergetskega omrežja na jugozahodnem delu Bukovice v tem in prihodnjem letu bo Elektro Ljubljana, d. d., zgradil novo elektro kabelsko kanalizacijo tudi na ulici proti Zadnikarju. Celovito bomo komunalno opremili tudi ulico proti Zadnikarju v Bukovici Zaradi tega je bila v okviru rebalansa letošnjega proracuna s strani obcinskih svetnikov potrjena odlocitev, da k celoviti komunalni rekonstrukciji tega odseka, ki je ocenjena v višini 65.000 evrov, že v tem trenutku pristopi tudi Obcina Vodice. Poleg že omenjenega prispevka Elektra Ljubljane k novemu vozišcu, nam je del nepovratnih sredstev uspelo pridobiti tudi s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gradnja na ulici proti Zadnikarju v dolžini pribl. 100 m vkljucuje izvedbo nove fekalne in meteorne kanalizacije, obnovo vodovodno-hidrantnega omrežja, javne razsvetljave in vozišca, z izvedbo kabelske kanalizacije za svoje omrežje pa sodelujeta že omenjeni Elektro Ljubljana ter Telekom Slovenije, d. d.. Izvajalec del KUHTA, d. o. o., Vodice nacrtuje dela izvršiti v prvi polovici oktobra. Obcanom, ki imajo v tem obdobju otežen dostop do svojih bivališc in zemljišc, se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje. 4 številka 7, september 2020Obcinska uprava sporoca TATJANA RESMAN Po vecletnih prizadevanjih in dolgotrajnih postopkih je Obcina Vodice s strani Republike Slovenije oz. Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljavca, vendarle pridobila zemljišce v Polju, ki se namenja dejavnostim za potrebe gasilstva. Postopek prenosa se je sicer zacel že v prejšnjem desetletju, zaradi cakanja na pravnomocnost komasacije pa se je še dodatno podaljšal. Gre za zemljišce parc. št. 789 k. o. Polje, ki se nahaja ob lokalni cesti Benko–Polje in je v obcinskem prostorskem aktu namenjeno izvajanju gasilske dejavnosti, predvsem ureditvi vadbenih površin oz. poligona za usposabljanje. Predvidena je sklenitev pogodbe o oddaji stvarnega premoženja v brezplacno uporabo med Obcino Vodice in PGD Polje, s cimer bo PGD Polje pridobilo v uporabo dodatne površine, ki jih potrebuje za izvajanje svoje dejavnosti. V letu 2016 je Obcina Vodice s strani Republike Slovenije oz. Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS kot upravljavca pridobila tudi zemljišce v k. o. Zapoge, prav tako z namenom ureditve dodatnih površin za potrebe PGD Zapoge. Tudi v Prenos zemljišca tem primeru je bila med Obcino Vodice in PGD Zapoge sklenjena pogodba o oddaji stvarnega premoženja v brezplacno uporabo. V skladu z dolocili pogodbe je bilo konec avgusta 2020 izdano gradbeno dovoljenje za nezahtevni objekt – garažo, ki bo namenjena potrebam PGD Zapoge, s cimer se bodo izboljšali pogoji za izvajanje gasilske dejavnosti. MIRAN SIRC Ker bo na omenjeni ulici Elektro Ljubljana, d. d., posodabljal svoje zemeljsko omrežje in posledicno sofinanciral novo asfaltno preplastitev, je Obcina Vodice k ureditvi tega odseka pristopila že letos. Kjer je le mogoce, ob izvedbi posegov v javno cestno omrežje, skušamo te odseke karseda celovito trajno komunalno in prometno urediti. V sklopu posodabljanj svojega elektroenergetskega omrežja na jugozahodnem delu Bukovice v tem in prihodnjem letu bo Elektro Ljubljana, d. d., zgradil novo elektro kabelsko kanalizacijo tudi na ulici proti Zadnikarju. Celovito bomo komunalno opremili tudi ulico proti Zadnikarju v Bukovici Zaradi tega je bila v okviru rebalansa letošnjega proracuna s strani obcinskih svetnikov potrjena odlocitev, da k celoviti komunalni rekonstrukciji tega odseka, ki je ocenjena v višini 65.000 evrov, že v tem trenutku pristopi tudi Obcina Vodice. Poleg že omenjenega prispevka Elektra Ljubljane k novemu vozišcu, nam je del nepovratnih sredstev uspelo pridobiti tudi s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gradnja na ulici proti Zadnikarju v dolžini pribl. 100 m vkljucuje izvedbo nove fekalne in meteorne kanalizacije, obnovo vodovodno-hidrantnega omrežja, javne razsvetljave in vozišca, z izvedbo kabelske kanalizacije za svoje omrežje pa sodelujeta že omenjeni Elektro Ljubljana ter Telekom Slovenije, d. d.. Izvajalec del KUHTA, d. o. o., Vodice nacrtuje dela izvršiti v prvi polovici oktobra. Obcanom, ki imajo v tem obdobju otežen dostop do svojih bivališc in zemljišc, se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje. 4 številka 7, september 2020 Obcinska uprava sporoca TATJANA RESMAN Napredek je dosežen tudi pri projektu »Obcinsko središce v Vodicah«, saj so pridobljena vsa gradbena dovoljenja. Po gradbenem dovoljenju za komunalno infrastrukturo z interno cesto je Obcina Vodice v avgustu pridobila še gradbeno dovoljenje za Kopitarjev center in parkirišce. V okviru Kopitarjevega centra bo zagotovljenih približno 7500 m2 novih poslovnih, upravnih, kulturnih in zdravstvenih prostorov ter parkirnih površin. Objekt bo zgrajen v štirih etažah, v njem bodo prostori obcinske uprave, vecnamenske dvorane, prostori društev, knjižnice, zdravstvenih prostorov, poslovni in storitveni lokali in supermarket. V neposredni okolici bo zgrajena nova Obcinsko središce interna cesta s komunalno infrastrukturo in parkirišca. V septembru je bilo izdano še zadnje gradbeno dovoljenje za projekt, gradbeno dovoljenje za Kopitarjev trg, ki bo zgrajen v zakljucni fazi v sklopu zunanjih ureditev. Vse bolj postajajo oprijemljivi tudi financni nacrti za zagotovitev virov sofinanciranja, v teku je priprava pravnih podlag za izvedbo razpisa o javno-zasebnem partnerstvu in podpis pogodbe z izbranim partnerjem. MIRAN SIRC Investicijo v skupni višini 38.000 evrov bomo skoraj v celoti financirali z uspešno pridobljenimi nepovratnimi sredstvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skrb za zanesljivo in kakovostno vodooskrbo obcanov je med glavnimi prioritetami Obcine Vodice. Zaradi zglednega upravljanja in vzdrževanja sistema, ki ga izvaja Javno podjetje Komunala Vodice, do motenj v oskrbi s pitno vodo skorajda ne prihaja vec. Z obnovami ter zamenjavami zlasti azbestno-cementnih cevovodov pa odpravljamo vzroke za vodne in tlacne izgube ter zagotavljamo dolgorocno zdravstveno neoporecno oskrbo. Tudi v letošnjem letu bomo zamenjali znatno število azbestno- cementnih cevi. Poleg tistih v naseljih Utik, Bukovica in Polje, kjer se vodovod obnavlja vzporedno z gradnjo kohezijskega kanalizacijskega sistema, je bilo zamenjanih tudi 450 m salonitnih cevi na trasi Polje–Skarucna. Gre za eno najpomembnejših vodovodnih vej, saj se preko nje napaja celotno jugozahodno obmocje naše obcine, nanjo pa je potencialno možno prikljuciti tudi vodo iz vrtine Sc-1/81 nad Skarucno. Z obnovo tega odseka smo v Polju zaceli lani, letos pa smo se že zelo približali regionalni cesti pred Skarucno. Nov vodovod iz polietilenskih visoko odpornih tlacnih cevi (d = 225 mm) je umešcen v obrobje makadamske ceste, kar zagotavlja enostavno vzdrževanje ter ugodno cenovno optimiranje investicije. Obnovitvena dela so potekala konec avgusta in v zacetku septembra. Da so dela nemoteno in hitro potekala, se je treba zahvaliti tudi strpnim in konstruktivnim lastnikom mejnih kmetijskih zemljišc. Po opravljenem tlacnem preizkusu ter potrditvi mikrobiološke ustreznosti odvzetih vzorcev vode, pa v Skarucni sedaj že lahko nazdravijo z vodo, ki priteka iz novega omrežja. Polietilenske visoko odporne tlacne cevi so pripravljene za vgradnjo v obrobje makadamske ceste med Poljem in Skarucno. Dela na vodovodnem sistemu Tudi v letošnjem letu nadaljujemo z zamenjavo azbestno-cementnih vodovodnih cevi, tokrat na odseku Polje–Skarucna 5 številka 7, september 2020 Obcinska uprava sporoca TATJANA RESMAN Napredek je dosežen tudi pri projektu »Obcinsko središce v Vodicah«, saj so pridobljena vsa gradbena dovoljenja. Po gradbenem dovoljenju za komunalno infrastrukturo z interno cesto je Obcina Vodice v avgustu pridobila še gradbeno dovoljenje za Kopitarjev center in parkirišce. V okviru Kopitarjevega centra bo zagotovljenih približno 7500 m2 novih poslovnih, upravnih, kulturnih in zdravstvenih prostorov ter parkirnih površin. Objekt bo zgrajen v štirih etažah, v njem bodo prostori obcinske uprave, vecnamenske dvorane, prostori društev, knjižnice, zdravstvenih prostorov, poslovni in storitveni lokali in supermarket. V neposredni okolici bo zgrajena nova Obcinsko središce interna cesta s komunalno infrastrukturo in parkirišca. V septembru je bilo izdano še zadnje gradbeno dovoljenje za projekt, gradbeno dovoljenje za Kopitarjev trg, ki bo zgrajen v zakljucni fazi v sklopu zunanjih ureditev. Vse bolj postajajo oprijemljivi tudi financni nacrti za zagotovitev virov sofinanciranja, v teku je priprava pravnih podlag za izvedbo razpisa o javno-zasebnem partnerstvu in podpis pogodbe z izbranim partnerjem. MIRAN SIRC Investicijo v skupni višini 38.000 evrov bomo skoraj v celoti financirali z uspešno pridobljenimi nepovratnimi sredstvi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skrb za zanesljivo in kakovostno vodooskrbo obcanov je med glavnimi prioritetami Obcine Vodice. Zaradi zglednega upravljanja in vzdrževanja sistema, ki ga izvaja Javno podjetje Komunala Vodice, do motenj v oskrbi s pitno vodo skorajda ne prihaja vec. Z obnovami ter zamenjavami zlasti azbestno-cementnih cevovodov pa odpravljamo vzroke za vodne in tlacne izgube ter zagotavljamo dolgorocno zdravstveno neoporecno oskrbo. Tudi v letošnjem letu bomo zamenjali znatno število azbestno- cementnih cevi. Poleg tistih v naseljih Utik, Bukovica in Polje, kjer se vodovod obnavlja vzporedno z gradnjo kohezijskega kanalizacijskega sistema, je bilo zamenjanih tudi 450 m salonitnih cevi na trasi Polje–Skarucna. Gre za eno najpomembnejših vodovodnih vej, saj se preko nje napaja celotno jugozahodno obmocje naše obcine, nanjo pa je potencialno možno prikljuciti tudi vodo iz vrtine Sc-1/81 nad Skarucno. Z obnovo tega odseka smo v Polju zaceli lani, letos pa smo se že zelo približali regionalni cesti pred Skarucno. Nov vodovod iz polietilenskih visoko odpornih tlacnih cevi (d = 225 mm) je umešcen v obrobje makadamske ceste, kar zagotavlja enostavno vzdrževanje ter ugodno cenovno optimiranje investicije. Obnovitvena dela so potekala konec avgusta in v zacetku septembra. Da so dela nemoteno in hitro potekala, se je treba zahvaliti tudi strpnim in konstruktivnim lastnikom mejnih kmetijskih zemljišc. Po opravljenem tlacnem preizkusu ter potrditvi mikrobiološke ustreznosti odvzetih vzorcev vode, pa v Skarucni sedaj že lahko nazdravijo z vodo, ki priteka iz novega omrežja. Polietilenske visoko odporne tlacne cevi so pripravljene za vgradnjo v obrobje makadamske ceste med Poljem in Skarucno. Dela na vodovodnem sistemu Tudi v letošnjem letu nadaljujemo z zamenjavo azbestno-cementnih vodovodnih cevi, tokrat na odseku Polje–Skarucna 5 številka 7, september 2020 Osrednji clanek TANJA DOMINKO TINA KOSEC Obcina Vodice je pred petindvajsetimi leti z odcepitvijo od Obcine Ljubljana Šiška stopila na pot samostojnosti, »po kateri moramo stopati ponosno in povezano«, je dejal župan Aco Franc Šuštar. Obcinski praznik v Vodicah že vrsto let praznujemo ob dnevu uveljavitve prvega statuta, ki so ga obcinski svetniki sprejeli 9. septembra 1995. Tudi letos so se ob tej priložnosti zahvalili obcanom in obcankam, ki so v minulem letu zabeležili izjemen uspeh ali pa prispevali svoj kamencek v mozaiku uspeha obcine in njene prepoznavnosti, ter jim na slavnostni seji podelili obcinske plakete in priznanja. »Ce se ozremo na skupno prehojeno pot, imamo veliko razlogov za veselje in ponos,« je na slavnostni seji 9. septembra v kulturnem domu v Vodicah dejal župan Aco Franc Šuštar. O tem, koliko je bilo doslej narejenega, pricajo številne vidne spremembe in investicije. Omenil je obnovo vec kilometrov vodovoda in skoraj dva kilometra javne razsvetljave, izgradnjo glavnega fekalnega kanala na projektu C0, gradnjo komunalne infrastrukture v Polju, Utiku in Bukovici, ki bo vecinoma koncana še letos. Premika se tudi pri gradnji obcinskega središca, saj je pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt, »oprijemljivi postajajo tudi financni viri«. Kritik ne manjka, vendar se je treba po besedah župana zavedati, da tempo investicij narekujejo tudi dolgotrajni postopki, zakoni in 25 let Obcine Vodice – »predano do ljudi« druge omejitve, ki so tudi financne narave. Sodelavcem in partnerjem obcine se je za opravljeno delo zahvalil. Letošnje leto je bilo polno preizkušenj, župan je omenil zlasti epidemijo Covid-19, a hkrati je izrazil prepricanje, da so se na razmere »odzvali hitro ter odgovorno, srcni in dobrohotni krajani pa so nam pri tem stali ob strani«. Slavnostna seja vsako leto izpostavi nekaj posameznikov in se jim zahvali za dosežke in opravljeno delo v skupnosti s podelitvijo priznanja oziroma plakete. Nekateri posamezniki so letos izstopali po svoji mladosti, drugi po svoji srcnosti, tretji po svoji podjetnosti in podpori tradicije, prav vsi pa si zaslužijo naše posebno priznanje. Prvo priznanje župana Obcine Vodice je prejel Andraž Aljaž za vrhunske plavalne dosežke na državnih tekmovanjih v razlicnih disciplinah na 50, 100, 200, 400 in 1500 metrov. Dijak prvega letnika Srednje zdravstvene šole je že od svojega sedmega leta clan Plavalnega društva Kranj in že vrsto let sodi med najboljše plavalce v državi. Med drugim je na državnih prvenstvih od leta 2015 dalje dosegel kar dve zmagi, pet drugih in osem tretjih mest v razlicnih kategorijah. Njegov prihodnji velik cilj je odplavati normo za Baku, tudi naslov državnega prvaka si želi. Odlicen je v številnih športih, v katerih je vedno z veseljem zastopal vodiško osnovno šolo. Kako se da združevati šolske in športne obveznosti? »Tako da si narediš nacrt, kaj boš naredil dopoldne, kaj popoldne, izpolniš šolske obveznosti in greš nato na trening. Osnovno šolo se da dobro delati tudi brez statusa športnika, si je pa treba znati organizirati cas,« je Andraž Aljaž Maja Hocevar 6 številka 7, september 2020Osrednji clanek TANJA DOMINKO TINA KOSEC Obcina Vodice je pred petindvajsetimi leti z odcepitvijo od Obcine Ljubljana Šiška stopila na pot samostojnosti, »po kateri moramo stopati ponosno in povezano«, je dejal župan Aco Franc Šuštar. Obcinski praznik v Vodicah že vrsto let praznujemo ob dnevu uveljavitve prvega statuta, ki so ga obcinski svetniki sprejeli 9. septembra 1995. Tudi letos so se ob tej priložnosti zahvalili obcanom in obcankam, ki so v minulem letu zabeležili izjemen uspeh ali pa prispevali svoj kamencek v mozaiku uspeha obcine in njene prepoznavnosti, ter jim na slavnostni seji podelili obcinske plakete in priznanja. »Ce se ozremo na skupno prehojeno pot, imamo veliko razlogov za veselje in ponos,« je na slavnostni seji 9. septembra v kulturnem domu v Vodicah dejal župan Aco Franc Šuštar. O tem, koliko je bilo doslej narejenega, pricajo številne vidne spremembe in investicije. Omenil je obnovo vec kilometrov vodovoda in skoraj dva kilometra javne razsvetljave, izgradnjo glavnega fekalnega kanala na projektu C0, gradnjo komunalne infrastrukture v Polju, Utiku in Bukovici, ki bo vecinoma koncana še letos. Premika se tudi pri gradnji obcinskega središca, saj je pridobljeno gradbeno dovoljenje za objekt, »oprijemljivi postajajo tudi financni viri«. Kritik ne manjka, vendar se je treba po besedah župana zavedati, da tempo investicij narekujejo tudi dolgotrajni postopki, zakoni in 25 let Obcine Vodice – »predano do ljudi« druge omejitve, ki so tudi financne narave. Sodelavcem in partnerjem obcine se je za opravljeno delo zahvalil. Letošnje leto je bilo polno preizkušenj, župan je omenil zlasti epidemijo Covid-19, a hkrati je izrazil prepricanje, da so se na razmere »odzvali hitro ter odgovorno, srcni in dobrohotni krajani pa so nam pri tem stali ob strani«. Slavnostna seja vsako leto izpostavi nekaj posameznikov in se jim zahvali za dosežke in opravljeno delo v skupnosti s podelitvijo priznanja oziroma plakete. Nekateri posamezniki so letos izstopali po svoji mladosti, drugi po svoji srcnosti, tretji po svoji podjetnosti in podpori tradicije, prav vsi pa si zaslužijo naše posebno priznanje. Prvo priznanje župana Obcine Vodice je prejel Andraž Aljaž za vrhunske plavalne dosežke na državnih tekmovanjih v razlicnih disciplinah na 50, 100, 200, 400 in 1500 metrov. Dijak prvega letnika Srednje zdravstvene šole je že od svojega sedmega leta clan Plavalnega društva Kranj in že vrsto let sodi med najboljše plavalce v državi. Med drugim je na državnih prvenstvih od leta 2015 dalje dosegel kar dve zmagi, pet drugih in osem tretjih mest v razlicnih kategorijah. Njegov prihodnji velik cilj je odplavati normo za Baku, tudi naslov državnega prvaka si želi. Odlicen je v številnih športih, v katerih je vedno z veseljem zastopal vodiško osnovno šolo. Kako se da združevati šolske in športne obveznosti? »Tako da si narediš nacrt, kaj boš naredil dopoldne, kaj popoldne, izpolniš šolske obveznosti in greš nato na trening. Osnovno šolo se da dobro delati tudi brez statusa športnika, si je pa treba znati organizirati cas,« je Andraž Aljaž Maja Hocevar 6 številka 7, september 2020 Osrednji clanek z zrelim odgovorom presenetil petnajstletni nagrajenec Andraž. Drugo priznanje župana Obcine Vodice je prejela Maja Hocevar za izvrstne plesne dosežke v clanskih plesnih kategorijah »street dance show« in »hip hop« na državni, evropski in svetovni ravni. Maja se je pri trinajstih letih vpisala na tecaj hip hopa v plesnem klubu Bolero. V sedmih letih, odkar deluje kot aktivna tekmovalka, je s formacijo pod okriljem plesnega kluba Bolero postala veckratna evropska in svetovna prvakinja. Lansko leto je bilo izjemno. S soplesalcem Markom Cernilcem je postala evropska prvakinja v clanskih hip hop duetih, s clansko formacijo Bolero je dosegla naslov evropskih prvakov v hip hop formacijah ter svetovnih prvakov v street dance show formacijah. Vrhunec sezone pa je bil, ko je na Ceškem osvojila naslov svetovne prvakinje. Njena karizma je izjemna, njena pripravljenost pomagati pa jo vodi na pot pedagoškega dela z mladimi plesalci. Je ena izmed perspektivnih pedagoginj, ki so jih pridobili v zadnjih letih, zato verjamejo, da je pred njo še zelo uspešna kariera. Tretje priznanje župana Obcine Vodice je prejel Mi- ran Cebašek za dolgoletno predano in strokovno delo v zelišcarski sekciji Društva upokojencev Vodice ter promocijo obcine Vodice. Svoji ljubezni do narave in rastlinja se je posvetil šele v zrelih letih, ko se je že bližal cas upokojitve. Na podrocju zelišcarstva se je izobraževal vec let, zdaj pa svoje znanje z veseljem deli naprej. Pod okriljem Društva upokojencev Vodice v kulturnem domu v Vodicah organizira zanimiva, poucna predavanja in delavnice o zelišcih, ki privabljajo tako domace slušatelje kot ljubitelje narave iz drugih krajev. Poleg svojih predstavitev po vsej Sloveniji vedno promovira in predstavlja obcino Vodice v njeni najlepši luci, za kar so mu na Obcini Vodice posebej hvaležni. Na vprašanje, kako se Miran sam bori z virusi in katera zelišca svetuje v tem jesenskem casu, nam je odgovoril: »Vsa zelišca z etericnimi olji, kot so rožmarin, timijan, žajbelj. Imunski sistem krepimo tudi z ameriškim slamnikom, grgranjem timijana, tudi kapucinke priporocam ...