List
ci r
r tni
v
T c d a j
m
ar
îzhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr
posiljane po posti pa za celo
4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr
za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
Ljubljani v sredo 14. februarija 1866.
Obrtnijske stvari.
Naj Matica pomaga tudi obrtnijstvu.
Dobro bi bilo, da se Matica naša ozrè tudi na
ne bodo slovenski zidarji kar iz tal
žali skozi HruŠico bode ljudem
lezli, Lahi
v v
vsec
?
da
al tega sem dobro prepričan
pa be
da
Po-
hodo razumni fantje radi brali, domoljubi pa Matica še raji podpirali. Teorija in praktika
morate iti ob roki. Kar vidi rasteci mládenec pri mojstru
V/	7 ^ ^	v	Jf^	---• " v, ^ *	VAVA* i	iXJ muvubu JJli IliUJ Oil U^
trebe domaćega obrtnijstva; zato pravim: naj skrbi, da dopada se mu, pa notranjih razlogov dostikrat ne raz-
pride na dan „Slo ven s ki Zidar." To bi bila knjiga,
ume in delà tlacansko
Je
veden pomagač
če pa
v kteri bi se umevno razlagalo pazljivemu zidarju vse, bo imel teoretične razumke že pred in videl, kako se
kar spada v zidarijo. Kakošen mora biti pešek
9
kje
se dobí dober pešek, kako je delati dobro malto, kako betón (zidanje s hidravličnim apnom), ktero kamenje je bolje za zidanje, z eno besedo od grude skale do obrezanega kamna naj bi razlagal ,,Slov. zidar", umevno
delà djanski, mislil in kombinira! bo samostoj
ter
dalj
predoval v svojem tvornarstvu. Samo tako je
predek mogoč. Ne pa kakor
slej ^ vavci
z našimi
zidarj
so namreč ali samouki ali pa so slepi posnemo-
samoukih mojstrov, ki jim še dostikrat na-
človeku razumnemu, ki pa nemških knjig rabiti ne lašč umetnijo prikrivajo. Medved je bil izvrsten mož
more. črti (pl
Ta knjiga naj bi podučevala z besedami in na-
pa
pustil zapisano svojo umetnost?
y
Kdo
nj
O
c%
v vsem
kar gré k zidanju na suhem in v govih učencev (delavcev) je razumel njegovo praktiko
od prvih tvarin zidarstva do gotove stavbě.
ta
namen naj bi se sestavil odbor izvedenih mož (zidar-
brez teoretičnega uka? Kako je dělal on, to vejo, nje
govo
dej
jev), kakega profesorja na realki, ki učí stavstvo (gra- samo to, da so pri njem delali
pa javalne imajo, in tako imajo od Medveda
diteljstvo), in enega za
nacrte ali plane. Taka knjiga
stavil
ko peč po Medvedovo
Videl sem člověka, ki
pomagala narodu izdatno, duševno in materijalno, zeblo pri njej tudi po medvedovo
9
toda
mene
Kako rad jo bo prebiral razumni zidar v nedeljo popoldne, namesti da se klati po oštarijah. Pri tej priliki
To
moj
in kako? bi
misel. Naj prevdari slavni odbor dala reč
li?
ta izpeljati. Bi se li razpisa
omenim enega takih. Je v Tuhinu brihten zidarski premije? ali bi se napravil za knjigo odbor? ali morda
mojster, Peter
Hribar, bratranec znanega skladatelja v
bi se ustanovile stipendije mladenčem, ki bi šli učit se k
Ipavi.
On ima več knjig z nacrti ali plani;
duhta
in
Lahom
9
pa s tem pogojem, da bodo drugim kazali
Po
premišljuje jih , pa besed ne razume. En tak imenik vsakem načinu knjiga „Slovenski Zid
sem mu poslovenil v nekih šolskih počitnicah	*	"	" *	......
figure brati zná.
da
itIVUl OUlS)B1U	«C* VSaj
kolikim veseljem bi sprejel tak „Svilorej
7i J___Ï_ ut c* _ i i_ ________ ______t(
biti
Imamo
pomislimo , koliko denarja gré iz Kranjskega
clovek „Slovenskega Zidarja!" Se vé, knjiga sama ne bo vsega storila, pa vendar veliko veliko hasnila.
