Srednješolski vestnik. ** Na IJubljanskih e. kr. nčlteljiščlh se je končalo šolsko leto 20. junija V prvih treb letnikih moškega učiteljišča je bilo 106 gojencev. Učni uspeh je bil pri 73 iigoden (3 z odliko), pri 5 neugoden, 28 gojencem je v začetku prihodnjega šolskega leta dovoljen ponavljalni izpit. Za zrelostni izpit se je pri.javilo 34 četrtoletnikov in 3 privatisti. Ustui zrelostni izpit se prične 9. julija. — Na žensksm učiteljišču je bilo v nižjih treh letnikih 131 gojenk. Od teh je sposobnib za višji letnik 127 (22 z odliko), nesposobua 1 iu 3 je dovoljen ponavljalni izpit. Ustni zrelostni izpit se prične 22. junija. Udeleži se ga 42 javnib gojenk četrtega letnika in 28 privatistinj. ** Na mestni Tišji realki v Idriji, ki ima pravico javnosti in pravico do zrelostnih izpitov, se vrši vpisovanje v I. razred dne 6. julija. Na zavod opozarjamo slovenske starše, posebno z ozirom na to, ker se na tej realki poučuje precej predmetov s slovenskim učnim jezikom. Z zavodom je zvezan tudi pripravljalni razred, iz katerega prestopajo učenci brez sprejemne izkušnje v I. realčni razred. ** Olajšare za srednje šole. V kratkem času izda naučni minister naredbo, s katero se izpraševanje in klasificiranje na srednjih šolab temeljito reformira. Naredba je sad enkete srednješolskib profesorjev. Učenčevo zanimanje se odvrne od redov na prpdmet sam. Samostojno učenčevo mišljenje, delovanje in odgovornost se povzdigne. Predvsem se da večja prilika za prosto delovanje učitelja z učencem, zato se omeji izpraševanje, ki je namenjeno le klasifikaciji, na najmanjšo raero. Izmed pismenih nalog bo učiteij kvalificiral le šolske in domače naloge, ki so predpisane po učnem redu. Vsa ostala pismena dela bodo le izključno za vaje ter jib bodo učenei v šoli sami popravljali pod primernim vodstvom in navodilom. — Konference za rede se omejijo ter bodo le proti koncu semestralne tretjine. Namesto dosedanjega izpričevala v prvem tečaju se izda učencem le izkaz, ki ne bo imel sodbe o skupnem napredku. Dosedanji red o napredku odpade in letno izpričevalo bo le konštatiralo, v koliko je učenec sposoben za vstop v višji razred. Istotako odpade red o pridnosti, a redi za vedenje in uspeh bodo le štirje. Vstop v višji razred se zabrani učencu le tedaj, ako ni odgovoril iz več kakor iz enega predmeta. Pri samo enem nnezadostnem" iz manj važnega predmeta more v nižjih razredih učiteljski zbor učencu vendar dovoliti vstop v višji razred, ako ima učenec vsaj v splošnem duševno sposobnost za to. Ako potem učenec v prihodDJem razredu ravno iz istega predmeta pade, mora razred brezpogojno ponavljati. Ponavljalni izpiti ostanejo neizpremenjeni. — Nova naredba stopi y veljavo že s šolskim letom 1908/09. ** Umrl je 3. t. m. v Gradcu vpokojeni prof. Valentin Kermavner. Služboval je med drugim 15 let kot profesor v Celju, 16 let pa v Ljubljani. Poučeval je klasiško jezikoslovje. ** Osebna rest. Glavni ucitelj na učiteljišču v Kopru g. Vladimir N a z o r je imenovan za glavnega učitelja na učiteljišču v Kastvu. ** Na c. kr. izobraževališča za uditeljlee t Gorici se vrši vpisovanje za I. te6a.j dne 6. in 7. julija 1908 od 9. do 12. ure dopoldne. Prosilke se imajo predstaviti osebno v spremstvu staršev ali njib namestnikov in se izkazati s krstnira