« Ce bi radi nasvet tega iskrivega strokovnjaka, ki domuje pod sv. Tilnom v Repnjah, ga lahko tudi sami pocukate za rokav. Cetrto priznanje župana Obcine Vodice je prejel Roman Veras za predano meddruštveno in medobcinsko sodelovanje na kulturnem podrocju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izražanju. Roman Veras sicer ni naš obcan, a vendar dokazuje, da kultura ne pozna meja. Je predsednik Kulturno umetniškega društva Ja- ReM s sedežem v Zavrhu pod Šmarno goro in duša njihove lutkovne in likovne sekcije. Kot slikar je razstavljal na vec kot 50 razstavah doma in v tujini. Za ustvarjanje je navdušil tudi naše obcane. Leta 2014 je dal pobudo, da vodiški slikarji ustanovijo lastno likovno sekcijo, ki je nato zaživela pod okriljem Kulturnega društva Matije Koželja, clan je tudi sam. Sledile so številne razstave in ex tempori, ki se jih rad udeleži kot ustvarjalec in kot kritik. Roman Veras se ukvarja tudi z lutkami, izdeluje jih, ustvarja kulise zanje, piše in prireja besedila in jih vcasih opremi s pesmijo. Njegova igrica Dobri duhec in Jakob Alešovec je nastala posebej za otroke na vodiški osnovni šoli. Sledila je podelitev plaket Obcine Vodice, ki jih podeljuje obcinski svet, najprej pa predloge obravnava tudi njegova mandatno-volilna komisija. Miran Cebašek Roman Veras 7 številka 7, september 2020Osrednji clanek z zrelim odgovorom presenetil petnajstletni nagrajenec Andraž. Drugo priznanje župana Obcine Vodice je prejela Maja Hocevar za izvrstne plesne dosežke v clanskih plesnih kategorijah »street dance show« in »hip hop« na državni, evropski in svetovni ravni. Maja se je pri trinajstih letih vpisala na tecaj hip hopa v plesnem klubu Bolero. V sedmih letih, odkar deluje kot aktivna tekmovalka, je s formacijo pod okriljem plesnega kluba Bolero postala veckratna evropska in svetovna prvakinja. Lansko leto je bilo izjemno. S soplesalcem Markom Cernilcem je postala evropska prvakinja v clanskih hip hop duetih, s clansko formacijo Bolero je dosegla naslov evropskih prvakov v hip hop formacijah ter svetovnih prvakov v street dance show formacijah. Vrhunec sezone pa je bil, ko je na Ceškem osvojila naslov svetovne prvakinje. Njena karizma je izjemna, njena pripravljenost pomagati pa jo vodi na pot pedagoškega dela z mladimi plesalci. Je ena izmed perspektivnih pedagoginj, ki so jih pridobili v zadnjih letih, zato verjamejo, da je pred njo še zelo uspešna kariera. Tretje priznanje župana Obcine Vodice je prejel Mi- ran Cebašek za dolgoletno predano in strokovno delo v zelišcarski sekciji Društva upokojencev Vodice ter promocijo obcine Vodice. Svoji ljubezni do narave in rastlinja se je posvetil šele v zrelih letih, ko se je že bližal cas upokojitve. Na podrocju zelišcarstva se je izobraževal vec let, zdaj pa svoje znanje z veseljem deli naprej. Pod okriljem Društva upokojencev Vodice v kulturnem domu v Vodicah organizira zanimiva, poucna predavanja in delavnice o zelišcih, ki privabljajo tako domace slušatelje kot ljubitelje narave iz drugih krajev. Poleg svojih predstavitev po vsej Sloveniji vedno promovira in predstavlja obcino Vodice v njeni najlepši luci, za kar so mu na Obcini Vodice posebej hvaležni. Na vprašanje, kako se Miran sam bori z virusi in katera zelišca svetuje v tem jesenskem casu, nam je odgovoril: »Vsa zelišca z etericnimi olji, kot so rožmarin, timijan, žajbelj. Imunski sistem krepimo tudi z ameriškim slamnikom, grgranjem timijana, tudi kapucinke priporocam ...« Ce bi radi nasvet tega iskrivega strokovnjaka, ki domuje pod sv. Tilnom v Repnjah, ga lahko tudi sami pocukate za rokav. Cetrto priznanje župana Obcine Vodice je prejel Roman Veras za predano meddruštveno in medobcinsko sodelovanje na kulturnem podrocju in zavzeto spodbujanje mladih k umetniškemu izražanju. Roman Veras sicer ni naš obcan, a vendar dokazuje, da kultura ne pozna meja. Je predsednik Kulturno umetniškega društva Ja- ReM s sedežem v Zavrhu pod Šmarno goro in duša njihove lutkovne in likovne sekcije. Kot slikar je razstavljal na vec kot 50 razstavah doma in v tujini. Za ustvarjanje je navdušil tudi naše obcane. Leta 2014 je dal pobudo, da vodiški slikarji ustanovijo lastno likovno sekcijo, ki je nato zaživela pod okriljem Kulturnega društva Matije Koželja, clan je tudi sam. Sledile so številne razstave in ex tempori, ki se jih rad udeleži kot ustvarjalec in kot kritik. Roman Veras se ukvarja tudi z lutkami, izdeluje jih, ustvarja kulise zanje, piše in prireja besedila in jih vcasih opremi s pesmijo. Njegova igrica Dobri duhec in Jakob Alešovec je nastala posebej za otroke na vodiški osnovni šoli. Sledila je podelitev plaket Obcine Vodice, ki jih podeljuje obcinski svet, najprej pa predloge obravnava tudi njegova mandatno-volilna komisija. Miran Cebašek Roman Veras 7 številka 7, september 2020 Osrednji clanek Prvo plaketo Obcine Vodice je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica–Utik za 80 let uspešnega delovanja na podrocju zašcite in reševanja ljudi in drugih materialnih dobrin ter dolgoletni razvoj gasilstva v obcini Vodice. Plaketo je prevzel predsednik društva Tadej Kranjec. Iz obrazložitve je zanimiv podatek ta, da je zemljišce za gradnjo prvega doma podarila Marjeta Šuštar iz Bukovice, dom pa je že od zacetka nudil streho razlicnim prireditvam. Nov gasilski dom je nato zrasel leta 1979, v gradnjo je bilo vloženih vec kot 11 tisoc ur prostovoljnega dela. Gasilci PGD Bukovica–Utik še danes predano opravljajo svoje poslanstvo, redno se udeležujejo usposabljanj, gasilskih tekmovanj, kjer dosegajo dobre uvrstitve, pomemben podatek pa je ta, da izredno navdušujejo tudi nove clane, kar potrjuje število clanstva. Društvo, katerega poveljnik je Emil Semenic in predsednik Tadej Kranjec, danes šteje 230 clanov, ki so predani humanemu in brezpogojnemu delovanju v širšo družbeno korist. Prostovoljno delo je njihovo geslo tudi danes, veliko casa in financnih virov so vložili v izgradnjo vecnamenskega gasilskega in kolesarskega poligona, športno rekreativnega igrišca, otroških igral, kolesarjem prijaznih tock in drugih vsebin, ki predstavljajo prostor za gasilsko, športno, družabno in medgeneracijsko delovanje. Letos jim je uspelo urediti tudi asfaltirano parkirišce pred vadbišcem v Utiku ter s pomocjo domacih krovcev in tesarjev postaviti nadstrešek. V preteklosti so se clani dokazali tudi zunaj meja obcine, in sicer pri odpravljanju posledic žledoloma leta 2014 in odpravi posledic toce leta 2018 v Crnomlju. Drugo plaketo Obcine Vodice je prejela Pekarna prest Jagodic za 100 let ohranjanja tradicije prestarske obrti in promocijo obcine Vodice. Znanje o pripravi prest so v Adergas prinesle nemške redovnice okoli leta 1700, tradicija se je kmalu širila tudi zunaj samostanskih zidov po okoliških krajih. V okolici Adergasa se je prestarstvo ohranilo do prve svetovne vojne, med vojno pa so ga zaradi slabih razmer opustili. Po starem adergaškem receptu preste že od leta 1920 v svoji pekarni izdelujejo clani družine Jagodic, in sicer že cetrta generacija. Sprva je vse delo potekalo rocno, po moko so hodili v Dvorje k Podjedu in v dva mlina v Domžalah, kjer so zanje mleli posebno mehko moko. Ljudje iz vasi so preste prodajali v Ljubljani na trgih in v gostilnah. Med vojno so s peko prest prenehali, konec leta 1950 pa so znova zagnali svojo obrt. Jože Jagodic in njegov sin Damijan še danes peceta preste v hiši, ki sta jo leta 1932 zgradila Jožetova starša. Damjan se je ob prevzemu plakete zahvalil vsem svojim prednikom, da se je ta tradicija obdržala in da je znanje potovalo iz roda v rod. Tretjo plaketo je prejel Štab Civilne zašcite Obcine Vodice in prostovoljni clani štaba za prizadevno in uspešno delovanje na podrocju zašcite in reševanja ljudi ter varovanju njihovega zdravja ob epidemiji COVID-19. Štab Civilne zašcite Obcine Vodice je od potrditve prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji redno in aktivno izvajal vse naloge iz svoje pristojnosti za zmanjševanje širjenja okužb in za potrebno oskrbo prebivalcev obcine Vodice. Na novonastale razmere se je odzival z veliko mero resnosti, odgovornosti in previdnosti. Skupaj z Obcino Vodice in Javnim podjetjem Komunala Vodice so si prizadevali, da so bili obcani sprotno seznanjeni z verodostojnimi informacijami in napotki za spopadanje z epidemijo. Ob stalnem stiku z obema javnima zavodoma, društvi, Župnijsko karitas Vodice ter drugimi državnimi in lokalnimi organizacijami ter posamezniki so evidentirali razlicne potrebe Pekarna prest Jagodic Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica–Utik 8 številka 7, september 2020Osrednji clanek Prvo plaketo Obcine Vodice je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica–Utik za 80 let uspešnega delovanja na podrocju zašcite in reševanja ljudi in drugih materialnih dobrin ter dolgoletni razvoj gasilstva v obcini Vodice. Plaketo je prevzel predsednik društva Tadej Kranjec. Iz obrazložitve je zanimiv podatek ta, da je zemljišce za gradnjo prvega doma podarila Marjeta Šuštar iz Bukovice, dom pa je že od zacetka nudil streho razlicnim prireditvam. Nov gasilski dom je nato zrasel leta 1979, v gradnjo je bilo vloženih vec kot 11 tisoc ur prostovoljnega dela. Gasilci PGD Bukovica–Utik še danes predano opravljajo svoje poslanstvo, redno se udeležujejo usposabljanj, gasilskih tekmovanj, kjer dosegajo dobre uvrstitve, pomemben podatek pa je ta, da izredno navdušujejo tudi nove clane, kar potrjuje število clanstva. Društvo, katerega poveljnik je Emil Semenic in predsednik Tadej Kranjec, danes šteje 230 clanov, ki so predani humanemu in brezpogojnemu delovanju v širšo družbeno korist. Prostovoljno delo je njihovo geslo tudi danes, veliko casa in financnih virov so vložili v izgradnjo vecnamenskega gasilskega in kolesarskega poligona, športno rekreativnega igrišca, otroških igral, kolesarjem prijaznih tock in drugih vsebin, ki predstavljajo prostor za gasilsko, športno, družabno in medgeneracijsko delovanje. Letos jim je uspelo urediti tudi asfaltirano parkirišce pred vadbišcem v Utiku ter s pomocjo domacih krovcev in tesarjev postaviti nadstrešek. V preteklosti so se clani dokazali tudi zunaj meja obcine, in sicer pri odpravljanju posledic žledoloma leta 2014 in odpravi posledic toce leta 2018 v Crnomlju. Drugo plaketo Obcine Vodice je prejela Pekarna prest Jagodic za 100 let ohranjanja tradicije prestarske obrti in promocijo obcine Vodice. Znanje o pripravi prest so v Adergas prinesle nemške redovnice okoli leta 1700, tradicija se je kmalu širila tudi zunaj samostanskih zidov po okoliških krajih. V okolici Adergasa se je prestarstvo ohranilo do prve svetovne vojne, med vojno pa so ga zaradi slabih razmer opustili. Po starem adergaškem receptu preste že od leta 1920 v svoji pekarni izdelujejo clani družine Jagodic, in sicer že cetrta generacija. Sprva je vse delo potekalo rocno, po moko so hodili v Dvorje k Podjedu in v dva mlina v Domžalah, kjer so zanje mleli posebno mehko moko. Ljudje iz vasi so preste prodajali v Ljubljani na trgih in v gostilnah. Med vojno so s peko prest prenehali, konec leta 1950 pa so znova zagnali svojo obrt. Jože Jagodic in njegov sin Damijan še danes peceta preste v hiši, ki sta jo leta 1932 zgradila Jožetova starša. Damjan se je ob prevzemu plakete zahvalil vsem svojim prednikom, da se je ta tradicija obdržala in da je znanje potovalo iz roda v rod. Tretjo plaketo je prejel Štab Civilne zašcite Obcine Vodice in prostovoljni clani štaba za prizadevno in uspešno delovanje na podrocju zašcite in reševanja ljudi ter varovanju njihovega zdravja ob epidemiji COVID-19. Štab Civilne zašcite Obcine Vodice je od potrditve prve okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji redno in aktivno izvajal vse naloge iz svoje pristojnosti za zmanjševanje širjenja okužb in za potrebno oskrbo prebivalcev obcine Vodice. Na novonastale razmere se je odzival z veliko mero resnosti, odgovornosti in previdnosti. Skupaj z Obcino Vodice in Javnim podjetjem Komunala Vodice so si prizadevali, da so bili obcani sprotno seznanjeni z verodostojnimi informacijami in napotki za spopadanje z epidemijo. Ob stalnem stiku z obema javnima zavodoma, društvi, Župnijsko karitas Vodice ter drugimi državnimi in lokalnimi organizacijami ter posamezniki so evidentirali razlicne potrebe Pekarna prest Jagodic Prostovoljno gasilsko društvo Bukovica–Utik 8 številka 7, september 2020 Osrednji clanek obcanov v casu epidemije ter na terenu zagotavljali vso potrebno pomoc. V obcinskem štabu je v stalni pripravljenosti delovalo med 14 in 18 clanov, in sicer poveljnik Miha Bergant, namestnik poveljnika Matjaž Letnar in clani Jože Pavlic, Damijan Jagodic, Marko Štupar, Štefan Kunstelj, dr. Jurij Marence, dr. Vlasta Kunaver, Anton Zmrzlikar, Andrej Kralj, Klemen Dolenc, Matjaž Kavka, Žiga Janežic, Rado Cuk, Kaja Zupanek, Matjaž Gorcan ter župan Aco Franc Šuštar. Cetrto plaketo Obcine Vodice je prejela skupina obcanov in donatorjev za nesebicno pomoc in požrtvovalno delo pri spopadanju z epidemijo COVID-19 in varovanju zdravja obcanov obcine Vodice. Po razglašeni pandemiji in sprejetju ukrepov se je namrec skupina obcanov samoorganizirala in na lastno pobudo s pomocjo donatorjev uspela zagotoviti znatno kolicino zašcitnih mask za obcane. Marsikatera narocena pošiljka ni prispela nikoli ali pa z zelo veliko zamudo, zato je bil njihov prispevek še posebej pomemben. Drago Šimon, Mojca Vrhovec Šimon, Jean Luka Trampuš, Majda Pirc, Alojzija Burgar, Anton Burgar, Rozalija Šarc, Natalija Rus, Mojca Kohek, Urban Koglar, Joži Nastran Brank, Karmen Jeraj, Veronika Jeraj, Martina Levec, Janez Podgoršek, Anica Goricanec, Kongregacija šolskih sester sv. Franciška Kristusa kralja, Mojca Jeraj, Simon Jeraj, Tone Jeraj, Tilen Jeraj in Jože Rahne so do 17. aprila uspeli skupaj sešiti vec kot 4.000 zašcitnih pralnih mask. S tem so zagotovili zadostno kolicino za razdelitev po dve maski vsem gospodinjstvom v obcini. Financna sredstva so prispevali tudi nekateri donatorji, in sicer Kubelj, d. o. o., ProEmba, d. o. o., ELIM, d. o. o., Trgovina z mešanim blagom Bergant Marjetica, s. p., ter dva druga, ki želita ostati neimenovana. Vsi so dobili tudi posamicna priznanja. Kot je ob zakljucku poudarila voditeljica prireditve, naj bodo priznanja spodbuda za nadaljnje delo. Obcina pa jim je poleg priznanja podelila tudi novi zbornik Dedišcina ljudi in krajev, v katerem bodo lahko prebrali, kako so se na tem prostoru trudili njihovi predhodniki. Slavnostno sejo so sooblikovali tudi glasbeni gostje: Godba Vodice in duet Tomaž Zupancic z elektricno kitaro in Astrid Ana Kljun z elektricno harfo. Letošnji prejemniki priznanj župana in plaket Obcine Vodice Plaketo Štaba civilne zašcite Obcine Vodice je prevzel poveljnik Miha Bergant. 