Da je Slovencem take knjige treba, lahko sprevidi
vsak ;
na Furlansko Lahom. Pri vsakem bolj ličnem stebriču mora že Lah likati; naši zidarji pa longarja." Že leta 1840. me je srdilo, ko sem hodil v prvo latinsko šolo in čul pri špitálském mostu same Lahe kričati svoj h u kakor želve. Ko bi se skrbelo
darj
99
Vrtnarj- , , ", „Zivinozdravnika
99
" Cbelarja"
> 99
pa mora
Vi no rej
9
dajte nam še „Zi
. Ladislav.
Gospodarske stvari.
so mu le za „hond-
za
pravi poduk, tistih 40.000
bilo lahko domá ostalo.
Domaćini bi imeli delà in denarjev. Lahom dajamo
denarj
naše bistre glave pa grejo na Hrvaško drva
^v/uaiJU j LIGOU wiul/jl v/	v v^	O J	'	va* t vi
sekat in slamo rezat, da se pokvarijo na duši in na tělesu! Kar more Lah, Slovenec tudi more; dajte mu
In ko bi slovenska Matica v tem
priliko učiti se. oziru mogla narodu kaj pripomoći, ali vsaj začela polagati; tako bode ona narodu
namreč ..kapital." Vem
99
9
dobro
9
to, kar pomeni
vem, da
njeno ime, po taki knjigi
*) Matičin odbor je v poslednji seji prevdaril ta predlog, vendar za zdaj ga je se odložil, mislé, da bi se ta nasvet razširil na
Gospodarska novica.
* Tudi žito se dá požlahniti. — Ako se dajo žlahnejša plemena pri živini napraviti, zakaj ne tudi pri rastlinah? Angleži so to začeli. Gosp. Hallet si po pravilih živinske reje: „od dobrih staršev najboljo mlado živino za pleme ohraniti" prizadeva skušati to
tudi pri žitu. Za jesensko posetev 1859. leta si je odbral klas, ki je imel 40 zrn. Eno teh zrn je med vsemi dru
zimi rodilo 10 najlepših klasov, ki so dali 688 zrn.
Najlepši klas tega druzega pridelka z 79 zrni je od-ločil za seme. Eno zrno je dalo 17 klasov z 119Ó zrni. Izmed teh je izbral sopet najmočnejši klas z 90 zrni in drugo leto vsejal. Dal je 39 klasov z 2145 zrni. Najmočnejši klas z 74 zrni je 1862. leta odlocil za seme
in dobil 52 klasov.
še druga rokodelstva in obrtnijstva in da bi tudi Slovencem se poti dá zboljšati Žito ? Skusimo!
napravila knjiga po izgledu nemake, ki v več zvezkih obdelava	_^^
najvažniša obrtnijstva pod naslovom „Schauplatz der Hand-	*	' """""
Ali ne kaže to, da se po tej

werke und Kunste
Vred
54

Slovenija Vodniku
Zložila Lui z a Pesjakova.
ate noc je zakrivala,
Noč pretemna krog in krog;
Vsa narava
molčala
Ino nem je dihal log
e bobnenje
bilo
Bistre Save na uho Zdelo tužno se vršenje, Kakor sreče mi slovó Temna clo je bila zarja
Solnce s'jalo ni nikdar Moč čutila sem viharja In nevibte srepi dar.
In drem
y
9
a
so sinovi
y
y
In dremale hčere so hudih sanjah mi rodovi Zdihovali so težkó.
Britke solze sera točila Sem lomila si roké; Želno sem Bogá prosila
>
Da odvzel
to gorjé
In začelo je sumeti
In sveteti se povsod, In pozdravi sila vneti
Kar prebujajo moj rod. Sini moji ino hčere
Viže pevajo sladké, Nade polne so in vere In ljubezni sprelepé. Zlate zvezde mi migljajo Ko migljale niso pred,
arne iskre se igrajo
In raztapljajo mi led. Srečno sope vsa narava
y
Ker jej miga že spomlád Spomlad lepa, spomlad prava
Ki obeta sladki sad. Solnčni žarki svitli, mili
y
Logi
Zemljo grejejo sedaj
y
y
ki so veli bili
So cveteči kakor raj. Mladi tički se glasijo
In po zraku žvrgolé, Urno v gozdno domačijo
Svojo lepo že hité. Krasni Save so bregovi,
Reka dere zdaj z močjó In kristalni nje valovi
Stare marnje mi pojó. In smehljaje se cvetice
Prebudijo tudi vse Grlasi lepe govorice
;
y
Jih dihljati spet učé. Tiho so viharji jezni
»vr .	JU^UI ,
Ki so rjuli krog srca
Sveta pesem le ljubezni
>
Zdaj se vzdiga do Bogá.