listom, uradnozdravniškim in zadnjim šolskim izpričevalom in v pomanjkanju tega z izpričevalom lepega vedenja. ** Nemcl za dešžino. Društvo ,,Deutsche Mittelschule" v Brnu je sprejelo resolucijo, da je nujna potreba za obstoj nemštva, da se uvede češčina kot obvezni užni predmet v vse srednje šole na Češkem, Moravskera in v Šleziji. ** U8tanoTiteT poljske realke v Šleziji. Poljski državni poslanec Londzin je v poslanski zbornici nrgiral ustanovitev poljske realke v Šleziji. nNowa Reforma" pripominja k temu: BMi Poljaki nimarao doslej v Šleziji niti ene meščanske šole — in ne glede na dve izjemi — tudi nikakih strokovnih šol. Mi nimamo tudi nobene realke. Nemci, ki jih je v tešinski kneževini koniaj 4000, imajo deške in dekliške šole V Tešinu, Freistadtu, Skočavi, Bielicu, Prideku, Oderbergu, realke v Tešiuu in Bielicu, poljedelsko šolo v Koeobedzu, dve učiteljišči za raoške in učiteljišče za ženske. — Poljaki imajo le poljsko gimnazijo, poljedelske zimske kurze, poljske vzprednice pri nemškem učiteljišču in eno strokovno šolo. Poljakov je v Šleziji 250.000." ** Iz letošnjega poročila tržaške e. kr. vlšje gimnazije. Kakor ve ves svet, je tržaška c. kr. gimnazija nemški zavod, ki je prisiljena obiskovati ga tudi naša slovenska mladina. Zanima nas torej pred vsem statistika o materinskem jeziku dijakov v ravnokar minolom šolskem letu. Od javnib dijakov je bilo 141 Nemee v, 142 Itali.j an o v, 138 Slovencev, 20 Srbo-Hrvatov,^ (torej skupaj 158Jugoslovanov), 2 Oeba, 1 Poljak in 12 razne narodnosti, Skupai je bilo torej javnih dijakov koncem šolskega leta 456, od katerih je Slovencev skoro tretjina in Jugoslovanov skupaj nad tretjino. Slovenske tečaje je obiskovalo vsega skupaj 120 dijakov. Bilo je torej 18 Slovencev ali pa eelo 38 Jugoslovanov — ki niso smatrali potrebno učiti se materinščine, kar je za dotične gospodiče — najblažje rečeno — škandal. — Glede klasifikaeije je koncem šolskega leta dobilo 42 dijakov odliko, 314 prvi, 53 drugi, 14 tretji red, 31 mora položiti naknadni izpit, 2 nista bila klasificirana. Nepovoljno je bilo torej klasificirarih približao 19%. — Kar se tiče rojstnega kraja je bilo dijakv 314 iz Trsta in okolice, 54 iz Istre in Goriškega, 14 iz drugih avstrijskih kronovin, 54 iz Ogrskega in ostali iz raznib drugib krajev. Rednih u6nib oseb je bilo letos 26, od teh razen dveh katehetov le eden slovenski profesor, in sicer oni za slovenščino. Drugi so z malimi izjemami sami Nemci, Tudi poučno! ** Matura na c. kr. hrvaški gimnaziji t Pazinu. Ustni izpiti na tem zavodu so bili dne 20., 22. in 23. t. m. pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Frana Matejčiča. Od 23 javnih dijakov osmega razreda je delalo izpit 21 dijakov in eden eksteruist, dva dijaka se nista mogla podvreči izpitu zaradi bolezni. Od kandidatov jih je bilo šest proglašenih zrelimi z odliko. Drugi so bili proglašeni zrelim, nezrelim je bil proglašen le eden. ** RazstaTa risarij t Pazinn. Dne 26. do 28. pret. mes. je bila na hrv. gimaziji v Pazinu razstava risarij, ki so jib izdelali dijaki tekom pravkar minolega šolskega leta. ** Ustna matura na mariborski gimnaziji s1 začne dne 6. julija. Maturantov je letos aamo 27, od teh jih je 21 S 1 o v e nc e v in 6 Nemcev. — Pismena matura se je vršila od 11.—23. junija.