9 številka 7, september 2020Osrednji clanek obcanov v casu epidemije ter na terenu zagotavljali vso potrebno pomoc. V obcinskem štabu je v stalni pripravljenosti delovalo med 14 in 18 clanov, in sicer poveljnik Miha Bergant, namestnik poveljnika Matjaž Letnar in clani Jože Pavlic, Damijan Jagodic, Marko Štupar, Štefan Kunstelj, dr. Jurij Marence, dr. Vlasta Kunaver, Anton Zmrzlikar, Andrej Kralj, Klemen Dolenc, Matjaž Kavka, Žiga Janežic, Rado Cuk, Kaja Zupanek, Matjaž Gorcan ter župan Aco Franc Šuštar. Cetrto plaketo Obcine Vodice je prejela skupina obcanov in donatorjev za nesebicno pomoc in požrtvovalno delo pri spopadanju z epidemijo COVID-19 in varovanju zdravja obcanov obcine Vodice. Po razglašeni pandemiji in sprejetju ukrepov se je namrec skupina obcanov samoorganizirala in na lastno pobudo s pomocjo donatorjev uspela zagotoviti znatno kolicino zašcitnih mask za obcane. Marsikatera narocena pošiljka ni prispela nikoli ali pa z zelo veliko zamudo, zato je bil njihov prispevek še posebej pomemben. Drago Šimon, Mojca Vrhovec Šimon, Jean Luka Trampuš, Majda Pirc, Alojzija Burgar, Anton Burgar, Rozalija Šarc, Natalija Rus, Mojca Kohek, Urban Koglar, Joži Nastran Brank, Karmen Jeraj, Veronika Jeraj, Martina Levec, Janez Podgoršek, Anica Goricanec, Kongregacija šolskih sester sv. Franciška Kristusa kralja, Mojca Jeraj, Simon Jeraj, Tone Jeraj, Tilen Jeraj in Jože Rahne so do 17. aprila uspeli skupaj sešiti vec kot 4.000 zašcitnih pralnih mask. S tem so zagotovili zadostno kolicino za razdelitev po dve maski vsem gospodinjstvom v obcini. Financna sredstva so prispevali tudi nekateri donatorji, in sicer Kubelj, d. o. o., ProEmba, d. o. o., ELIM, d. o. o., Trgovina z mešanim blagom Bergant Marjetica, s. p., ter dva druga, ki želita ostati neimenovana. Vsi so dobili tudi posamicna priznanja. Kot je ob zakljucku poudarila voditeljica prireditve, naj bodo priznanja spodbuda za nadaljnje delo. Obcina pa jim je poleg priznanja podelila tudi novi zbornik Dedišcina ljudi in krajev, v katerem bodo lahko prebrali, kako so se na tem prostoru trudili njihovi predhodniki. Slavnostno sejo so sooblikovali tudi glasbeni gostje: Godba Vodice in duet Tomaž Zupancic z elektricno kitaro in Astrid Ana Kljun z elektricno harfo. Letošnji prejemniki priznanj župana in plaket Obcine Vodice Plaketo Štaba civilne zašcite Obcine Vodice je prevzel poveljnik Miha Bergant. 9 številka 7, september 2020 Osrednji clanek TANJA DOMINKO TINA KOSEC Na prireditvi Kopitarjevi dnevi je bila v petek, 11. septembra, osrednja pozornost namenjena zborniku Dedišcina ljudi in krajev, katerega urednik je Rado Cuk, k pisanju in soustvarjanju pa je povabil 15 avtorjev. Zbornik je lahko vsem nam v ponos, saj cesa takega marsikatera obcina ne premore. Pohvale so se v celotnem veceru kar vrstile, zadovoljstva ob izidu ni skrival nihce. Bralci, željni zgodovinskih podatkov, bodo nekaj teh v prihodnosti lahko sami poiskali, saj bo zbornik, ki je izšel v 1000 izvodih, natisnila pa ga je Grafex agencija, na voljo za izposojo tudi v knjižnici Vodice. Kdaj se je zbornik pravzaprav osnoval, kdaj se je porodila ideja zanj? Pred dvema letoma prav na tej prireditvi, v šotoru pod lipami, ko so številni ugledni gostje staknili glave in razmišljali, kako pestre obraze preteklosti ima obcina Vodice. Predlog je obcinski svet potrdil v Lokalnem programu kulture, dobil tudi sredstva v obcinskem proracunu, uredniški izziv je sprejel gospod Rado Cuk. Pohvale je kot recenzent izrekel mag. Franci Petric, avtor številnih knjig in dolgoletni urednik založbe Družina, ki vsako nedeljo mašuje v Šinkovem Turnu. Prispevek o rimskem obdobju in najdbah iz tega casa je za zbornik dodal arheolog in obcinski svetnik Luka Rozman, Simon Prosen pa se je v predstavitvi posvetil Vodicam v casu Kranjske. O geološki zgodovini je pisala Teja Polenšek, o geografskih razmerah pa dr. Maja Topole in dr. Mauro Hrvatin. Dr. Jurij Šilc, ki je mnogim poznan po svojih številnih zgodovinskih clankih in delih, ki jih gradi na osnovi najstarejših pisnih virov, je k zborniku pristopil zelo zavzeto in veliko prispeval k njegovi do- Na Kopitarjevih dnevih predstavili zbornik koncni podobi. V njem nam predstavi starejšo zgodovino Vodic in bližnje okolice ter prebivalstvo in upravno ureditev od Marije Terezije do zloma kraljevine Jugoslavije. Vodja vodiške knjižnice Karmen Jancar pa je postregla z zanimivimi odkritji o šolstvu na obmocju Vodic in med drugim navedla, da je prva šola stala že v 18. stoletju, ob njej so redovnice za deklice postavile celo bazen. Sicer pa so na vodiškem delovale štiri šole, podrobnosti pa boste lahko prebrali v zborniku. V zborniku je obsežno predstavljen Jernej Kopitar, njega in številne druge znamenite osebnosti teh krajev, tudi vztrajno in nadebudno Marijo Inzko, rojeno Ziherl, je predstavila profesorica slovenskega jezika na gimnaziji Vic in naša obcanka gospa Jana Ozimek. Marjeta Žebovec, ki je avtorica in soavtorica številnih clankov in tudi lektorica celotnega zbornika, se dobro znajde tudi v župnijskih arhivih. Skupaj z dr. Šilcem sta v prispevku predstavila tako duhovnike, rojene na Vodiškem kot duhovnike, ki so tukaj delovali. Obcinstvu v dvorani pa je pojasnila poimenovanja vasi v obcini Vodice. Dogodek so s himno pocastili osnovnošolski pevci pod vodstvom Tomaža Grajzarja. Matici iz Kulturnega društva Matije Koželja Utik so zapeli Gregorcicevo Pogled v nedolžno oko. Mešani pevski zbor Biser je nastopil pod vodstvom novega zborovodja Klemna Jerinca. 10 številka 7, september 2020Osrednji clanek TANJA DOMINKO TINA KOSEC Na prireditvi Kopitarjevi dnevi je bila v petek, 11. septembra, osrednja pozornost namenjena zborniku Dedišcina ljudi in krajev, katerega urednik je Rado Cuk, k pisanju in soustvarjanju pa je povabil 15 avtorjev. Zbornik je lahko vsem nam v ponos, saj cesa takega marsikatera obcina ne premore. Pohvale so se v celotnem veceru kar vrstile, zadovoljstva ob izidu ni skrival nihce. Bralci, željni zgodovinskih podatkov, bodo nekaj teh v prihodnosti lahko sami poiskali, saj bo zbornik, ki je izšel v 1000 izvodih, natisnila pa ga je Grafex agencija, na voljo za izposojo tudi v knjižnici Vodice. Kdaj se je zbornik pravzaprav osnoval, kdaj se je porodila ideja zanj? Pred dvema letoma prav na tej prireditvi, v šotoru pod lipami, ko so številni ugledni gostje staknili glave in razmišljali, kako pestre obraze preteklosti ima obcina Vodice. Predlog je obcinski svet potrdil v Lokalnem programu kulture, dobil tudi sredstva v obcinskem proracunu, uredniški izziv je sprejel gospod Rado Cuk. Pohvale je kot recenzent izrekel mag. Franci Petric, avtor številnih knjig in dolgoletni urednik založbe Družina, ki vsako nedeljo mašuje v Šinkovem Turnu. Prispevek o rimskem obdobju in najdbah iz tega casa je za zbornik dodal arheolog in obcinski svetnik Luka Rozman, Simon Prosen pa se je v predstavitvi posvetil Vodicam v casu Kranjske. O geološki zgodovini je pisala Teja Polenšek, o geografskih razmerah pa dr. Maja Topole in dr. Mauro Hrvatin. Dr. Jurij Šilc, ki je mnogim poznan po svojih številnih zgodovinskih clankih in delih, ki jih gradi na osnovi najstarejših pisnih virov, je k zborniku pristopil zelo zavzeto in veliko prispeval k njegovi do- Na Kopitarjevih dnevih predstavili zbornik koncni podobi. V njem nam predstavi starejšo zgodovino Vodic in bližnje okolice ter prebivalstvo in upravno ureditev od Marije Terezije do zloma kraljevine Jugoslavije. Vodja vodiške knjižnice Karmen Jancar pa je postregla z zanimivimi odkritji o šolstvu na obmocju Vodic in med drugim navedla, da je prva šola stala že v 18. stoletju, ob njej so redovnice za deklice postavile celo bazen. Sicer pa so na vodiškem delovale štiri šole, podrobnosti pa boste lahko prebrali v zborniku. V zborniku je obsežno predstavljen Jernej Kopitar, njega in številne druge znamenite osebnosti teh krajev, tudi vztrajno in nadebudno Marijo Inzko, rojeno Ziherl, je predstavila profesorica slovenskega jezika na gimnaziji Vic in naša obcanka gospa Jana Ozimek. Marjeta Žebovec, ki je avtorica in soavtorica številnih clankov in tudi lektorica celotnega zbornika, se dobro znajde tudi v župnijskih arhivih. Skupaj z dr. Šilcem sta v prispevku predstavila tako duhovnike, rojene na Vodiškem kot duhovnike, ki so tukaj delovali. Obcinstvu v dvorani pa je pojasnila poimenovanja vasi v obcini Vodice. Dogodek so s himno pocastili osnovnošolski pevci pod vodstvom Tomaža Grajzarja. Matici iz Kulturnega društva Matije Koželja Utik so zapeli Gregorcicevo Pogled v nedolžno oko. Mešani pevski zbor Biser je nastopil pod vodstvom novega zborovodja Klemna Jerinca. 10 številka 7, september 2020 Osrednji clanek Po kronološkem kljucu v zborniku najdemo 18 kratkih biografij znamenitih osebnosti z obmocja obcine Vodice. Tako dobimo predstavo, kdo so bili jezikoslovec Jernej Kopitar, pravnik in politik Valentin Zarnik, casnikar in pisatelj Jakob Alešovec, klasicni filolog in slavist Franc Hubad, naravoslovec Josip Hubad, esperantist in kmetijski strokovnjak Franc Štupar, glasbeni pedagog Matej Hubad, slavna prevarantka Vodiška Johanca, pianist Anton Trost, violinist Ivan Trost, slavist Fran Petre, novinar Cene Kranjc, umetnik in domoljub Stanko Kocelj, kemik Rajko Kavcic, dirigent Samo Hubad, uciteljica in domoljubka Marija Inzko, rojena Ziherl, ter pesnica in slikarka Antonija Baksa Srnel. Umetnik, ki je pustil morda vsem najbolj dobro vidno sled, pa je slikar Matija Koželj. O njem nam je spregovoril vodja Slovanske knjižnice v Ljubljani, univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar in univerzitetni diplomirani bibliotekar Tomaž Miško. Zbornik obcine Vodice Dedišcina ljudi in krajev pa predstavi še nekatera pomembna podrocja. Sakralno dedišcino, kot jo vidi dr. Metoda Kemperl, redna profesorica za umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti v Ljubljani: najprej župnijsko cerkev sv. Marjete v Vodicah, Marijino romarsko cerkev na Šmarni gori, cerkev sv. Lucije na Skarucni, taborsko cerkev sv. Tilna nad Repnjami, Marijino cerkev Device Marije v Šinkovem Turnu, cerkev. sv. Štefana v Utiku in cerkev sv. Nikolaja v Zapogah. Etnologinja in konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Ljubljana ga. Damjana Pedicek Terseglav je s svojim kriticnim ocesom predstavila etnološko profano stavbno dedišcino, posebno poglavje pa je posveceno tudi vodiškim prestam kot enemu od simbolov obcine Vodice. Zapis je prispevala Kaja Zupanek, ki je tudi sicer veliko prispevala pri pripravi zbornika in tudi projekcije na slovesnosti. Župan Aco Franc Šuštar je po besedah urednika Rada Cuka delo dvakrat pregledal in odkril marsikatero napako, ki jo je bilo treba odpraviti. Urednik Rado Cuk je dejal, da je bilo treba opraviti veliko pogovorov in usklajevanj. Jana Ozimek je spregovorila tudi o Jerneju Kopitarju, letos mineva 240 let od njegovega rojstva. Marjeta Žebovec je v zborniku med drugim predstavila, od kod izvirajo imena vasi v obcini Vodice. Tudi to prireditev je obcina pripravila v skladu s priporocenimi higienskimi ukrepi NIJZ, v dvorani zato gnece ni bilo. Ne glede na to pa je danes silno ponosen na delo vseh ustvarjalcev, ki se jim je iz srca zahvalil. »Z zbornikom Obcine Vodice smo se poklonili naši tisocletni zapušcini ter jo zapisali za prihodnje rodove, z željo po krepitvi naše lokalne identitete in izboljšanju prepoznavnosti vseh naših krajev.« Ob koncu je župan izrazil prepricanje, da bo branje v veselje obcanom, zanamcem in drugi zainteresirani javnosti. »Zbrano gradivo prica o domoljubju, odgovornosti in zanosu ljudi, ki so na obmocju naše lepe obcine živeli in ustvarjali v preteklosti, na kar smo ponosni.« Župan je omenil tudi spomin na rojaka Jerneja Kopitarja, ki bo ostal živ s postavitvijo Kopitarjevega centra. »Prav za kulturni del centra, kjer bodo zagotovljeni prostori za društva in aktivne posameznike, so nacrti najvecji. Namenjeni bodo vecji knjižnici, novi vecnamenski kulturni dvorani in spominski sobi naše ikone Jerneja Kopitarja.« Kot je dodal, e razstava o Kopitarju predlagana za vkljucitev v projekt Evropske prestolnice kulture, za katerega kandidira Ljubljana. Ob koncu se je župan zahvalil uredniku Radu Cuku za vloženi trud, saj je uspešno povezal skupino posameznikov, ki so kljub nepredstavljivo kratkim rokom ustvarili delo, na katerega smo lahko ponosni. 11 številka 7, september 2020Osrednji clanek Po kronološkem kljucu v zborniku najdemo 18 kratkih biografij znamenitih osebnosti z obmocja obcine Vodice. Tako dobimo predstavo, kdo so bili jezikoslovec Jernej Kopitar, pravnik in politik Valentin Zarnik, casnikar in pisatelj Jakob Alešovec, klasicni filolog in slavist Franc Hubad, naravoslovec Josip Hubad, esperantist in kmetijski strokovnjak Franc Štupar, glasbeni pedagog Matej Hubad, slavna prevarantka Vodiška Johanca, pianist Anton Trost, violinist Ivan Trost, slavist Fran Petre, novinar Cene Kranjc, umetnik in domoljub Stanko Kocelj, kemik Rajko Kavcic, dirigent Samo Hubad, uciteljica in domoljubka Marija Inzko, rojena Ziherl, ter pesnica in slikarka Antonija Baksa Srnel. Umetnik, ki je pustil morda vsem najbolj dobro vidno sled, pa je slikar Matija Koželj. O njem nam je spregovoril vodja Slovanske knjižnice v Ljubljani, univerzitetni diplomirani umetnostni zgodovinar in univerzitetni diplomirani bibliotekar Tomaž Miško. Zbornik obcine Vodice Dedišcina ljudi in krajev pa predstavi še nekatera pomembna podrocja. Sakralno dedišcino, kot jo vidi dr. Metoda Kemperl, redna profesorica za umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti v Ljubljani: najprej župnijsko cerkev sv. Marjete v Vodicah, Marijino romarsko cerkev na Šmarni gori, cerkev sv. Lucije na Skarucni, taborsko cerkev sv. Tilna nad Repnjami, Marijino cerkev Device Marije v Šinkovem Turnu, cerkev. sv. Štefana v Utiku in cerkev sv. Nikolaja v Zapogah. Etnologinja in konservatorska svetnica na Zavodu za varstvo kulturne dedišcine Ljubljana ga. Damjana Pedicek Terseglav je s svojim kriticnim ocesom predstavila etnološko profano stavbno dedišcino, posebno poglavje pa je posveceno tudi vodiškim prestam kot enemu od simbolov obcine Vodice. Zapis je prispevala Kaja Zupanek, ki je tudi sicer veliko prispevala pri pripravi zbornika in tudi projekcije na slovesnosti. Župan Aco Franc Šuštar je po besedah urednika Rada Cuka delo dvakrat pregledal in odkril marsikatero napako, ki jo je bilo treba odpraviti. Urednik Rado Cuk je dejal, da je bilo treba opraviti veliko pogovorov in usklajevanj. Jana Ozimek je spregovorila tudi o Jerneju Kopitarju, letos mineva 240 let od njegovega rojstva. Marjeta Žebovec je v zborniku med drugim predstavila, od kod izvirajo imena vasi v obcini Vodice. Tudi to prireditev je obcina pripravila v skladu s priporocenimi higienskimi ukrepi NIJZ, v dvorani zato gnece ni bilo. Ne glede na to pa je danes silno ponosen na delo vseh ustvarjalcev, ki se jim je iz srca zahvalil. »Z zbornikom Obcine Vodice smo se poklonili naši tisocletni zapušcini ter jo zapisali za prihodnje rodove, z željo po krepitvi naše lokalne identitete in izboljšanju prepoznavnosti vseh naših krajev.« Ob koncu je župan izrazil prepricanje, da bo branje v veselje obcanom, zanamcem in drugi zainteresirani javnosti. »Zbrano gradivo prica o domoljubju, odgovornosti in zanosu ljudi, ki so na obmocju naše lepe obcine živeli in ustvarjali v preteklosti, na kar smo ponosni.« Župan je omenil tudi spomin na rojaka Jerneja Kopitarja, ki bo ostal živ s postavitvijo Kopitarjevega centra. »Prav za kulturni del centra, kjer bodo zagotovljeni prostori za društva in aktivne posameznike, so nacrti najvecji. Namenjeni bodo vecji knjižnici, novi vecnamenski kulturni dvorani in spominski sobi naše ikone Jerneja Kopitarja.« Kot je dodal, e razstava o Kopitarju predlagana za vkljucitev v projekt Evropske prestolnice kulture, za katerega kandidira Ljubljana. Ob koncu se je župan zahvalil uredniku Radu Cuku za vloženi trud, saj je uspešno povezal skupino posameznikov, ki so kljub nepredstavljivo kratkim rokom ustvarili delo, na katerega smo lahko ponosni. 