Ali kdo je luč mi rešil
Kd
Petj
;
klical kd
na
dan?
natok temote
Kd
jezil
;
za vrača bil poslan?
Vodnik bil je ta prikazen
Ki je oživila cvet, Vodnik bii je vodnik
y
važen
Ki prebudil moj je svet. Vodnik je podajal rôke,
Zvesto meni in skrbno Je pomembe mi visoke
Vzor postavil pred okó. Vodnik nado mi je vzdignil
y
y
Moj rešitelj bil zares
y
In^po Vodniku je švignil
ar nadušbe do nebes.
y
y
Mojo gladil je besedo Da Čistejša se glasi Je preganjal hudo zmedo
ktero tujec jo kazí. Da zakladi nje obili,
Svitli so ko živ porfir, Da lepoto
y
izlili
y
Ko Savice krasni vir. Da soglasje se hvalilo Njeno s čudom bo naprej
Da naj lepše poročilo
Bo Slovencu vekomej. Da v besedi bo prekrasni Dom in mater ljubil sin Dom in mater! zvezdi jasni, Ki najslajši ste spomin!
?
Ino strune je prebiral, Pesmi národně je pel Je po domu jih razširjal
y
y
Zadovoljnost" ž njimi vnel.
y
Polno čiste harmonije
So donele mi na čast Da je glorja poezije
Bila kinč mi zdaj in last. „Brambovce" mi je navdušil
;
Malosrčnim dajal lek In resnobi sveti družil
y
Je
iy
Voljo židano" za vek.
z
yy
Ilirjo oživljeno"
Večno mi svetilo vžgal
y
Ki z navdihom preskrbljeno
Bilo čvrsto je do tál. Do Parnasa gor ga vzdignil Pevske sile je poklic,
mignil
Ko
Je
bil z „Vršaca'
c
Cvet najlepši vseh cvetic.
Ko slovesno nam zvonjenje
Prebudi vselej odglas, Tak bo pesem teh donenje
Jek rodilo vsaki čas. In presladko že odmeva
Iz trpečega srca, Ki ljubezni razodeva
Kar umet

y
ona zná.
jej oznam
Čudapolno
Da po sreči hrepení, Da zdravila britki rani Mu na svetu najti ni.
Da
loj
in zdihuj
Brez počitka le po njej
y
Da
vedno h
F
In hvalilo bo naprej
Ki
Ko
P
tožil tak sladko ljeni pusčavec
bil je slavec
y
Predno videl je nebó. In živelo bo to petje,
Ko presvitli, rajski dar Saj njegovo milo
y
Nevmrj
obdaj
čar.
y
Dušo bode omečilo In izbujalo solze, Vsako srce bo ganilo Dokler bilo bo srcé
Ino zopet se ponavlja
Vodnik ! tvojih pesem jek In z zakladi me pozdravlja
Novih viž orjaški šek. Dušni vzdiga dar nebeški
i
Iz bogastva globočin
y
Žlahtni delavec Ko s e s ki
Slave moje slavni sin. Zvonovino, ki obsiva Večne cene dragi svit
y
y
9
Rudar zdaj v kalupe vliva
Ino kinča ž njimi ščit Sčit slovenski in sloveči, Ki me krije čez in čez Ki od nekdaj plameneôi Bil protivniku je jez.

y
y
In marljivo ko bučela Ki nabira medni dar Mi je Vodnik skupljal delà
Za potrebni nam slovár. Pisal svojega naroda
Zgodovinski je obraz Da od jutra do zahoda Se zanese lepi glas: Da Slovenci so junaki
9
y
Kteri
Slavi"
zive
Da v zvestobi so prvaki,
Ki za Avstrijo stojé. Našel varstvo in zavetje
delu tem bo moj spomin
Nadaljuje da početje
Kje pogumm je moj sin?!
9
živi narodi zavesti Sklical časnik je na dan Kteri ko učitelj zvesti
Bil Slovencem je poslan. Al umořil mi ,,Novice"
9
Dôbe je nemile beg, Ino dušne njih cvetice
Je končal mi zimski sneg Toda cvetje so pognale Vsahnjene tud' kali, Pomnožene, lepše vstale Izpod ledaste prsti.