11 številka 7, september 2020 Intervju Veseli smo, da smo povezani z lokalnim okoljem MONIKA KUBELJ TINA KOSEC / OSEBNI ARHIV Za njimi so skromni zacetki, pred njimi veliki projekti v smislu promocije športa. Tenis klub Kubu je športni center za vse generacije. Mira in Brane Sovinc vodita družinsko podjetje že skoraj 30 let – v prihodnjem letu bodo beležili okroglo obletnico. V bistvu je umešcenost takega športno- zabavnega centra v naši obcini precej pomembnejša, kot je videti na prvi pogled. Gibalna aktivnost in druženje veljata za izjemno pomemben del našega življenja, ki ju ne smemo zanemariti. Ker se v vašem primeru pogosto mešajo imena oziroma nazivi, dajva razcistiti za obcane. Ste Športni center KUBU, Klub Kubu, Tenis Klub Kubu Vodice ... Kaj je najbolj prav? Mira: Uradni naziv podjetja je Tenis klub Kubu. Ko smo leta 1991 odprli vrata, smo ponujali najprej najem teniškega igrišca. Skozi leta smo ponudbo športov razširili in danes pri nas trenirajo in-line hokej, odbojko na mivki, mali nogomet, košarko in balinanje. Od jeseni pa do poletja pa skrbimo, da obcani Vodic in prebivalci sosednjih obcin skrbijo za svojo dobro fizicno pripravljenost in zdravje na skupinskih vadbah in fitnesu. In od tod izhaja ime Športni center Kubu. Naziv Klub Kubu se povezuje predvsem z gostinstvom in organizacijo dogodkov na robu Vodic. Verjetno pa nas vsi najbolj poznajo kot pr‘ Kublu, ki je staro domace hišno ime. Letos je korona dodobra zaznamovala vse ravni življenja in posla. Ljudje so se manj družili, potovali, kupovali, kar je precej prizadelo svet potrošnje. Kako ste dojemali tiste tri pomladne mesece? Najprej mi- slim osebno. Mira: Pomladne mesece smo izkoristili za priprave na poletno sezono. Uredili smo zunanja igrišca in njihovo okolico. Brane se dobro znajde z orodjem in smo sami obnovili vec stvari, prepleskali smo, fugirali … Naredili smo stvari, za katere nam drugace zmanjka casa. In imeli smo cas za družinsko druženje, ki ga zaradi narave dela drugace pogosto zmanjka. Športni center Kubu je bil nekaj casa zaprt, kajne, kasneje se je poznalo pri manjšem obisku vaših 12 številka 7, september 2020 Intervju Veseli smo, da smo povezani z lokalnim okoljem MONIKA KUBELJ TINA KOSEC / OSEBNI ARHIV Za njimi so skromni zacetki, pred njimi veliki projekti v smislu promocije športa. Tenis klub Kubu je športni center za vse generacije. Mira in Brane Sovinc vodita družinsko podjetje že skoraj 30 let – v prihodnjem letu bodo beležili okroglo obletnico. V bistvu je umešcenost takega športno- zabavnega centra v naši obcini precej pomembnejša, kot je videti na prvi pogled. Gibalna aktivnost in druženje veljata za izjemno pomemben del našega življenja, ki ju ne smemo zanemariti. Ker se v vašem primeru pogosto mešajo imena oziroma nazivi, dajva razcistiti za obcane. Ste Športni center KUBU, Klub Kubu, Tenis Klub Kubu Vodice ... Kaj je najbolj prav? Mira: Uradni naziv podjetja je Tenis klub Kubu. Ko smo leta 1991 odprli vrata, smo ponujali najprej najem teniškega igrišca. Skozi leta smo ponudbo športov razširili in danes pri nas trenirajo in-line hokej, odbojko na mivki, mali nogomet, košarko in balinanje. Od jeseni pa do poletja pa skrbimo, da obcani Vodic in prebivalci sosednjih obcin skrbijo za svojo dobro fizicno pripravljenost in zdravje na skupinskih vadbah in fitnesu. In od tod izhaja ime Športni center Kubu. Naziv Klub Kubu se povezuje predvsem z gostinstvom in organizacijo dogodkov na robu Vodic. Verjetno pa nas vsi najbolj poznajo kot pr‘ Kublu, ki je staro domace hišno ime. Letos je korona dodobra zaznamovala vse ravni življenja in posla. Ljudje so se manj družili, potovali, kupovali, kar je precej prizadelo svet potrošnje. Kako ste dojemali tiste tri pomladne mesece? Najprej mi- slim osebno. Mira: Pomladne mesece smo izkoristili za priprave na poletno sezono. Uredili smo zunanja igrišca in njihovo okolico. Brane se dobro znajde z orodjem in smo sami obnovili vec stvari, prepleskali smo, fugirali … Naredili smo stvari, za katere nam drugace zmanjka casa. In imeli smo cas za družinsko druženje, ki ga zaradi narave dela drugace pogosto zmanjka. Športni center Kubu je bil nekaj casa zaprt, kajne, kasneje se je poznalo pri manjšem obisku vaših 12 številka 7, september 2020 Intervju programov in lokala ... kot številni drugi ste doživeli financni šok. Ali se motim in ni bilo tako hudo? Brane: V soboto, 14. marca, smo v celoti zaprli naš klub: gostinski lokal, fitnes in skupinske vadbe. Veseli smo bili, ko smo lahko aprila najprej odprli teniško igrišce in balinišce. Z omejitvami in v skladu s priporocili NIJZ je lokal zacel delovati v zacetku maja. Z ukinitvijo epidemije se je odprl fitnes, zacele so skupinske vadbe in in-line hokej. Mira: Spomladi po navadi organiziramo poslovne piknike in teambuildinge za razlicna podjetja, ki imajo velikokrat vecje število gostov. Zaradi ukrepov so bili odpovedani, kar nas je seveda financno prizadelo. Hkrati pa smo imeli sreco, da je veliko ljudi iskalo prizorišce v naravi za svoja zasebna praznovanja. Nekateri so se nas zapomnili in nas imeli v dobrem spominu, ko so bili na poslovnem srecanju pri nas. Letos pa so na primer pri nas organizirali praznovanja svojih jubilejev. Tako smo letos prvic gostili 40. obletnico trojckov in še druga manjša družinska ali prijateljska praznovanja. Prav tako smo ta cas izkoristili za organizacijo tecajev za otroke, in sicer za nogomet, tenis in rolanje. Skupno smo izvedli deset tecajev za okrog sto otrok. Izvedli pa smo tudi številne aktivnosti projekta LAS »Razlicnost povezujemo z gibanjem«. Pa poglejmo datume ... V kratkem praznujete eno lepo obletnico obstoja. Sta ponosna? Mira: Res je. V prihodnjem letu praznujemo 30. obletnico obstoja. Zelo smo ponosni, da klub Kubu raste, se razvija naprej. Zacela sva z Branetom in najinima družinama, danes sta že obe hcerki tesno vpeti v naš center. Stalno razmišljamo, kako se lahko izboljšamo, kako lahko prilagodimo našo ponudbo razlicnim strankam, da se bodo na Kublu pocutili vsaj tako prijetno kot doma. Voditi družinsko podjetje toliko casa ni macji kašelj. Zdaj imate že nekaj sodelavcev, stalnih in obcasnih, kajne. Se spominjata zacetkov? Kaj se je spremenilo od takrat? Mira: V delo je vpeta vsa družina, kot sem omenila, za kar sva zelo hvaležna. Na zacetku so najvec sodelovali najini starši. Sedaj pa sta Lucija in Sara tisti, ki vse bolj poganjata kolesje. V strežbi nam pomagajo študentke iz Vodic in lepo je, da smo tako povezani z lokalnim okoljem. Na zacetku je bilo delo osredotoceno le na športni center, vzdrževanje igrišc in lokala, na strežbo in stranke pri nas na Kublu. Scasoma smo nadgradili ponudbo športov, stalno vlagali v posodobitve igrišc – letos smo na primer postavili nove LED-reflektorje na teniškem igrišcu in igrišcu za odbojko na mivki – razvijali naš koncept organizacije piknikov v naravi pa tudi zabave za najmlajše. Hkrati pa se je komunikacija v vecji meri preselila na splet. Ravno v tem casu smo prenovili spletno stran, da lahko z novimi fotografijami predstavimo vso našo ponudbo. In tudi povpraševanja po navadi sedaj prejemamo elektronsko, potem pa stranke pocukamo za rokav, da pridejo k nam na kavo, da se spoznamo in se dogovorimo za sodelovanje. Razpolagate morda s podatkom, koliko ljudi vas obišce vsako leto? Ali na mesec? So to povecini prebivalci domacih vasi? Mira: Veliko domacinov je naših zvestih strank, s katerimi smo skozi leta postali dobri prijatelji. Domacini in prebivalci sosednjih obcin so tisti, ki najbolj pogosto hodijo k nam na fitnes in na skupinske vadbe. In ponosni smo, da je kar nekaj obiskovalk, ki hodijo na naše vadbe aerobike že od samega zacetka. Zvesti so tudi naši upokojenci, ki vsak torek in cetrtek balinajo in skrbijo za aktivno staranje. Na odbojko na mivki, in- line hokej in mali nogomet hodijo ljudje iz širše okolice, tam nekje v radiju med Ljubljano in Kranjem. Ce pa govorimo o poslovnih ali zasebnih Brane in Mira Sovinc na sredi, ob straneh hceri Sara in Lucija. Primer uspešnega družinskega sodelovanja 13 številka 7, september 2020 Intervju programov in lokala ... kot številni drugi ste doživeli financni šok. Ali se motim in ni bilo tako hudo? Brane: V soboto, 14. marca, smo v celoti zaprli naš klub: gostinski lokal, fitnes in skupinske vadbe. Veseli smo bili, ko smo lahko aprila najprej odprli teniško igrišce in balinišce. Z omejitvami in v skladu s priporocili NIJZ je lokal zacel delovati v zacetku maja. Z ukinitvijo epidemije se je odprl fitnes, zacele so skupinske vadbe in in-line hokej. Mira: Spomladi po navadi organiziramo poslovne piknike in teambuildinge za razlicna podjetja, ki imajo velikokrat vecje število gostov. Zaradi ukrepov so bili odpovedani, kar nas je seveda financno prizadelo. Hkrati pa smo imeli sreco, da je veliko ljudi iskalo prizorišce v naravi za svoja zasebna praznovanja. Nekateri so se nas zapomnili in nas imeli v dobrem spominu, ko so bili na poslovnem srecanju pri nas. Letos pa so na primer pri nas organizirali praznovanja svojih jubilejev. Tako smo letos prvic gostili 40. obletnico trojckov in še druga manjša družinska ali prijateljska praznovanja. Prav tako smo ta cas izkoristili za organizacijo tecajev za otroke, in sicer za nogomet, tenis in rolanje. Skupno smo izvedli deset tecajev za okrog sto otrok. Izvedli pa smo tudi številne aktivnosti projekta LAS »Razlicnost povezujemo z gibanjem«. Pa poglejmo datume ... V kratkem praznujete eno lepo obletnico obstoja. Sta ponosna? Mira: Res je. V prihodnjem letu praznujemo 30. obletnico obstoja. Zelo smo ponosni, da klub Kubu raste, se razvija naprej. Zacela sva z Branetom in najinima družinama, danes sta že obe hcerki tesno vpeti v naš center. Stalno razmišljamo, kako se lahko izboljšamo, kako lahko prilagodimo našo ponudbo razlicnim strankam, da se bodo na Kublu pocutili vsaj tako prijetno kot doma. Voditi družinsko podjetje toliko casa ni macji kašelj. Zdaj imate že nekaj sodelavcev, stalnih in obcasnih, kajne. Se spominjata zacetkov? Kaj se je spremenilo od takrat? Mira: V delo je vpeta vsa družina, kot sem omenila, za kar sva zelo hvaležna. Na zacetku so najvec sodelovali najini starši. Sedaj pa sta Lucija in Sara tisti, ki vse bolj poganjata kolesje. V strežbi nam pomagajo študentke iz Vodic in lepo je, da smo tako povezani z lokalnim okoljem. Na zacetku je bilo delo osredotoceno le na športni center, vzdrževanje igrišc in lokala, na strežbo in stranke pri nas na Kublu. Scasoma smo nadgradili ponudbo športov, stalno vlagali v posodobitve igrišc – letos smo na primer postavili nove LED-reflektorje na teniškem igrišcu in igrišcu za odbojko na mivki – razvijali naš koncept organizacije piknikov v naravi pa tudi zabave za najmlajše. Hkrati pa se je komunikacija v vecji meri preselila na splet. Ravno v tem casu smo prenovili spletno stran, da lahko z novimi fotografijami predstavimo vso našo ponudbo. In tudi povpraševanja po navadi sedaj prejemamo elektronsko, potem pa stranke pocukamo za rokav, da pridejo k nam na kavo, da se spoznamo in se dogovorimo za sodelovanje. Razpolagate morda s podatkom, koliko ljudi vas obišce vsako leto? Ali na mesec? So to povecini prebivalci domacih vasi? Mira: Veliko domacinov je naših zvestih strank, s katerimi smo skozi leta postali dobri prijatelji. Domacini in prebivalci sosednjih obcin so tisti, ki najbolj pogosto hodijo k nam na fitnes in na skupinske vadbe. In ponosni smo, da je kar nekaj obiskovalk, ki hodijo na naše vadbe aerobike že od samega zacetka. Zvesti so tudi naši upokojenci, ki vsak torek in cetrtek balinajo in skrbijo za aktivno staranje. Na odbojko na mivki, in- line hokej in mali nogomet hodijo ljudje iz širše okolice, tam nekje v radiju med Ljubljano in Kranjem. Ce pa govorimo o poslovnih ali zasebnih Brane in Mira Sovinc na sredi, ob straneh hceri Sara in Lucija. Primer uspešnega družinskega sodelovanja 13 številka 7, september 2020 Intervju piknikih, pa smo gostili ljudje iz vse Slovenije in tudi iz drugih držav. Kaj je tisto, kar ljudi najbolj veseli ali pritegne na tem vašem gozdnem robu, kjer se bližina avtoceste skoraj ne sliši? Ponudba, lokacija, prijazni nasmehi ...? Mira: Pravzaprav lahko vsaka generacija najde svoj razlog, zakaj obišce Kubu. Starši z otroki po navadi pridejo, da lahko otroci plezajo po igralih, se s poganjalci podijo po zelenici, medtem ko starši uživajo v pijaci. Aktivni pridejo zaradi športnih igrišc, ki so cenovno ugodna, hkrati pa nudimo še parkirišce in velik letni vrt za pijaco s prijatelji po tekmi. Telovadke pravijo, da jim je všec obcutek domacnosti in urejenosti. In ker je v športni center vpeta cela družina, se res potrudimo za zadovoljstvo vsakega gosta. Ce bi skušali strniti vso vašo ponudbo v deset stavkov, kako bi se predstavili? Mira: Bom poskusila kar v enem stavku. V klubu Kubu z nami vadite v dvorani in športate v naravi, uživate s prijatelji na burgerjih in otroci na igralih ali pa povabite goste k nam na piknik. Kaj pa težave? Vas v obcini Vodice kaj žuli, bi bilo lahko bolje? Vedno ste aktivno vkljuceni v dogodke v okviru obcinskega septembrskega praznika, pa vendar me zanima, ali je res vse rožnato? Brane: Z obcino Vodice že vsa leta dobro sodelujemo. Vsako leto omogocimo, da med poletnimi pocitnicami pri nas gostimo otroke na pocitniških kratkocasnicah. Ob obcinskem prazniku izvedemo teniški turnir, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in seveda tudi balinarski turnir. Veseli smo, da lahko na Kublu gostimo obcane in goste iz širše Slovenije, jim postrežemo vodiške preste, pokažemo kolesarske poti, predlagamo kakšen sprehod skozi gozd ali pa do farme želv. Za konec morda kakšen namig za prihodnost ... Kako razmišljate? So pred vami še neuresnicene želje? Brane: Vse bolj se usmerjamo v promocijo športa in zdravega nacina življenja za vse generacije. Glede na povecevanje stresa, slabe prehranske navade tako otrok kot odraslih in pomanjkanje prostega casa, se nam zdi pomembno, da se osredotocimo nazaj na to, da preživljamo prosti cas v naravi, skupaj z otroki, prijatelji ali starejšimi. Zato si želimo organizirati še vec športnih tecajev za otroke, prilagoditi naše vadbe na bolj individualen nacin in nuditi osebno prehransko svetovanje. Hkrati nam je seveda pomembno, da uspešno nadaljujemo tudi druge dejavnosti in da ostanejo zadovoljne stranke naše najboljše priporocilo naprej. 14 številka 7, september 2020 Intervju piknikih, pa smo gostili ljudje iz vse Slovenije in tudi iz drugih držav. Kaj je tisto, kar ljudi najbolj veseli ali pritegne na tem vašem gozdnem robu, kjer se bližina avtoceste skoraj ne sliši? Ponudba, lokacija, prijazni nasmehi ...? Mira: Pravzaprav lahko vsaka generacija najde svoj razlog, zakaj obišce Kubu. Starši z otroki po navadi pridejo, da lahko otroci plezajo po igralih, se s poganjalci podijo po zelenici, medtem ko starši uživajo v pijaci. Aktivni pridejo zaradi športnih igrišc, ki so cenovno ugodna, hkrati pa nudimo še parkirišce in velik letni vrt za pijaco s prijatelji po tekmi. Telovadke pravijo, da jim je všec obcutek domacnosti in urejenosti. In ker je v športni center vpeta cela družina, se res potrudimo za zadovoljstvo vsakega gosta. Ce bi skušali strniti vso vašo ponudbo v deset stavkov, kako bi se predstavili? Mira: Bom poskusila kar v enem stavku. V klubu Kubu z nami vadite v dvorani in športate v naravi, uživate s prijatelji na burgerjih in otroci na igralih ali pa povabite goste k nam na piknik. Kaj pa težave? Vas v obcini Vodice kaj žuli, bi bilo lahko bolje? Vedno ste aktivno vkljuceni v dogodke v okviru obcinskega septembrskega praznika, pa vendar me zanima, ali je res vse rožnato? Brane: Z obcino Vodice že vsa leta dobro sodelujemo. Vsako leto omogocimo, da med poletnimi pocitnicami pri nas gostimo otroke na pocitniških kratkocasnicah. Ob obcinskem prazniku izvedemo teniški turnir, šahovski turnir, turnir v odbojki na mivki in seveda tudi balinarski turnir. Veseli smo, da lahko na Kublu gostimo obcane in goste iz širše Slovenije, jim postrežemo vodiške preste, pokažemo kolesarske poti, predlagamo kakšen sprehod skozi gozd ali pa do farme želv. Za konec morda kakšen namig za prihodnost ... Kako razmišljate? So pred vami še neuresnicene želje? Brane: Vse bolj se usmerjamo v promocijo športa in zdravega nacina življenja za vse generacije. Glede na povecevanje stresa, slabe prehranske navade tako otrok kot odraslih in pomanjkanje prostega casa, se nam zdi pomembno, da se osredotocimo nazaj na to, da preživljamo prosti cas v naravi, skupaj z otroki, prijatelji ali starejšimi. Zato si želimo organizirati še vec športnih tecajev za otroke, prilagoditi naše vadbe na bolj individualen nacin in nuditi osebno prehransko svetovanje. Hkrati nam je seveda pomembno, da uspešno nadaljujemo tudi druge dejavnosti in da ostanejo zadovoljne stranke naše najboljše priporocilo naprej. 14 številka 7, september 2020 Društveni utrip MARIJA KUNSTELJ KLEMEN ZIBELNIK, PGD DVOR Projekt MUZEJ.1925, ki ga izvaja PGD Šinkov Turn, bo cez cas dobil bolj otipljive rezultate, zabeleženi bodo tudi v Kopitarjevem glasu. V vmesnem casu pa bralci spremljamo razlicne prigode, anekdote in spomine ljudi, ki so ali pa še sodelujejo z društvom. Da ne pozabimo: zelo dobrodošle so nove zgodbe o katerikoli obliki prostovoljstva iz preteklosti. Društvo jih sprejema na e-naslov: muzej.1925@ gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. V soboto, 21. 6. 2014, smo se skupaj poveselili gasilci – stari in mladi, fantje in dekleta, na 1. medgeneracijskem srecanju GZS. Priprave so potekale dobrega pol leta, intenzivno pa smo bili dejavni cel petek in soboto. Prvi gostje z oddaljenega Crnomlja so nas “nenališpane” ujeli dve urici pred samim uradnim zacetkom, kar se je izkazalo za zelo simpaticno, saj smo lahko poklepetali še bolj sprošceno. Kaj kmalu so zaceli prihajati še drugi gostje, oblikovali smo mešane skupine za pohod z delovnimi tockami in za delo z rocno brizgalno. Razlicne preizkušnje, malo plesa, vožnja s panoramskim busom in hitro smo bili pri 20. uri, ko smo v družbi vodstva GZS in Obcine Vodice razglasili najboljše ekipe in podelili 6 kompletov Projekt MUZEJ.1925 gum za GVM ter druge lepe nagrade. Pocasi so se nato udeleženci odpravili domov, nekateri pa so z nami ostali še pozno v noc na veselici. Imeli smo se luštno! Tako je zapisala Saša Kovacevic na spletni strani društva. »Na poti proti Šinkovem Turnu se mi je vse zdelo odvec. Mislil sem si, da bi bilo veliko lepše malo plavati v morju in uživati, kot pa se ubadati s »starimi in tecnimi gasilci«. Toda kmalu po prihodu na kraj dogodka sem opazil, da mi ne bo žal, da sem se odlocil za MGS. Ko sem videl mojo delovno tocko, se mi je nasmeh razlezel do ušes, saj na tako stari brizgali (iz leta 1901) še nikoli nisem opravljal aktivnosti. Kmalu se mi je pri brizgalni pridružil še drugi sodnik Marko Hribar (dobrovoljcek) iz PGD Polje. Malo sva se pogovorila in predstavila, nato pripravljala progo. Od zacetka ni bilo velikega zanimanja za staro rocno brizgalno, ko pa se je opogumila prva ekipa, se jih je kmalu prijavilo vec. Tako sva imela z Markom polne roke dela. Med vajami sva imela tudi nekaj prostega casa, tako da sva kakšno besedo spregovorila z gosti, ki so se udeležili srecanja. Vtisov je bilo veliko, bilo je veliko dobre volje, pa tudi nekaj slabe. Ampak nic hudega, smo se lepo pogovorili, pa smo tudi tisto nejevoljo spremenili v dobro voljo. Spoznal sem veliko dobrosrcnih, prijaznih in veselih ljudi. Po koncanih vajah je sledila razglasitev najboljših ekip, nato z Mladimi Gamsi, kjer smo se ob zvokih njihove glasbe še malo zavrteli in poveselili. Upam, da se bo tako srecanje še kdaj ponovilo. Udeležil se ga bom kot prostovoljec ali pa kot udeleženec, saj sem dan preživel v zelo dobri družbi. Z gasilskim pozdravom Na Pomoc!« Nejc Bizjan, PGD Zaplana. 15 številka 7, september 2020 Društveni utrip MARIJA KUNSTELJ KLEMEN ZIBELNIK, PGD DVOR Projekt MUZEJ.1925, ki ga izvaja PGD Šinkov Turn, bo cez cas dobil bolj otipljive rezultate, zabeleženi bodo tudi v Kopitarjevem glasu. V vmesnem casu pa bralci spremljamo razlicne prigode, anekdote in spomine ljudi, ki so ali pa še sodelujejo z društvom. Da ne pozabimo: zelo dobrodošle so nove zgodbe o katerikoli obliki prostovoljstva iz preteklosti. Društvo jih sprejema na e-naslov: muzej.1925@ gmail.com ali na PGD Šinkov Turn, Koseze 26, 1217 Vodice. V soboto, 21. 6. 2014, smo se skupaj poveselili gasilci – stari in mladi, fantje in dekleta, na 1. medgeneracijskem srecanju GZS. Priprave so potekale dobrega pol leta, intenzivno pa smo bili dejavni cel petek in soboto. Prvi gostje z oddaljenega Crnomlja so nas “nenališpane” ujeli dve urici pred samim uradnim zacetkom, kar se je izkazalo za zelo simpaticno, saj smo lahko poklepetali še bolj sprošceno. Kaj kmalu so zaceli prihajati še drugi gostje, oblikovali smo mešane skupine za pohod z delovnimi tockami in za delo z rocno brizgalno. Razlicne preizkušnje, malo plesa, vožnja s panoramskim busom in hitro smo bili pri 20. uri, ko smo v družbi vodstva GZS in Obcine Vodice razglasili najboljše ekipe in podelili 6 kompletov Projekt MUZEJ.1925 gum za GVM ter druge lepe nagrade. Pocasi so se nato udeleženci odpravili domov, nekateri pa so z nami ostali še pozno v noc na veselici. Imeli smo se luštno! Tako je zapisala Saša Kovacevic na spletni strani društva. »Na poti proti Šinkovem Turnu se mi je vse zdelo odvec. Mislil sem si, da bi bilo veliko lepše malo plavati v morju in uživati, kot pa se ubadati s »starimi in tecnimi gasilci«. Toda kmalu po prihodu na kraj dogodka sem opazil, da mi ne bo žal, da sem se odlocil za MGS. Ko sem videl mojo delovno tocko, se mi je nasmeh razlezel do ušes, saj na tako stari brizgali (iz leta 1901) še nikoli nisem opravljal aktivnosti. Kmalu se mi je pri brizgalni pridružil še drugi sodnik Marko Hribar (dobrovoljcek) iz PGD Polje. Malo sva se pogovorila in predstavila, nato pripravljala progo. Od zacetka ni bilo velikega zanimanja za staro rocno brizgalno, ko pa se je opogumila prva ekipa, se jih je kmalu prijavilo vec. Tako sva imela z Markom polne roke dela. Med vajami sva imela tudi nekaj prostega casa, tako da sva kakšno besedo spregovorila z gosti, ki so se udeležili srecanja. Vtisov je bilo veliko, bilo je veliko dobre volje, pa tudi nekaj slabe. Ampak nic hudega, smo se lepo pogovorili, pa smo tudi tisto nejevoljo spremenili v dobro voljo. Spoznal sem veliko dobrosrcnih, prijaznih in veselih ljudi. Po koncanih vajah je sledila razglasitev najboljših ekip, nato z Mladimi Gamsi, kjer smo se ob zvokih njihove glasbe še malo zavrteli in poveselili. Upam, da se bo tako srecanje še kdaj ponovilo. Udeležil se ga bom kot prostovoljec ali pa kot udeleženec, saj sem dan preživel v zelo dobri družbi. Z gasilskim pozdravom Na Pomoc!« Nejc Bizjan, PGD Zaplana. 15 številka 7, september 2020 Društveni utrip Na vrhu Tromeje Zaslužena malica na Dobrci VIDA PIRC FRANCI ŠTUPAR Že v prejšnjih številkah Kopitarjevega glasa smo lahko brali, kako je mali »ne bodi ga treba« virus posegel v delovanje slehernega društva in nic drugace ni bilo pri nas. Kljub vsemu smo imeli kancek srece, saj smo imeli obcni zbor že konec januarja in smo ga lahko izpeljali po ustaljenem redu in predpisih. Tudi vsakoletni, in sedaj že tradicionalni, pohod na Krvavec smo še izpeljali kot vsa leta do sedaj, le da se je pogovor veliko vrtel okrog virusa, ki je takrat svoje zobe kazal še tam dalec na Kitajskem, a smo slutili, da bo glede na bliskovito širjenje, prišel tudi k nam. Tocno na dan našega nacrtovanega pohoda na Tromejo je bila v državi razglašena epidemija in tako so se druga za drugo zacele odpovedi izletov. Vsak je omejitve gibanja sprejemal na svoj nacin, eni z jezo, drugi s slabo voljo, tretji kot izziv ali priložnost za pocitek. Ob omejitvi gibanja na obcine smo se veckrat srecali s katerim od clanov in ugotovili, da vecina pridno hodi, vzdržuje kondicijo in se pripravlja na cas, ko bo epidemije konec in bomo lahko skupaj zakorakali v gore. A ta cas kar ni hotel priti in so omejitve še kar trajale. Po odpovedi prvega izleta smo morali odpovedati tudi drugega in nato še tretjega. Prvi izlet, ki smo ga po omilitvi ukrepov lahko izvedli, je bil šele v mesecu juniju, ko smo šli na Porezen. Z be- Kako lepo se je skupaj potepati sedami je kar težko opisati obcutke, ki so nas prevzemali, ko smo bili po dolgem casu spet skupaj in smo koncno lahko skupaj nekam šli. Ceprav je bilo vreme precej kislo, so naša srca vriskala od veselja. Lahko smo hodili, bili skupaj, se smejali in bili spet vsaj delno svobodni. Že takoj smo se dogovorili, da bomo vse odpovedane izlete nadoknadili in tako smo v naslednjih treh tednih tudi storili. Najprej smo šli na Tromejo, ki nas je tisti dan pricakala obsijana s soncem in nas razvajala s prelepimi razgledni na naše Julijce, na drugi strani pa se je pod nami razprostirala neskoncna Dravska dolina. Samo teden za tem smo že sopihali na Dobrco. Preko Bistriške in nato Lešanske planine smo se povzpeli na vrh in se po drugi poti spustili najprej do koce in nato po grebenu nazaj do izhodišca. Srecevali smo številne pohodnike, ki so nasmejanih obrazov znova okušali radost pohodništva. 16 številka 7, september 2020Društveni utrip Na vrhu Tromeje Zaslužena malica na Dobrci VIDA PIRC FRANCI ŠTUPAR Že v prejšnjih številkah Kopitarjevega glasa smo lahko brali, kako je mali »ne bodi ga treba« virus posegel v delovanje slehernega društva in nic drugace ni bilo pri nas. Kljub vsemu smo imeli kancek srece, saj smo imeli obcni zbor že konec januarja in smo ga lahko izpeljali po ustaljenem redu in predpisih. Tudi vsakoletni, in sedaj že tradicionalni, pohod na Krvavec smo še izpeljali kot vsa leta do sedaj, le da se je pogovor veliko vrtel okrog virusa, ki je takrat svoje zobe kazal še tam dalec na Kitajskem, a smo slutili, da bo glede na bliskovito širjenje, prišel tudi k nam. Tocno na dan našega nacrtovanega pohoda na Tromejo je bila v državi razglašena epidemija in tako so se druga za drugo zacele odpovedi izletov. Vsak je omejitve gibanja sprejemal na svoj nacin, eni z jezo, drugi s slabo voljo, tretji kot izziv ali priložnost za pocitek. Ob omejitvi gibanja na obcine smo se veckrat srecali s katerim od clanov in ugotovili, da vecina pridno hodi, vzdržuje kondicijo in se pripravlja na cas, ko bo epidemije konec in bomo lahko skupaj zakorakali v gore. A ta cas kar ni hotel priti in so omejitve še kar trajale. Po odpovedi prvega izleta smo morali odpovedati tudi drugega in nato še tretjega. Prvi izlet, ki smo ga po omilitvi ukrepov lahko izvedli, je bil šele v mesecu juniju, ko smo šli na Porezen. Z be- Kako lepo se je skupaj potepati sedami je kar težko opisati obcutke, ki so nas prevzemali, ko smo bili po dolgem casu spet skupaj in smo koncno lahko skupaj nekam šli. Ceprav je bilo vreme precej kislo, so naša srca vriskala od veselja. Lahko smo hodili, bili skupaj, se smejali in bili spet vsaj delno svobodni. Že takoj smo se dogovorili, da bomo vse odpovedane izlete nadoknadili in tako smo v naslednjih treh tednih tudi storili. Najprej smo šli na Tromejo, ki nas je tisti dan pricakala obsijana s soncem in nas razvajala s prelepimi razgledni na naše Julijce, na drugi strani pa se je pod nami razprostirala neskoncna Dravska dolina. Samo teden za tem smo že sopihali na Dobrco. Preko Bistriške in nato Lešanske planine smo se povzpeli na vrh in se po drugi poti spustili najprej do koce in nato po grebenu nazaj do izhodišca. Srecevali smo številne pohodnike, ki so nasmejanih obrazov znova okušali radost pohodništva. 16 številka 7, september 2020 Društveni utrip Med narcisami Kalški greben, v ozadju Kocna in Grintovec In naslednji teden smo jo ujeli, Golico v svoji najlepši preobleki. Pobocja nad koco so bila dobesedno prekrita s preprogami narcis. Kamor koli si pogledal same narcise, ki so nežno valovale v vetru. Upam si trditi, da je tako razširjeno rastišce narcis edinstven fenomen v svetovnem merilu. In te lepote nismo prišli obcudovat samo mi, trlo se je pohodnikov v takem številu, da so morali zapreti cesto, ki vodi pod planino, saj je nastal popoln prometni kaos. Tudi pri koci se je trlo na stotine obiskovalcev in težko verjamem, da je bilo zadošceno vsem predpisom in veljavnim omejitvam. Po mesecu odmora smo v avgustu šli na Kalški greben. Obetal se je lep dan in soncni vzhod smo pricakali že na Kriški planini. Vrhovi so cudovito zažareli, že v naslednjih nekaj minutah se je svetloba carobno razlila cez travnike. Pred nami je bila dolga pot, zato smo pridno zakorakali po poti, ki nas je najprej pripeljala na Planino Koren. Tu smo si nekoliko oddahnili in jo nato še v senci mahnili proti vrhu Korena. Pokazali so se najvišji vrhovi Kamniških Alp od Kocne, Grintovca, Štruce, Skute, do vseh treh Rink, Turske gore, Brane, Planjave in Ojstrice. Globoko pod nami se je v jutro prebujala dolina Kamniške Bistrice. A naš cilj je bil še dalec, z vrha Korena smo se spustili kar nekaj sto višinskih metrov in nato zaceli dolgo pot po grebenu. Razgledi so bili ves cas cudoviti, drušcina dobro razpoložena in po petih urah hoje smo osvojili vrh Kalškega grebena. Tam nekje dalec smo vide- li Krvavec, kamor smo se morali ta dan vrniti, zato smo si na vrhu vzeli samo kratek cas za malico, se skupaj slikali in že sestopili z vrha. Ker smo naredili krožno pot, smo se spustili na Planino Dolga njiva in se morali nato po zelo, zelo strmi in grušcnati poti dvigniti na Krvavec. Sledil je še spust na Kriško planino in nato na Planino Jezerca, kjer smo zjutraj parkirali. Po osmih urah hoje smo bili utrujeni in hkrati ponosni, da nam je uspelo. Sedaj smo polni kondicije in z lahkoto bomo kos naslednjemu izzivu, saj imamo v septembru planiran vzpon na Storžic. Ko ga gledamo z domacega praga, se nam zdi strašno nedostopen, ko pa prideš do njegovega vznožja, te številne poti elegantno popeljejo na vrh. Ce nam bo naklonjeno še vreme, bomo imeli vse pogoje za še eno lepo skupno doživetje! 17 številka 7, september 2020 Društveni utrip Med narcisami Kalški greben, v ozadju Kocna in Grintovec In naslednji teden smo jo ujeli, Golico v svoji najlepši preobleki. Pobocja nad koco so bila dobesedno prekrita s preprogami narcis. Kamor koli si pogledal same narcise, ki so nežno valovale v vetru. Upam si trditi, da je tako razširjeno rastišce narcis edinstven fenomen v svetovnem merilu. In te lepote nismo prišli obcudovat samo mi, trlo se je pohodnikov v takem številu, da so morali zapreti cesto, ki vodi pod planino, saj je nastal popoln prometni kaos. Tudi pri koci se je trlo na stotine obiskovalcev in težko verjamem, da je bilo zadošceno vsem predpisom in veljavnim omejitvam. Po mesecu odmora smo v avgustu šli na Kalški greben. Obetal se je lep dan in soncni vzhod smo pricakali že na Kriški planini. Vrhovi so cudovito zažareli, že v naslednjih nekaj minutah se je svetloba carobno razlila cez travnike. Pred nami je bila dolga pot, zato smo pridno zakorakali po poti, ki nas je najprej pripeljala na Planino Koren. Tu smo si nekoliko oddahnili in jo nato še v senci mahnili proti vrhu Korena. Pokazali so se najvišji vrhovi Kamniških Alp od Kocne, Grintovca, Štruce, Skute, do vseh treh Rink, Turske gore, Brane, Planjave in Ojstrice. Globoko pod nami se je v jutro prebujala dolina Kamniške Bistrice. A naš cilj je bil še dalec, z vrha Korena smo se spustili kar nekaj sto višinskih metrov in nato zaceli dolgo pot po grebenu. Razgledi so bili ves cas cudoviti, drušcina dobro razpoložena in po petih urah hoje smo osvojili vrh Kalškega grebena. Tam nekje dalec smo vide- li Krvavec, kamor smo se morali ta dan vrniti, zato smo si na vrhu vzeli samo kratek cas za malico, se skupaj slikali in že sestopili z vrha. Ker smo naredili krožno pot, smo se spustili na Planino Dolga njiva in se morali nato po zelo, zelo strmi in grušcnati poti dvigniti na Krvavec. Sledil je še spust na Kriško planino in nato na Planino Jezerca, kjer smo zjutraj parkirali. Po osmih urah hoje smo bili utrujeni in hkrati ponosni, da nam je uspelo. Sedaj smo polni kondicije in z lahkoto bomo kos naslednjemu izzivu, saj imamo v septembru planiran vzpon na Storžic. Ko ga gledamo z domacega praga, se nam zdi strašno nedostopen, ko pa prideš do njegovega vznožja, te številne poti elegantno popeljejo na vrh. Ce nam bo naklonjeno še vreme, bomo imeli vse pogoje za še eno lepo skupno doživetje! 17 številka 7, september 2020 Društveni utrip Do vrha ni vec dalec, saj se že vidi križ na Trupejevem poldnevu Skupinska slika ob znamenju na vrhu Na poti na Trupejevo poldne JOŽE ROŽMANEC Ceprav se letošnje leto mocno razlikuje od predhodnih, še zlasti ce upoštevamo omejitve, ki jih je prinesel koronavirus, pohodnikom in tudi kolesarjem še vedno uspeva, da najdemo cas za rekreacijo v naravi in dobri družbi. Razen v casu stroge karantene v zacetku virusne krize, smo skoraj vsak teden izpeljali kakšen pohod ali se odpravili na potepanje s kolesi. Kolesarjenje Avgusta smo po programu izpeljali dva izleta. V zacetku meseca smo krenili iz Vodic preko Mengša in Radomelj do Kamnika, kjer smo si ob krajšem pocitku privošcili jutranjo kavico in kakšno sladko pregreho. Okrepcani smo se preko Križa, Podboršta in Lahovc vrnili na izhodišce v Vodice. Pohodi in kolesarjenje DU Vodice (Trupejevo poldne 1931 m, Vrh nad Škrbino 2054 m) Druga pot nas je vodila iz Vodic preko Lahovc in Cerkelj do Šencurja, kjer smo si ob krajšem postanku privošcili kavni doping. Polni novih moci smo se odpeljali skozi Voklo, Smlednik in Pirnice do Šmartnega pod Šmarno goro, kjer smo si privošcili malico, da smo lažje zakljucili z vožnjo v Vodicah. Ce nam bo vreme naklonjeno, bomo izpeljali vsa kolesarjenja predvidena v letnem planu razen dveh v maju, ki sta odpadla zaradi karantenskih ukrepov. Do zakljucka sezone nam ostane izvedba še treh izletov – med njimi tudi enega v neznano. Pohodi V zacetku avgusta smo predvideli pohod na vrhove nad Kofcami, vendar smo morali zaradi zapore ceste spremeniti cilj pohoda. Na izbrani vrh – Trupejevo poldne, ki je skorajda neznan, smo krenili s Srednjega Vrha nad Gozd - Martuljkom. Vreme ni bilo najlepše. Bilo je oblacno in vrhovi so bili zaviti v meglice, vendar vsaj deževalo ni. Za zadnjimi hišami na Srednjem Vrhu se kolovoz, ki vodi ob potoku Jerman, kar strmo dviga proti lovski koci nad predelom imenovanim Železnica, do koder se lahko prispe tudi po gozdni cesti iz smeri mejnega prehoda Korena. Pot se nato zmerno vzpenja po neizraziti dolinici proti sedlu med Trupeje18 številka 7, september 2020Društveni utrip Do vrha ni vec dalec, saj se že vidi križ na Trupejevem poldnevu Skupinska slika ob znamenju na vrhu Na poti na Trupejevo poldne JOŽE ROŽMANEC Ceprav se letošnje leto mocno razlikuje od predhodnih, še zlasti ce upoštevamo omejitve, ki jih je prinesel koronavirus, pohodnikom in tudi kolesarjem še vedno uspeva, da najdemo cas za rekreacijo v naravi in dobri družbi. Razen v casu stroge karantene v zacetku virusne krize, smo skoraj vsak teden izpeljali kakšen pohod ali se odpravili na potepanje s kolesi. Kolesarjenje Avgusta smo po programu izpeljali dva izleta. V zacetku meseca smo krenili iz Vodic preko Mengša in Radomelj do Kamnika, kjer smo si ob krajšem pocitku privošcili jutranjo kavico in kakšno sladko pregreho. Okrepcani smo se preko Križa, Podboršta in Lahovc vrnili na izhodišce v Vodice. Pohodi in kolesarjenje DU Vodice (Trupejevo poldne 1931 m, Vrh nad Škrbino 2054 m) Druga pot nas je vodila iz Vodic preko Lahovc in Cerkelj do Šencurja, kjer smo si ob krajšem postanku privošcili kavni doping. Polni novih moci smo se odpeljali skozi