Govorila 6. svečana gospodičina Ema Tomanova
55
Saj „Novice' ' prebudile
So „Novic" precvrsti list, Kteri domovine mile
Je poduk in korist. In sedanji tudi vrednik
Vreden Slave je častí, Kajti Vodnikov naslednik K luci narod svoj budí. Zvesto, skrbno mu daruje
Pokrepčalo za duhá,
In se vsega le žrtvuje Da pravica obveljá. —
To so Vodnikova delà,
To je njihov žlahtni sled S kterega se dalje plela
Blagih še dejanj bo red; S kterega se pomnožila Duše moje bo oblast, In preslavna se rodila
Mi omike svitla čast. In zato hvalé pozdravljam Dobrodelnika sedaj, In torej ga blagoslavljam Ljubijoča vekomaj!
Narodne stvari.
Kmet in národnost
Spisal dr. J. Mencinger.
(Dalj e.)
Po tem takem bi kmečko dete nemškega ne pridobilo • toliko, da bi mu koristilo; slovenskega, tistega domaćega jezika, kterega edino bi se moglo naučiti, bi se pa učiti ne smelo. Vse naše slovstvo, naši časniki, domače podučne knjige bile bi zaprte slovenskemu kmetu, za-nj zastonj tiskane! Svoje ime bi tak kmet znal nemški zapisati, druzega pa nié. Ne umel bi niti nemških niti slovenskih knjig, ostal bi neveden in od-ločen od redivnega narodnega debla, kakor je bil v veliko svojo škodo 1000 let. Ti šolski nemškovavci in narodni zapeljivci me spominjajo cara Nikolaja, ki je nekdaj rekel pred-se poklicanemu učeniku viših šol : „tako uči svoje dijake, da ne bodo preučeni." Tako je tudi pri nas. Ako se otroci uče v tujem neznanem jeziku, cesar bi se najlože in bolje naučili v maternem jeziku, se s tem ravno nevednost in neveselje do uka podpira in ravno v šolah se pot zapira tehtni in pristni kmečki izobraženosti.
Pravijo sicer nemškovavci, da brez nemščine ne morem priti do visoke omike. Koliko pa jih je, ki iz kmetov grejo v najviše šole? Je li prav, da zavoljo dveh ali treh dijakov mora se mučiti in v napredku zadrževati drugih dvesto ali tristo? — Oni v tem tudi za bistveno postavljajo to, kar je le slučajno. Da ravno z nemščino pridem do visoke omike, je slučajno ; saj imamo tudi italijanski, francozki, angleški in kake tri popolno omikane slovanské jezike. Vsak duhoven, pravdnik, sodnik, zdravilstva doktor mora znati latinski, zakaj ne silijo tudi latinskega jezika v kmečke sole ? Jezik ne dá omike, ampak ukaželjnost in uka-zmožnost — bistvena je tvoja bistra glava, ki je slovenska.	» - ' ;
Poglejmo nekoliko tudi na vsakdanje kmečko živenje.
Kmet ima v sodnih, političnih in pravdosredniških kancelijah vedno kaj opraviti. Tam se je dolgo Časa samo nemški pisarilo, slovenski celó govorilo malo. Koliko zmotnjav, nepotrebnih potov in stroskov je nasto-
pilo dokaj kratov iz tega, da vradnik, sodnik, pravdnik ni popolnoma razumel člověka, s kterim je imel posel, ali pa , če člověk ni razumel popolnoma uradnikovih besedi, ali pisma, ktero je od njega prejel. Večkrat se je pravdni obrok zamudil iz nevednosti jezika, z obrokom pa večkrat tudi pravica (pravda). Kako dobro imajo Nemci, mi je djal kmet, ko dobivajo iz sodnije vse v svojem jeziku. Odgovoril sem mu, da tudi Slovenci, ki plačujejo ravno take davke, kakor Nemci, tir-jajo, naj dobivajo pisma v domačem jeziku, da imamo celó postave, ki velevajo, da se nam piše kolikor mogoče po slovenski. Kmet me je neverjetno pogledal in djal, da je ravno zato sina v šolo dal v bližnje mesto, da bo enkrat vsaj toliko nemški znal, da bo prebral
kar pride iz grajšcine! Moral sem mu odgovoriti, da sedanji uradni jezik, naj bo za kmeta ali gospôdo, je tako trd in zamotan, in ima toliko tujih besedi, da je lože razumeti stavke najglobokejega nemškega mo-drijana, kakor pa marsiktero plitvo uradno pisavo, in da bo deček vsaj šestnajst let moral šolske klopi drg-niti, predno bo uradni jezik popolnoma razumel.