Voklo, Smlednik in Pirnice do Šmartnega pod Šmarno goro, kjer smo si privošcili malico, da smo lažje zakljucili z vožnjo v Vodicah. Ce nam bo vreme naklonjeno, bomo izpeljali vsa kolesarjenja predvidena v letnem planu razen dveh v maju, ki sta odpadla zaradi karantenskih ukrepov. Do zakljucka sezone nam ostane izvedba še treh izletov – med njimi tudi enega v neznano. Pohodi V zacetku avgusta smo predvideli pohod na vrhove nad Kofcami, vendar smo morali zaradi zapore ceste spremeniti cilj pohoda. Na izbrani vrh – Trupejevo poldne, ki je skorajda neznan, smo krenili s Srednjega Vrha nad Gozd - Martuljkom. Vreme ni bilo najlepše. Bilo je oblacno in vrhovi so bili zaviti v meglice, vendar vsaj deževalo ni. Za zadnjimi hišami na Srednjem Vrhu se kolovoz, ki vodi ob potoku Jerman, kar strmo dviga proti lovski koci nad predelom imenovanim Železnica, do koder se lahko prispe tudi po gozdni cesti iz smeri mejnega prehoda Korena. Pot se nato zmerno vzpenja po neizraziti dolinici proti sedlu med Trupeje18 številka 7, september 2020 Društveni utrip Kljub megli smo osvojili Vrh nad Škrbino Bodeca jesenska lepota vim poldnem in Lepim vrhom, kjer se pridruži pot s planine Grajšca. S sedla se pot usmeri po grebenu skozi ruševje do vrha, ki ga dosežemo v nekaj minutah. Na vrhu Trupejevega poldneva je obeležje v obliki zanimivega križa, ki ima na eni strani napis v slovenšcini in na drugi v nemšcini. Na severno, avstrijsko stran je vrh mocno prepaden, medtem ko z naše strani ni izpostavljen. Razgled sicer ni bil najlepši, saj so bili naši vršaci preko Savske doline zaviti v meglice, se je pa lepo videlo s soncem obsijani Beljak in Dravsko dolino do Celovca z okoliškimi vrhovi. Po dobrih štirih urah hoda smo se prav zadovoljni vrnili na izhodišce na Srednji Vrh in domov v Vodice. Teden dni kasneje smo se odpravili na primorsko stran, na hribe in planine nad Tolminom. Naš cilj je bil Vrh nad Škrbino. Letošnji prvi dvatisocak. Izhodišce je bila planina Kuk. Do nje smo se pripeljali po Poljanski dolini, preko Cerknega in Ljubinja pri Tolminu. Pred planino je lepo urejeno parkirišce, kjer smo pustili avtomobile in krenili do naslednje planine – planine Razor. Bolj ko smo se približevali vrhovom nad planino Razor, bolj oblacno je bilo nebo in vrhovi zaviti v meglo. Kljub oblacnemu vremenu je bilo zelo soparno in kmalu za koco na planini Razor, ko smo zagrizli v strmali proti vrhu, smo bili že lepo preznojeni. Pot je lepo speljana in tudi lepo oznacena, tako da bi se morali zelo potruditi, da bi zgrešili pot. Pot je zelo raznolika, saj je nekaj casa precej strma, se kmalu poravna, nato se celo rahlo spušca, se znova vzpne in zmerno vzpenja cez pobocja porasla z ruševjem do razpotja, kjer se razcepi v dve smeri: na Škrbino in na Vrh nad Škrbino. Izbrali smo direktno smer na Vrh nad Škrbino. Steza preci travnata pobocja in nekaj manjših melišc, nato pa se zacne strmo vzpenjati proti grebenu, kjer se prikljuci plezalni poti s sedla Škrbina. Sledi še nekaj minut vzpona po grebenu do vrha, kjer nas je pricakala lesena klopca za oddih ob vpisni skrinjici in žigu. Poleg klopce smo imeli na vrhu tudi lep pogled na obkrožajoco meglo in neugoden veter, ki je sem ter tja toliko razpihal meglo, da se je prikazalo nekaj razgleda na jug proti Tolminu, Kolovratu in hribovju na obeh straneh Soce pri Tolminu. Škoda, ker smo bili prikrajšani za razglede proti Komni, Julijcem in bohinjskemu koncu. V planu so tudi drugi vrhovi v bližini, ki jih bomo obiskali v bližnji prihodnosti in upamo, da z lepšimi razgledi. Kljub vsemu smo se zadovoljni spustili do planine Kuk, kjer smo v sirarni spotoma nakupili nekaj lokalnega sira, se vrnili domov in novim dogodivšcinam naproti. Kot vedno poskrbimo za pestro dogajanje in ceprav smo upokojeni in v dokaj poznih letih, je naše življenje zanimivo in cas v prijetni družbi kar prehitro beži. Vec prihodnjic. 19 številka 7, september 2020Društveni utrip Kljub megli smo osvojili Vrh nad Škrbino Bodeca jesenska lepota vim poldnem in Lepim vrhom, kjer se pridruži pot s planine Grajšca. S sedla se pot usmeri po grebenu skozi ruševje do vrha, ki ga dosežemo v nekaj minutah. Na vrhu Trupejevega poldneva je obeležje v obliki zanimivega križa, ki ima na eni strani napis v slovenšcini in na drugi v nemšcini. Na severno, avstrijsko stran je vrh mocno prepaden, medtem ko z naše strani ni izpostavljen. Razgled sicer ni bil najlepši, saj so bili naši vršaci preko Savske doline zaviti v meglice, se je pa lepo videlo s soncem obsijani Beljak in Dravsko dolino do Celovca z okoliškimi vrhovi. Po dobrih štirih urah hoda smo se prav zadovoljni vrnili na izhodišce na Srednji Vrh in domov v Vodice. Teden dni kasneje smo se odpravili na primorsko stran, na hribe in planine nad Tolminom. Naš cilj je bil Vrh nad Škrbino. Letošnji prvi dvatisocak. Izhodišce je bila planina Kuk. Do nje smo se pripeljali po Poljanski dolini, preko Cerknega in Ljubinja pri Tolminu. Pred planino je lepo urejeno parkirišce, kjer smo pustili avtomobile in krenili do naslednje planine – planine Razor. Bolj ko smo se približevali vrhovom nad planino Razor, bolj oblacno je bilo nebo in vrhovi zaviti v meglo. Kljub oblacnemu vremenu je bilo zelo soparno in kmalu za koco na planini Razor, ko smo zagrizli v strmali proti vrhu, smo bili že lepo preznojeni. Pot je lepo speljana in tudi lepo oznacena, tako da bi se morali zelo potruditi, da bi zgrešili pot. Pot je zelo raznolika, saj je nekaj casa precej strma, se kmalu poravna, nato se celo rahlo spušca, se znova vzpne in zmerno vzpenja cez pobocja porasla z ruševjem do razpotja, kjer se razcepi v dve smeri: na Škrbino in na Vrh nad Škrbino. Izbrali smo direktno smer na Vrh nad Škrbino. Steza preci travnata pobocja in nekaj manjših melišc, nato pa se zacne strmo vzpenjati proti grebenu, kjer se prikljuci plezalni poti s sedla Škrbina. Sledi še nekaj minut vzpona po grebenu do vrha, kjer nas je pricakala lesena klopca za oddih ob vpisni skrinjici in žigu. Poleg klopce smo imeli na vrhu tudi lep pogled na obkrožajoco meglo in neugoden veter, ki je sem ter tja toliko razpihal meglo, da se je prikazalo nekaj razgleda na jug proti Tolminu, Kolovratu in hribovju na obeh straneh Soce pri Tolminu. Škoda, ker smo bili prikrajšani za razglede proti Komni, Julijcem in bohinjskemu koncu. V planu so tudi drugi vrhovi v bližini, ki jih bomo obiskali v bližnji prihodnosti in upamo, da z lepšimi razgledi. Kljub vsemu smo se zadovoljni spustili do planine Kuk, kjer smo v sirarni spotoma nakupili nekaj lokalnega sira, se vrnili domov in novim dogodivšcinam naproti. Kot vedno poskrbimo za pestro dogajanje in ceprav smo upokojeni in v dokaj poznih letih, je naše življenje zanimivo in cas v prijetni družbi kar prehitro beži. Vec prihodnjic. 19 številka 7, september 2020 Društveni utrip 20 Društveni utrip 20 TURISTICNO DRUŠTVO VODICE Kopitarjev trg 1 1217 Vodice VABILO TD Vodice vabi vse ljubitelje hoje v naravi, da se udeležijo 19. »Jesenskega pohoda Obcine Vodice« ki bo v soboto, 24. oktobra 2020. Odhod pohodnikov bo izpred koce SD Strahovica na Selu pri Vodicah od 8.00 do 10.00 ure. Pohod je prireditev rekreativno-družabnega znacaja, trasa pohoda bo potekala na obmocju štirih obcin: Vodice, Ljubljana, Trzin in Mengeš. Tudi za letošnji pohod bo pripravljena krajša varianta za manj pripravljene pohodnike, in sicer od koce SD Strahovica do planinskega doma PD Rašica in nazaj. Udeležba je primerna tako za starejše kot tudi za mlajše udeležence. Za udeležbo ni poprejšnjih prijav, pohoda se lahko udeleži, kdor želi. Startnina za krajšo ali daljšo izvedbo pohoda je 5 evrov. Udeleženci na startu dobijo kontrolni kartoncek, v katerega na kontrolnih tockah pridobijo ustrezne žige (dom PD Rašica na Rašici, kmecki turizem »Pri Blažu« na Dobenu, kmecki turizem »Pri Rucigaj« na Sp. Dobenu ter na Mengeški koci na Gobavici, krajša trasa samo na lokaciji PD Rašica. Na cilju bodo clani in clanice TD Vodice pripravili za vsakega udeleženca še malico in pijaco. TD Vodice nagradi s prakticno nagrado tudi najmlajšega, najmlajšo, najstarejšo in najstarejšega udeleženca in udeleženko za opravljeno daljšo razdaljo pohoda. Udeležba pohoda je na lastno odgovornost vsakega udeleženca. Udeležencem pohoda svetujemo uporabo obutve in oblacil primerne hoji po gozdu in prilagojene vremenskim razmeram. Dolžina pohoda je 15,8 km, krajša izvedba pribl. 8 km, celotna trasa je speljana po urejenih markiranih poteh po grebenu Rašice in vaseh ob njenem vznožju na severnem delu. Vzpon je od starta na Selu pri Vodicah do Planinskega doma PD Rašica, višinska razlika znaša približno 300 m, drugi in manjši del vzpona pa je proti Mengeški koci na Gobavici, preostala trasa pa poteka po ravnini. Celotna proga bo dobro oznacena. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu! Turisticno društvo Vodice Kontaktna oseba za prireditev: Alojzij Kosec / GSM 041 886 003 Dogodki Sodobna tehnologija dronov – da ali ne? MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV JAKA ŠIMNOVEC O dronih oziroma brezpilotnih letalnikih se zadnjih deset let neprestano govori, še posebej odkar so komercialne verzije na voljo prakticno vsem. Z njimi se snemajo privlacni posnetki poroke ali športne prireditve. Dron se šteje za sodobno igraco, katere uporaba se lahko zlorabi v smislu kršitve zasebnosti. Na nedavni seji obcinskega sveta Obcine Vodice je svetnik Jaka Šimnovec opozoril na problematiko dronov in njihove uporabe. Kaj torej droni so, zakaj so lahko v napacnih rokah sporni in kako se tega loteva evropska zakonodaja? Prvi, ki je idejo vojaškega drona predstavil javnosti, je uradno Lee De Forest, ki je leta 1940 pisal o »robotskih bombnikih«. A kot je pred kratkim odkril tehnolog Matthew Schroyer, je bila ideja bojnega brezpilotnega letala predstavljena veliko prej: leta 1898, ko so se narodi sveta spet združili v miru in olimpijskih igrah. Izumitelj pa je bil nihce drug kot Nikola Tesla. Brezpilotni zrakoplovi ali droni so hitro razvijajoci se letalski sektor z velikim potencialom za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast v Evropski uniji. Zato je EU sprejela uredbo o varni vkljucitvi daljinsko vodenih dronov v evropski zracni prostor. Na podlagi pobude krajanov Vodic, ki kot edino naselje v obcini predstavlja nekoliko bolj strnjeno poselitev z urejenim ulicnim sistemom, o obcasnem motecem preletavanju »dronov «, je kot svetnik SDS Jaka Šimnovec zbral nekaj informacij glede pravil, ki so veljavna v Sloveniji. »Droni so dandanes lahko dostopni, enostavno jih je opremiti s fotoaparati ali kamerami. Predstavljajo odlicno orodje za zajem letalskih posnetkov visoke locljivosti zaradi relativno nizkega letenja. Sam sem zaposlen v podjetju, ki pogosto naroca taka snemanja za izvedbo prostorskih evidenc – pri tem pa so izvajalci zavezani k spoštovanju precej strogih pravil, ki jih postavlja Agencija za civilno letalstvo. Najdete jih na strani www.dronbonton.si. Kaj pravi uredba? Uredba doloca skupna pravila za varnost v civilnem letalstvu in spreminja mandat Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). Nova »uredba o EASA« nadomešca zakonodajni okvir iz leta 2008. Junija 2018 so sprejeli nova sorazmerna in na tveganju temeljeca pravila, ki bodo omogocila rast in vecjo konkurencnost letalskega sektorja EU. Primer novih pravil je prag za registracijo upravljavcev dronov: ti morajo biti registrirani, ce upravljajo drone, ki bi v primeru, da se zaletijo v Svetnik SDS Jaka Šimnovec 21 številka 7, september 2020 Dogodki Sodobna tehnologija dronov – da ali ne? MONIKA KUBELJ ZASEBNI ARHIV JAKA ŠIMNOVEC O dronih oziroma brezpilotnih letalnikih se zadnjih deset let neprestano govori, še posebej odkar so komercialne verzije na voljo prakticno vsem. Z njimi se snemajo privlacni posnetki poroke ali športne prireditve. Dron se šteje za sodobno igraco, katere uporaba se lahko zlorabi v smislu kršitve zasebnosti. Na nedavni seji obcinskega sveta Obcine Vodice je svetnik Jaka Šimnovec opozoril na problematiko dronov in njihove uporabe. Kaj torej droni so, zakaj so lahko v napacnih rokah sporni in kako se tega loteva evropska zakonodaja? Prvi, ki je idejo vojaškega drona predstavil javnosti, je uradno Lee De Forest, ki je leta 1940 pisal o »robotskih bombnikih«. A kot je pred kratkim odkril tehnolog Matthew Schroyer, je bila ideja bojnega brezpilotnega letala predstavljena veliko prej: leta 1898, ko so se narodi sveta spet združili v miru in olimpijskih igrah. Izumitelj pa je bil nihce drug kot Nikola Tesla. Brezpilotni zrakoplovi ali droni so hitro razvijajoci se letalski sektor z velikim potencialom za ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast v Evropski uniji. Zato je EU sprejela uredbo o varni vkljucitvi daljinsko vodenih dronov v evropski zracni prostor. Na podlagi pobude krajanov Vodic, ki kot edino naselje v obcini predstavlja nekoliko bolj strnjeno poselitev z urejenim ulicnim sistemom, o obcasnem motecem preletavanju »dronov «, je kot svetnik SDS Jaka Šimnovec zbral nekaj informacij glede pravil, ki so veljavna v Sloveniji. »Droni so dandanes lahko dostopni, enostavno jih je opremiti s fotoaparati ali kamerami. Predstavljajo odlicno orodje za zajem letalskih posnetkov visoke locljivosti zaradi relativno nizkega letenja. Sam sem zaposlen v podjetju, ki pogosto naroca taka snemanja za izvedbo prostorskih evidenc – pri tem pa so izvajalci zavezani k spoštovanju precej strogih pravil, ki jih postavlja Agencija za civilno letalstvo. Najdete jih na strani www.dronbonton.si. Kaj pravi uredba? Uredba doloca skupna pravila za varnost v civilnem letalstvu in spreminja mandat Evropske agencije za varnost v letalstvu (EASA). Nova »uredba o EASA« nadomešca zakonodajni okvir iz leta 2008. Junija 2018 so sprejeli nova sorazmerna in na tveganju temeljeca pravila, ki bodo omogocila rast in vecjo konkurencnost letalskega sektorja EU. Primer novih pravil je prag za registracijo upravljavcev dronov: ti morajo biti registrirani, ce upravljajo drone, ki bi v primeru, da se zaletijo v Svetnik SDS Jaka Šimnovec 21 številka 7, september 2020 zbiranju in razlagi podatkov v razlicnih gospodarskih sektorjih. Vendar lahko predstavljajo tudi obveznosti v zvezi z varstvom podatkov, zasebnostjo, hrupom in emisijami CO2. Tudi pravna podlaga za uporabo brezpilotnikov pri opravljanju policijskih nalog ni neustavna, vendar kot ugotavljajo, zelo koristna. Nikoli pa se ne sme njihove uporabe zlorabiti. Dogodki 22 osebo, lahko prenesli vec kot 80 joulov kineticne energije. Zakaj so ta pravila potrebna? Ceprav so nekateri droni težki in hitri kot letalo, imajo drugi lahko obliko precej majhne elektricne »igrace« in so dostopni širšemu krogu potrošnikov. Po letu 2008 so težavo za zakonsko ureditev predstavljali prav ti majhni droni, saj je bila pristojnost EU omejena na tiste, ki so težji od 150 kg. Za lažje drone pa so veljali razlicni in razdrobljeni nacionalni varnostni predpisi po vsej EU. Poleg tega se kljucni zašcitni ukrepi niso uporabljali dosledno. Reforma pravil o letalstvu je bila potrebna tudi zato, ker naj bi se zracni promet v EU v prihodnjih 20 letih povecal za 50 odstotkov. Evropska komisija ocenjuje, da bo evropski sektor dronov do leta 2035: • neposredno zaposloval vec kot 100 tisoc ljudi • imel ekonomski ucinek, ki bo presegal 10 milijard EUR na leto, v glavnem na podrocju storitev Ker se uporaba dronov širi, bo vse bolj pomembno tudi, da se uravnotežijo prednosti in izzivi, ki jih vse to prinaša. Na primer, brezpilotni zrakoplovi lahko pomenijo dodano vrednost, kadar se uporabljajo pri Uporaba dronov: priporocila agencije EASA Kaj je priporocljivo: ySvoj dron imejte vedno na oceh. yLet naj bo nacrtovan in izveden na obmocju, kjer ni ovir. yPridobite dovoljenje, ce želite uporabiti svoj dron za placano delo. yPazljivo preberite navodila proizvajalca. Kaj ni priporocljivo: yLet ne sme ogrožati nikogar. yDron ne sme leteti nad ljudmi ali v bližini manj kot 50 m od ljudi, stavb ali vozil. yDron ne sme leteti višje od 150 metrov od tal. yDron se ne sme uporabljati v bližini letališca ali vzletišca za helikopterje. Še nekaj koristnih navodil Dron mora biti brezpogojno vedno v vašem vidnem polju in je od vas lahko oddaljen najvec 500 metrov. Dron lahko leti do najvec 150 metrov nad tlemi zunaj kontroliranega zracnega prostora. Letenje do najvec 300 metrov je mogoce le s predhodno pridobljenim dovoljenjem Agencije za doloceno podrocje letenja. Kadar upravljate dron, morate vedno spremljati preostali zracni promet. Drugi zrakoplovi splošnega letalstva imajo vedno prednost. V primeru srecanja morate takoj zaceti z manevri izogibanja. Dron lahko leti le, ce s tem nikogar ne ogrožate in ne motite varnosti v zracnem prometu ali javnega reda in miru. Istocasno lahko upravljate le en dron. Letenje drona je dovoljeno le podnevi. Za nocno letenje potrebujete posebno dovoljenje Agencije. Pred vzletom se morate prepricati, da je vaš dron v brezhibnem stanju in da deluje pravilno. Vsa oprema in tovor morata biti dobro pritrjena, saj med letom z drona ne sme nic odpasti. Pred letom se prepricajte, da so meteorološke in druge razmere primerne za varen let in si priskrbite vse potrebne informacije za nacrtovanje leta. Pri letenju drona bodite izjemno pozorni na varno razdaljo tako pri vzletanju in pristajanju kot tudi v letu in na tleh. Med letom je varna razdalja 30 metrov od oseb, živali, objektov, vozil, plovil, drugih dronov, cest, železniških prog, vodnih poti in daljnovodov. Od vecje skupine ljudi (to je 12 oseb ali vec) morate biti vedno oddaljeni najmanj 150 metrov. Posebej bodite pozorni, kadar letite v bližini letališc. V coni letališce (CTR) letenje dronov ni dovoljeno v radiju 5 kilometrov od referencne tocke letališca, zunaj radija 5 kilometrov pa do višine 50 metrov. Izjeme so možne za letalske prireditve in tekmovanja le s predhodno pridobljenim dovoljenjem Agencije. Dogodki Veste, kako se rece pri vašem sosedu? IRENA MRAZ V okviru projekta Stara hišna imena II smo se lahko v dvorani Gasilskega doma Zapoge sredi letošnjega poletja prepricali o tem, kaj ljudem pomeni oživljanje tradicije in spomina kraja. Odlicna udeležba s strani krajanov Zapog, Dornic in naselja Torovo v obcini Vodice je pricala o pravilni odlocitvi Lokalne akcijske skupine Za mesto in vas (LAS ZMV), da podpre izvedbo projekta v Vodicah, Komendi, Medvodah, Mengšu in Trzinu. Gre za koncept vkljucevanja domacinov, ki so kljucni nosilci dragocenih podatkov in spomina kraja, v katerem še vedno živijo. Zamisel, ki se je porodila na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, je odlocno zakorakala tudi med obcine LAS ZMV, ki so prepoznale pomen zbiranja starih hišnih imen. Projekt sloni na aktivni udeležbi krajank in krajanov pri zbiranju še ne pozabljenih imen domacij, po katerih so se te nekoc prepoznavale. Gre za poskus oživitve hišnih imen kot kulturne dedišcine, pri cemer se lastniki sami odlocijo, ali bodo hišo oznacili, kot so ji rekli vcasih, ali pac ne. Pomembno je, da so hišna imena zapisana v narecju, da ostanejo res domaca, torej od domacinov. In tako smo na enem izmed številnih srecanj lahko izvedeli, da krajani dobro pomnijo imena svojih sokrajanov in njihovih prednikov, da jim je mar za pravilno poimenovanje že skoraj pozabljenih prebivalcev krajev, pa tudi, da odsotnost njihovih potomcev ne pomeni popolne izgube spomina nanje s strani tistih, ki v kraju še vedno živijo. Kot pomemben vidik je bilo na srecanju poudarjeno tudi lokalno narecje vasi v vodiški obcini. Zato, da bodo hišna imena ostala v narecni podobi, bodo tako zapisana tudi na tablah. O tem, kakšno vlogo imajo hišna imena po naših vaseh: »Nekoc smo se poznali le po hišnih imenih, za kakšno hišo niti nismo vedeli, kako se tam pišejo ali katero hišno številko imajo.« Ljudi po vaseh hišna imena spremljajo od rojstva do smrti in še po njej – kot otroke jih poznajo, h kateri hiši sodijo, celo po smrti pa so pokopani v grob z nagrobnikom, na katerem je napisano hišno ime. Projekt vkljucuje tudi medgeneracijsko noto, saj k poizvedovanju pritegne tudi mlade krajanke in krajane. Ti skozi obiske domacinov in pogovore z njimi pridobivajo podatke o posebnostih domacij in ljudi, ki so v njih živeli. Projekt je na širšem obmocju Gorenjske tako prepoznal že 11 tisoc hišnih imen, od tega je obmocju LAS ZMV s tablami trenutno oznacenih okoli 600 domacij. Ohranjanje identitete kraja, oživljanje pomena, ki ga nosijo krajani v svojem spominu na vrednote, kot so npr. tudi imena naših prednikov, njihove posebnosti in s tem povezane zanimivosti, socialno vkljucevanje v projekt, katerega rezultati bodo še dolgo vidni na proceljih hiš, je neprecenljiva vrednota projekta. Stara hišna imena bodo scasoma vpisana tudi v slovenski Register nesnovne kulturne dedišcine, kar prica o posebnem pomenu projekta tudi za širšo skupnost. V pripravi je že druga tiskana knjižica za obmocje obcine Vodice, kjer je projekt lani že »opremil« hiše v naseljih Bukovica pri Vodicah, Koseze, Polje pri Vodicah, Povodje, Selo pri Vodicah, Skarucna, Šinkov Turn, Utik, Vesca in Vojsko. Tablice na obmocju LAS ZMV stojijo tudi v naseljih Križ, Moste, Suhadole in Žeje pri Komendi v obcini Komenda, Dragocajna, Hraše, Moše, Smlednik, Spodnje Pirnice, Valburga, Verje, Vikrce, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje in Zgornje Pirnice v obcini Medvode, Dobeno, Loka pri Mengšu in Topole v obcini Mengeš, Trzin v obcini Trzin. Tako je bil projekt na obmocju LAS ZMV lani zakljucen v obcini Trzin, letos bo zakljucen v obcinah Komenda in Vodice, predvidoma prihodnje leto pa še obcini Medvode in Mengeš. Srecanja oživijo tudi narecja kraja in so tudi zato nadvse zanimiva Ena izmed 6.000 tablic, ki jih je mojster Luka doslej našraubal. 23 številka 7, september 2020 Dogodki Veste, kako se rece pri vašem sosedu? IRENA MRAZ V okviru projekta Stara hišna imena II smo se lahko v dvorani Gasilskega doma Zapoge sredi letošnjega poletja prepricali o tem, kaj ljudem pomeni oživljanje tradicije in spomina kraja. Odlicna udeležba s strani krajanov Zapog, Dornic in naselja Torovo v obcini Vodice je pricala o pravilni odlocitvi Lokalne akcijske skupine Za mesto in vas (LAS ZMV), da podpre izvedbo projekta v Vodicah, Komendi, Medvodah, Mengšu in Trzinu. Gre za koncept vkljucevanja domacinov, ki so kljucni nosilci dragocenih podatkov in spomina kraja, v katerem še vedno živijo. Zamisel, ki se je porodila na Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske, je odlocno zakorakala tudi med obcine LAS ZMV, ki so prepoznale pomen zbiranja starih hišnih imen. Projekt sloni na aktivni udeležbi krajank in krajanov pri zbiranju še ne pozabljenih imen domacij, po katerih so se te nekoc prepoznavale. Gre za poskus oživitve hišnih imen kot kulturne dedišcine, pri cemer se lastniki sami odlocijo, ali bodo hišo oznacili, kot so ji rekli vcasih, ali pac ne. Pomembno je, da so hišna imena zapisana v narecju, da ostanejo res domaca, torej od domacinov. In tako smo na enem izmed številnih srecanj lahko izvedeli, da krajani dobro pomnijo imena svojih sokrajanov in njihovih prednikov, da jim je mar za pravilno poimenovanje že skoraj pozabljenih prebivalcev krajev, pa tudi, da odsotnost njihovih potomcev ne pomeni popolne izgube spomina nanje s strani tistih, ki v kraju še vedno živijo. Kot pomemben vidik je bilo na srecanju poudarjeno tudi lokalno narecje vasi v vodiški obcini. Zato, da bodo hišna imena ostala v narecni podobi, bodo tako zapisana tudi na tablah. O tem, kakšno vlogo imajo hišna imena po naših vaseh: »Nekoc smo se poznali le po hišnih imenih, za kakšno hišo niti nismo vedeli, kako se tam pišejo ali katero hišno številko imajo.« Ljudi po vaseh hišna imena spremljajo od rojstva do smrti in še po njej – kot otroke jih poznajo, h kateri hiši sodijo, celo po smrti pa so pokopani v grob z nagrobnikom, na katerem je napisano hišno ime. Projekt vkljucuje tudi medgeneracijsko noto, saj k poizvedovanju pritegne tudi mlade krajanke in krajane. Ti skozi obiske domacinov in pogovore z njimi pridobivajo podatke o posebnostih domacij in ljudi, ki so v njih živeli. Projekt je na širšem obmocju Gorenjske tako prepoznal že 11 tisoc hišnih imen, od tega je obmocju LAS ZMV s tablami trenutno oznacenih okoli 600 domacij. Ohranjanje identitete kraja, oživljanje pomena, ki ga nosijo krajani v svojem spominu na vrednote, kot so npr. tudi imena naših prednikov, njihove posebnosti in s tem povezane zanimivosti, socialno vkljucevanje v projekt, katerega rezultati bodo še dolgo vidni na proceljih hiš, je neprecenljiva vrednota projekta. Stara hišna imena bodo scasoma vpisana tudi v slovenski Register nesnovne kulturne dedišcine, kar prica o posebnem pomenu projekta tudi za širšo skupnost. V pripravi je že druga tiskana knjižica za obmocje obcine Vodice, kjer je projekt lani že »opremil« hiše v naseljih Bukovica pri Vodicah, Koseze, Polje pri Vodicah, Povodje, Selo pri Vodicah, Skarucna, Šinkov Turn, Utik, Vesca in Vojsko. Tablice na obmocju LAS ZMV stojijo tudi v naseljih Križ, Moste, Suhadole in Žeje pri Komendi v obcini Komenda, Dragocajna, Hraše, Moše, Smlednik, Spodnje Pirnice, Valburga, Verje, Vikrce, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje in Zgornje Pirnice v obcini Medvode, Dobeno, Loka pri Mengšu in Topole v obcini Mengeš, Trzin v obcini Trzin. Tako je bil projekt na obmocju LAS ZMV lani zakljucen v obcini Trzin, letos bo zakljucen v obcinah Komenda in Vodice, predvidoma prihodnje leto pa še obcini Medvode in Mengeš. Srecanja oživijo tudi narecja kraja in so tudi zato nadvse zanimiva Ena izmed 6.000 tablic, ki jih je mojster Luka doslej našraubal. 23 številka 7, september 2020 Dogodki 24 Dogodki 24 Posebno šolsko leto HEDVIKA ROSULNIK Po koncu epidemije so se v vrtec vrnili skoraj vsi otroci, ki so pogrešali vrstnike, družbo. Številni starši so bili v casu zaprtja vrtca obremenjeni z delom od doma, šoloobveznimi otroki in najmlajšimi. Zato smo se ponovnega odprtja vrtca vsi zelo razveselili. Zaradi spremenjenih okolišcin, vecjega števila prisotnih otrok in varovanja zdravja sta bili enoti Skarucna in Utik odprti do 6. julija in nato znova odprti, v ponedeljek, 24. avgusta. Poletne pocitnice so otroci brezskrbno preživljali v centralnem vrtcu ob upoštevanju varnostnih ukrepov. Na novo, posebno šolsko leto smo se dobro pripravili in ustrezno organizirali tudi uvajanje novincev, ki je potekalo nekoliko drugace. Vec kot 50 otrok je že spoznalo nove prostore, vzgojiteljice, vrstnike. Življenje v vrtcu poteka normalno. Starši v vr tec vstopajo z maskami, si razkužujejo roke, upoštevajo razdalje. Otroci in vzgojiteljice mask ne uporabljajo, malcki se igrajo, crkljajo in stiskajo pri vzgojiteljicah. Prostore zracimo, igrace skrbno cistimo in upoštevamo navodila. Prve težave so mimo, sedaj je pomembno, da vsi skupaj upoštevamo priporocila NIJZ in v vrtec prihajajo samo zdravi otroci. Najbolj si želimo, da bo vrtec lahko odprt in se izognemo karantenam. Razmeram smo prilagodili tudi vzgojno-izobraževalno delo v vrtcu in v posameznih oddelkih. Letos ne bo druženj, prireditev …, sproti se bomo odzivali na razmere. Gospod župan je ob zacetku šolskega leta obiskal vrtec, enoti, ne pa posameznih oddelkov. Vsem je zaželel srecno, zdravo novo šolsko leto. Potrudili se bomo, da se bodo otroci dobro pocutili v našem vrtcu. Program ne bo okrnjen, za kar bodo poskrbele vzgojiteljice v posameznih oddelkih. Želimo si, da skupaj preživimo to posebno obdobje, da se bomo lahko še bolj veselili 60. obletnice delovanja vrtca v naši obcini v letu 2021. Pravljicne Frtinice vabijo Pravljicne Frtinice te vabimo na brezplacno predstavo v tednu otroka. Predstava z naslovom POLŽ ŠTEF SE UCI VLJUDNOSTI bo 7. 10. 2020 ob 17. uri v Kulturnem domu Vodice. Predstava je jesensko obarvana, s humornimi vložki in sporocilom o vljudnosti. Po koncu predstave sledijo ustvarjalne delavnice. Na voljo bo 54 sedežev, pri tem bomo upoštevali vsa priporocila NIJZ. Vljudno vabljeni! Dogodki Obnovljena kapelica TANJA DOMINKO TINA KOSEC Med Repnjami in Dobrušo stoji kapelica, ki je posvecena sv. Tilnu, kateremu je posvecena tudi repenjska cerkev. Kdaj je bila kapelica zgrajena, ni znano, mimoidoci pa so opazili, da je v teh mesecih dobila osveženo podobo. Zahvala gre vsem tistim, ki so dali pobudo za obnovo, in tudi skrivnostnim darovalcem, ki so prispevali, da je lepo uspela. Tako lahko obcudujemo tudi fresko Matere Božje z detetom v narocju in zavetnika gasilcev sv. Florjana. Naj bo takih, ki bodo lepo skrbeli za obnovljeno sakralno dedišcino, cim vec, si želimo. Društvo Lipa Domžale v novo šolsko leto vabi tudi vas MARJAN RAVNIKAR, PREDSEDNIK DRUŠTVA LIPA »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi je za nami. Koncno lahko pocnemo tisto, za kar nismo imeli casa 35, 40 ali še vec let,« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pridobivate ali obnavljate razlicna znanja. Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med pocitnicami prizadevalo, da bi oblike študija še obogatilo in pri tem upoštevalo interese slušateljev. Tako so prisluhnili številnim pobudam, povezanim s konkretnimi aktivnosti in se boste vsi, ki imate svoj vrticek in bi radi pridelali še vec zelenjave, vpisali v razred NA ZELENJAVNEM VRTU, ki ga bo izvajala Barbara Podlogar, dipl. ing. agronomije, ki vas bo v predavanjih spoznavala z znacilnostmi naravnega vrtnarjenja. Pogovarjali se boste, kako pripraviti gredice brez prekopavanja, kdaj in s cim gnojiti, zakaj je treba kolobariti, kdaj zalivati in kako pravilno uporabiti zastirko. Dovolj casa bo tudi za konkretna vprašanja. Novost je tudi delavnica MOZAIKA. Spoznavali boste njegovo zgodovino in zakonitosti, razlicne tehnike in materiale, najbolj pa vas bo zanesljivo navdušila lastna ustvarjalnost, ko bo mozaik postal lep stenski okras. Zagotovljena bodo vsa potrebna orodja in materiali, ki so potrebni za izdelavo mozaikov. Naslednji nov študijski program je RESTAVRATORSTVO. Namen je, da ob novih strokovnih znanjih s tega podrocja osvojite predvsem konkretne postopke za obnovo in ohranjanje umetnin, hkrati pa se boste naucili tudi preventivno zašcititi umetnine, jih konzervirati in tako upocasniti ali ustaviti njihovo propadanje. 25 številka 7, september 2020 Dogodki Obnovljena kapelica TANJA DOMINKO TINA KOSEC Med Repnjami in Dobrušo stoji kapelica, ki je posvecena sv. Tilnu, kateremu je posvecena tudi repenjska cerkev. Kdaj je bila kapelica zgrajena, ni znano, mimoidoci pa so opazili, da je v teh mesecih dobila osveženo podobo. Zahvala gre vsem tistim, ki so dali pobudo za obnovo, in tudi skrivnostnim darovalcem, ki so prispevali, da je lepo uspela. Tako lahko obcudujemo tudi fresko Matere Božje z detetom v narocju in zavetnika gasilcev sv. Florjana. Naj bo takih, ki bodo lepo skrbeli za obnovljeno sakralno dedišcino, cim vec, si želimo. Društvo Lipa Domžale v novo šolsko leto vabi tudi vas MARJAN RAVNIKAR, PREDSEDNIK DRUŠTVA LIPA »Razpetost med službo in domom ter mnogo skrbi je za nami. Koncno lahko pocnemo tisto, za kar nismo imeli casa 35, 40 ali še vec let,« lahko preberete na spletni strani Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, kjer vas že od ustanovitve v letu 1997 vabijo, da z njimi pridobivate ali obnavljate razlicna znanja. Vodstvo Univerze za tretje življenjsko obdobje si je med pocitnicami prizadevalo, da bi oblike študija še obogatilo in pri tem upoštevalo interese slušateljev. Tako so prisluhnili številnim pobudam, povezanim s konkretnimi aktivnosti in se boste vsi, ki imate svoj vrticek in bi radi pridelali še vec zelenjave, vpisali v razred NA ZELENJAVNEM VRTU, ki ga bo izvajala Barbara Podlogar, dipl. ing. agronomije, ki vas bo v predavanjih spoznavala z znacilnostmi naravnega vrtnarjenja. Pogovarjali se boste, kako pripraviti gredice brez prekopavanja, kdaj in s cim gnojiti, zakaj je treba kolobariti, kdaj zalivati in kako pravilno uporabiti zastirko. Dovolj casa bo tudi za konkretna vprašanja. Novost je tudi delavnica MOZAIKA. Spoznavali boste njegovo zgodovino in zakonitosti, razlicne tehnike in materiale, najbolj pa vas bo zanesljivo navdušila lastna ustvarjalnost, ko bo mozaik postal lep stenski okras. Zagotovljena bodo vsa potrebna orodja in materiali, ki so potrebni za izdelavo mozaikov. Naslednji nov študijski program je RESTAVRATORSTVO. Namen je, da ob novih strokovnih znanjih s tega podrocja osvojite predvsem konkretne postopke za obnovo in ohranjanje umetnin, hkrati pa se boste naucili tudi preventivno zašcititi umetnine, jih konzervirati in tako upocasniti ali ustaviti njihovo propadanje. 25 številka 7, september 2020 subvencijo v višini 2.500 evrov. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci mestne obcine Kranj in obcine Hrastnik. Upajmo, da bodo kmalu ukinili Odlok v še kakšni od mestnih obcin, saj imajo praviloma tam najslabši zrak. Tehnologija prihodnosti Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za vecino inna trgu se investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih cim tišja. Toda ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v loceni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je potreben zalogovnik? Ali je res, da tno crpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še cesa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041/ 692 410 do srede, 7. 10. 2020. Glede na epidemiološke razmere bo verjetno seminar izveden v vec manjših lokalnih skupinah. Vabljeni! subvencijo v višini 2.500 evrov. Od letos subvencijo dobijo tudi prebivalci mestne obcine Kranj in obcine Hrastnik. Upajmo, da bodo kmalu ukinili Odlok v še kakšni od mestnih obcin, saj imajo praviloma tam najslabši zrak. Tehnologija prihodnosti Ob prenovah ogrevalnih sistemov in pri novogradnjah je za vecino inna trgu se investitor kaj hitro znajde pred dilemo, katero napravo naj izbere. Vsekakor mora biti dovolj zmogljiva tudi pri nizkih zunanjih temperaturah in v strnjenih naseljih cim tišja. Toda ali naj vzame tradicionalno evropsko kompaktno zunanjo enoto ali najsodobnejšo japonsko v loceni izvedbi? Mora biti inverterska? Ali je potreben zalogovnik? Ali je res, da tno crpalko s temeljito primerjavo med nekaj najboljšimi na trgu glede njihovih zmogljivosti, glasnosti, cene, garancijskih pogojev in še cesa. Predaval bo Robert Žibrik. Prijavite se na 041/ 692 410 do srede, 7. 10. 2020. Glede na epidemiološke razmere bo verjetno seminar izveden v vec manjših lokalnih skupinah. Vabljeni! Dogodki 26 Mladi rokometaši državni podprvaki TD ARHIV DRUŠTVA Ekipa mlajših deckov Rokometnega kluba Cerklje je na državnem prvenstvu v rokometu na mivki, ki je potekalo v nedeljo, 13. septembra, v Dobovi, osvojila naslov državnih podprvakov. V ekipi RK Cerklje letnika 2008 pod budnim ocesom trenerja Matija Mušica igrajo tudi trije osnovnošolci iz OŠ Vodice, in sicer Tristan Pavlin, ki je bil celo razglašen za naj vratarja državnega prvenstva, Jaka Florjanc in Matej Pipan. Mladim športnikom cestitamo! Primerjava in izbira toplotne crpalke ROBERT ŽIBRIK Vse bolj mile zime nam nazorno kažejo, kako hitro se segreva naša globalna topla greda. K sreci se vse vec ljudi zaveda tega problema, zato se odlocajo za manj škodljive nacine ogrevanja. Na prvem mestu med njimi je ogrevanje s toplotno crpalko. Subvencija Eko sklada K zmanjševanju toplogrednih izpustov zaradi fosilnih goriv nas vzpodbuja tudi Eko sklad s subvencijami. Ob zamenjavi stare kurilne naprave z novo toplotno crpalko tipa zrak- voda v vecini obcin, z izjemo nekaj mestnih obcin s sprejetim Odlokom o nacrtu za kakovost zraka, dobite vestitorjev toplotna crpalka edina opcija. Poleg ekološke sprejemljivosti je to tudi najudobnejši in prakticno najcenejši nacin ogrevanja. Razvoj toplotnih crpalk gre v smeri povecevanja zmogljivosti naprav pri nizkih zunanjih temperaturah, izboljševanja izkoristka elektricne energije, zniževanja hrupnosti zunanje enote, pa tudi razvoja novih vrst ekoloških hladiv z boljšim izkoristkom in predvsem z zmanjšanim ogljicnim odtisom. Tako je lani in letos na trg prišlo nekaj novih modelov toplotnih crpalk z ekološkim hladivom R32 namesto doslej najpogosteje uporabljanega R410A. Katera je najboljša? Ob široki ponudbi toplotnih crpalk nekatere ob daljšem izpadu elektrike lahko zmrznejo? Nasveti iz razlicnih virov si lahko med seboj precej nasprotujejo. Kako torej priti do pravih odgovorov? Podjetje Termaks bo v mesecu oktobru organiziralo brezplacen seminar na temo Primerjaj in izberi toplo Koristno Natancnost in previdnost pri razvršcanju odpadkov MONIKA KUBELJ Vcasih smo v zadregi, kam z nekaterimi odpadki. Vecina gospodinjstev se s tem ne ubada prevec intenzivno, kar pa po eni strani ni prav, saj je smisel locevanja odpadkov in pravilnega razvršcanja varovanje okolja in našega zdravja. Da baterije in kartuše ne gredo med mešane odpadke, slišimo veckrat. Kaj pa pasji kakci v vrecki (ceprav biorazgradljivi)? Razbita porcelanasta skodelica? Nekaj uporabnih namigov in poziv k recikliranju starih aparatov. Menda smo Slovenci eni veliki onesnaževalci morja, s cimer se res ne gre hvaliti. Po drugi strani smo bili pohvaljeni v smislu boljšega locevanja in so se celo znižale položnice. Ekološko zavest, da naravo in s tem svoje zdravje, ohranjamo tudi s primernim odlaganjem smeti, se pocasi krepi. S septembrom se je zacela trimesecna vseslovenska ozavešcevalno- zbiralna nagradna akcija Prinesi star aparat in E-cikliraj mimovrste. Organizatorja, družba Zeos in spletna trgovina mimovrste, želita z njo spodbuditi zbiranje odpadnih aparatov, sijalk in baterij v posebnih zbiralnikih na vseh prevzemnih mestih mimovrste. Odlicno, mar ne? Predmete položite v prtljažnik in ko vas pot zapelje mimo kakšnega zbiralnika, se obnašajte odgovorno. Menda so zbiralniki za stare aparate, odpadne baterije in odpadne sijalke v slovenskih tehnicnih trgovinah premalo izkorišcena prevzemna mesta za oddajo tovrstnih odpadkov. Tako je preprican organizator. Druge razvite države lokacije za oddajo starih aparatov v tehnicnih trgovinah bistveno bolj izkorišcajo. Akcija je namenjena povecanju ozavešcenosti potrošnikov o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter oglaševanju možnosti oddaje tovrstnih odpadkov na omenjenih prevzemnih mestih. V akciji lahko sodelujejo vsi, ki bodo v casu njenega trajanja, do 30. novembra, obiskali eno izmed prevzemnih lokacij, kjer bodo lahko oddali svoj star aparat oz. malo e-napravo, star prenosni telefon, sijalko ali baterijo. Vsi bodo lahko sodelovali tudi v nagradni igri. Akcija poteka v sklopu Zeosovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga sofinancirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje in prostor. Kam s kakšno recjo? Ravno te dni je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije javnost nagovoril z besedami: »Pomembno je pravilno ravnanje z neporabljenimi in neuporabnimi zdravili. Ta nikakor ne sodijo v smetnjake za komunalne odpadke. Neporabljena zdravila so namrec posebni odpadki, ki jih je treba strokovno uniciti. Zato svetujemo, da vse neporabljene škatlice in zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, odnesete na odlagališca za posebne odpadke. Redno pregledujte tudi zaloge zdravil v vaši domaci lekarni. Tako boste ugotovili, ali zdravila kažejo znake kvarjenja ali ce jim je že potekel rok uporabnosti. Zdravil, ki kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabnosti, ne smete uporabiti,« je strnil Miran Golub. Zdravila torej prinesite v lekarne. Razširjena odgovornost proizvajalca Po sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca lahko nekatere odpad27 številka 7, september 2020 Koristno Natancnost in previdnost pri razvršcanju odpadkov MONIKA KUBELJ Vcasih smo v zadregi, kam z nekaterimi odpadki. Vecina gospodinjstev se s tem ne ubada prevec intenzivno, kar pa po eni strani ni prav, saj je smisel locevanja odpadkov in pravilnega razvršcanja varovanje okolja in našega zdravja. Da baterije in kartuše ne gredo med mešane odpadke, slišimo veckrat. Kaj pa pasji kakci v vrecki (ceprav biorazgradljivi)? Razbita porcelanasta skodelica? Nekaj uporabnih namigov in poziv k recikliranju starih aparatov. Menda smo Slovenci eni veliki onesnaževalci morja, s cimer se res ne gre hvaliti. Po drugi strani smo bili pohvaljeni v smislu boljšega locevanja in so se celo znižale položnice. Ekološko zavest, da naravo in s tem svoje zdravje, ohranjamo tudi s primernim odlaganjem smeti, se pocasi krepi. S septembrom se je zacela trimesecna vseslovenska ozavešcevalno- zbiralna nagradna akcija Prinesi star aparat in E-cikliraj mimovrste. Organizatorja, družba Zeos in spletna trgovina mimovrste, želita z njo spodbuditi zbiranje odpadnih aparatov, sijalk in baterij v posebnih zbiralnikih na vseh prevzemnih mestih mimovrste. Odlicno, mar ne? Predmete položite v prtljažnik in ko vas pot zapelje mimo kakšnega zbiralnika, se obnašajte odgovorno. Menda so zbiralniki za stare aparate, odpadne baterije in odpadne sijalke v slovenskih tehnicnih trgovinah premalo izkorišcena prevzemna mesta za oddajo tovrstnih odpadkov. Tako je preprican organizator. Druge razvite države lokacije za oddajo starih aparatov v tehnicnih trgovinah bistveno bolj izkorišcajo. Akcija je namenjena povecanju ozavešcenosti potrošnikov o pravilnem ravnanju z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter oglaševanju možnosti oddaje tovrstnih odpadkov na omenjenih prevzemnih mestih. V akciji lahko sodelujejo vsi, ki bodo v casu njenega trajanja, do 30. novembra, obiskali eno izmed prevzemnih lokacij, kjer bodo lahko oddali svoj star aparat oz. malo e-napravo, star prenosni telefon, sijalko ali baterijo. Vsi bodo lahko sodelovali tudi v nagradni igri. Akcija poteka v sklopu Zeosovega projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki, ki ga sofinancirata Evropska komisija ter Ministrstvo za okolje in prostor. Kam s kakšno recjo? Ravno te dni je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije javnost nagovoril z besedami: »Pomembno je pravilno ravnanje z neporabljenimi in neuporabnimi zdravili. Ta nikakor ne sodijo v smetnjake za komunalne odpadke. Neporabljena zdravila so namrec posebni odpadki, ki jih je treba strokovno uniciti. Zato svetujemo, da vse neporabljene škatlice in zdravila, ki jim je potekel rok uporabe, odnesete na odlagališca za posebne odpadke. Redno pregledujte tudi zaloge zdravil v vaši domaci lekarni. Tako boste ugotovili, ali zdravila kažejo znake kvarjenja ali ce jim je že potekel rok uporabnosti. Zdravil, ki kažejo znake kvarjenja ali jim je potekel rok uporabnosti, ne smete uporabiti,« je strnil Miran Golub. Zdravila torej prinesite v lekarne. Razširjena odgovornost proizvajalca Po sistemu razširjene odgovornosti proizvajalca lahko nekatere odpad27 številka 7, september 2020 Koristno 28 Koristno 28 ke vrnete v izvorne trgovine, ob nakupu podobnih izdelkov (plinske sijalke tudi brez nakupa). Mednje sodijo: • odpadna zdravila (v lekarne), • odpadne baterije in akumula torje (v številnih trgovinah), • odpadna fitofarmacevtska sredstva, • odpadno elektricno in elektronsko opremo; sprejemajo jo tudi proizvajalci in prevzemniki (Zeos (karta), Interseroh ...), • izrabljene gume (zastonj pri vulkanizerju – ob menjavi); sprejemajo jih tudi prevzemniki izrabljenih pnevmatik (Slopak ...), • odpadna motorna vozila. Odpadnih olj ne smemo zlivati v kanalizacijo, ker bi tvegali onesnaženje podtalnice. V Sloveniji jih je zato treba voziti v zbirne centre, od koder jih potem za predelavo v biodizel izvozijo v države EU (pri nas ni predelovalcev). Lokacije zbirnih centrov so zbrane na portalu Lep Planet. Javno podjetje Vo-Ka Snaga d.o.o. dvakrat letno v premicni zbiralnici organizira prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev ter manjše odpadne elektricne in elektronske opreme. Naslednji termin zbiranja odpadkov v naši obcini je previden plocevinke ocišcene konzerve alu folije ocišceni plasticni loncki in kozarcki tetrapak embalaža mleka, kave ... (tetra pak) prospekti kartoni katalogi revije pisemski in ovojni papir STEKLO BIOLOŠKI ODPADKI kavni in cajni zavretek s fil- trom jajcne lupine ostanki hrane (vedno dobro pokriti) sadni in zelenjavni odpadki cebulni in krompirjevi olupki trava listje ostanki žetve obrezani deli grmov, živih mej in dreves DRUGI ODPADKI steklenice kozarci za konzerviranje male steklenicke za parfume in kozmetiko druge votle steklene posode PAPIR snovi, ki nimajo ponovne uporabne vrednosti onesnažen papir smeti s tal ohlajen pepel okensko steklo higienski papir otroške plenice posoda iz keramike lepilni trakovi kopirni papir posoda iz porcelana šiviljski odpadki tapete casopis odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepenke knjige zvezki telefonski imeniki 6. oktobra 2020 na parkirišcu ob Kulturnem domu Vodice. EMBALAŽA plastenke stiropor plasticne vrecke in folije plasticna embalaža tekocih pralnih sredstev, mehcalcev, šamponov, tekocih mil, destilirane vode … Obvestila 29 Obvestila 29 ZAHVALAV 94. letu se je poslovil dragi oce, dedek, pradedek, tast, brat in stric ANTON JERAJJegrišekov Tone iz Vodic Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sovašcanom za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in sv. maše ter vsem, ki ste našega oceta pospremili na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem, Godbi Vodice, pogrebni službi Pogrebnik, praporšcakom, DU Vodice za poslovilne besede in župniku Francu Mervarju za lepo opravljen obred. Vsi njegovi V jutranji megli je glas navcka zapel, nekdo je za vedno iz življenja odšel. Srce se od napornega življenja umiri, zakljucek je smrt, na vrsti smo vsi. Ne bodi žalosten in potrt, ko pride neznanka pravicna smrt. ZAHVALAV 81. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oce, dedek, brat, tast in stric JOŽE STOPARiz Dobruše Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za vsa izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre tudi gospodu župniku Francu Mervarju za lep obred, pevcem, pogrebni službi Dvorje, PGD Repnje- Dobruša, zdravniku Draganu Grujicicu ter patronažnima sestrama Majdi in Mariji, Angelci Borovnica in Društvu upokojencev Vodice za lep poslovilni govor. Hvala vsem, ki ga boste še naprej ohranjali v lepem spominu. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le dalec je, tam, kjer tišina šepeta. ZAHVALAV 93. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica in prababica MARI BORCNIKiz Sela Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrecene besede sožalja, za darovano cvetje in svece, posebej hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Doma pocitka v Mengšu, praporšcakoma, gospodu župniku Francu Mervarju ter gospe Bredi Špenkoiz Društva upokojencev Bukovica - Šinkov Turn za besede slovesa. Vsi njeni Mirno in spokojno si zaspala, v vecni sen od nas odpotovala. Naj bo srecno tvoje potovanje in pogosto vracaj se nam v sanje. ZAHVALAV 99. letu starosti je v miru zaspala naša draga mama, prababica, tašca in teta HERMINA TRAVEN iz Bukovice oz. Ljubljane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, podarjene svece in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu župniku Francu Mervarju in župniku iz Moravc Kanciju Cižmanu, pogrebni službi Pogrebnik in pevcem za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Prav tako se zahvaljujemo osebju Doma sv. Katarine iz Mengša, kjer je preživela zadnja leta, za nudenje strokovne pomoci. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoci vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. (I. Kant) ZAHVALAV 84. letu nas je zapustil naš dragi JANEZ TRAVEN iz Dornic Iskrena hvala vsem za izrecena sožalja, za darovano cvetje, svece in darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala župniku Alojziju Golobu za lep pogrebni obred, zdravniku dr. Draganu Grujicicu in njegovi ženi Angelci, pogrebni službi Navcek in pevcem. Hvala tudi Društvoma upokojencev Vodice in Šinkov Turn za poslovilni govor. DomaciCASOVNICA KOPITARJEVEGA GLASA 2020 IZID GLASILA ODDAJA GRADIVA OKTOBER 28. 10. 2020 10. 10. 2020 NOVEMBER 25. 11. 2020 10. 11. 2020 DECEMBER 23. 12. 2020 5. 12. 2020 Obvestila K N JI Ž NE N O V O S T I 30 Obvestila K N JI Ž NE N O V O S T I 30 Leposlovje za odrasle Shafak, Elif: 10 minut, 38 sekund na tem cudnem svetu (družbeni roman) Miller, Holly: Videl sem te (družbeni roman Veble, Aleksandra: No, sęrbus (družbeni roman) Fitzek, Sebastian: Darilo (kriminalni roman) Castillo, Javier: Vse, kar se je zgodilo z Mirando Huff (kriminalni roman) Delaney, J. P. : Popolna žena (kriminalni roman) Strokovno gradivo za odrasle Salecl, Renata: Clovek cloveku virus (filozofija) Gottlieb, Lori: Morda pa se moraš z nekom pogovoriti (psihoanaliza) Videmšek, Boštjan: Plan B: pionirji boja s podnebno krizo in prihodnost mobilnosti (ekologija) Lapajne Dekleva, Tomaž: Razkrite skrivnosti vitaminov (medicina) Roš, Ana: Sonce in dež (gostinstvo) Leposlovje za otroke in mladino Tellegen, Toon: Jež in samotni obcutek (fantastika) Dolenc, Mate: Kako dolg je cas (fantastika) Karlovšek, Igor: Ognjeno pleme. [1], Pobeg (resnicnost) Samson, Gideon: Dnevi na otoku (resnicnost) Strokovno gradivo za otroke in mladino Konecná, Sabina: Kaj se zgodi, ko se spremeni vreme? (vremenoslovje) Hénková, Ludmila: Kako so bila zgrajena cudesa anticnega sveta (umetnost) KRIMINALITETA PROMETNE NESRECE DRUGI DOGODKI crna kronika Porocilo za obdobje 6. 8. 2020 – 10. 9. 2020 Prometna nesreca s telesnimi poškodbami kolesarke, prednost je izsilil voznik tovornega vozila. Prometna nesreca na parkirišcu s pobegom neznanega voznika. Prometna nesreca I. kategorije zaradi neupoštevanja prometne signalizacije. Prometna nesreca skupine kolesarjev zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišca, dva sta utrpela telesne poškodbe. Poškodovanje tuje stvari. Zatajitev najdene stvari. Obvestila / Kje pa vas jezik žuli 31 Obvestila / Kje pa vas jezik žuli 31 Kje pa vas jezik žuli? Iz morja ali z morja? ? AJDA BATISTIC Iz morja? Z morja? Ali je možno kar oboje? Velikokrat se ljudje znajdemo v zagati, ko ne vemo, kateri predlog uporabiti. Ce smo poleti odšli na pocitnice na morje, smo se torej vracali z morja, ce pa smo skocili v morje, smo se, ko smo se naplavali, vracali iz morja. Pri tovrstnih predlogih velja enostavno pravilo treh crk. Ce se odpravimo na morje ali na hrib, se potem vracamo z morja oz. s hriba, ce smo na vlaku, stopimo z vlaka, ce knjigo položimo na polico, jo kasneje vzamemo z nje. Ce pa plavamo v morju, se vracamo iz morja, ce pospravimo hlace v omaro, jih bomo vzeli iz omare, ce damo roke v žep, jih bomo vzeli iz žepa. Par predloga na je s oz. z, par predloga v pa je iz – v paru so torej vedno tri crke. Dotaknimo se še predlogov s in z. Predlog s uporabljamo prej soglasniki t, s, h, š, k, f, c, p, c. Pomagamo si s povedjo Ta suhi škafec pušca. Pred vsemi drugimi soglasniki in samoglasniki pa uporabimo predlog z. Kot primer: s plašcem, s koruzo, s fraco in z nogo, z avtobusom, z žogo. Ker verjamemo, da se clovek nemalokrat sreca z raznoraznimi jezikovnimi vprašanji, smo se odlocili, da uvedemo novo rubriko, in sicer Kje pa vas jezik žuli? Ce imate kakšno jezikovno dilemo, vas pozivamo, da nam napišete vprašanje, mi pa vam bomo nanj z veseljem odgovorili v naslednji številki. Naj bo jezik cim manj žuljav! UTRINKI MESECA UTRINKI MESECA