Žalostěn narod smo. Národnih imamo le nekaj kmečkih šol. Srednje šole so nemške, državne uradnije nemške, take so tudi deželske in večidel občinske. V javnem življenji rabimo slovenstvo samo za niže reči, povsod drugod si moramo od Nemcev in Lahov jezik izposojevati. Podobni smo tištim slabim kmetom, ki orjejo s tujimi voliči in hlapci ; svojo živino so pa prodali in krepke sinove v planino poslali koze past.
Tudi gledé državne koristi moramo tirjati, da se Slovencem slovenski uraduje. Prvič je dozdaj urado-vanje v domačem jeziku prednost in dobrota le nekterih avstrijskih narodov. S temi narodi pa mi Slovenci nosimo enaka bremena; ravnopravni smo jim pri dav-kih in na bojiščih, tedaj smemo tirjati, da smo jim enaki tudi v državnih dobrotah. Drugič menim , da je vsaka omikana država pred vsem pravična, da je povsod varhinja pravice; ona pa mora tudi na to gledati, da vsak državljan zaupa njeni pravičnosti , da jo spo-štuje kakor vsem potrebno in dobro čuvajko nad splošno pravico. Bode pa državi zaupal on, kdor od njene sodnije dobi razsodbo, ktero nepopolnoma umé, ali mu jo je pa napačno razložil kak zakoten pisar? Da tožnik ali toženec v pravdi spozná, ali se po pravici sodi ali ne, mora posebno vedeti, kaj se je govorilo pri obrav-navi in kaj je zapisano v razsodbinih razlogih. Pri ob-ravnavi se zapisnik piše nemški. Sodnik ali prvosednik ga pisarju narekuje; kmeta pravdarja pa zraven sedita in poslušata nerazumljive besede. Zdi se jima, kaj se piše ; dostikrat se jima pa le sanja. Tako nastane večkrat pikanje; kmet pravi, da ni tako rekel, zapisnik pa kaže drugač, in tako se godi marsiktera sitnost, da se sliši zabavljica, ki bi je treba ne bilo, da „tintarji so vintarji."
Slišal sem enkrat naslednjo pomenljivo pravljico: „Pravdala sta se dva kmeta ; vsak je imel svojega doh-tarja. Kmeta sta sedela na klopi, dohtarja sta pa na-rekovala naglemu pisarju in se prav živo in zgovorno prepirala. Ko je razprava nehala, sta si pa segla pod rame in prav prijazna odšla iz pisarnice. Kmeta to vi-dita, sprijaznita se vkljub stari pravdi in Peter je rekel Pavlu: Doktarji so škarje, eden proti drugemu režeta, razrežeta pa le ubozega kmeta, ki je v sredi." Taki so nasledki nemških razprav.
Kaj nam hasni, da so zakoni mrtve črke, v slovenšcino prestavljeni — njih živa raba je pa nemška. Kmet se nikoli ni vnemal za hladne mrtve besede, temuč za življenje, za to , kar vidi z lastnimi očmi in sliši na lastna ušesa, za to, kar se djansko snuje in giblje. Kako pa bo postala raba pravice vidno živa in
56
čut pravice splošen
ako
l/Ut piiiviuc BUiUOCU ,	je l O V UU LI O LI «.V^i j^iuruugu v	v - v -------I--u	w - ----• I--- ---------r---- f
poslovanja nemški, ki bi moral biti najpred slovenski, jih nahaja), ne vidi se druga kot rjava opeka, in tako
bile rjavo obžgane. Krasne
ravno tišti del pravnega ometano (kar se pa mnogokrat tudi pri velikih pošlo p-
>
?
tišti del, ki je edina pravna šola za kmeta in vse tiste ki nimajo dovolj časa in omike, da bi se iz knjig prava
so cele ulice kakor da
pa
so one
ulice
9
>
kjer ni prodajavnic in rokodelcev
učili? Žanašamo se, da bode enkrat tudi uřadovanje kjer prebiva odličneji stan. Tù so poslopja čedna in slovensko, da bodo ocitne obravnave med Slovenci v zeló okusna, posebno pa še zavolj tega, ker Anglež, domaćem jeziku. Takrat se bode čutje pravice in za- velik prijatel cvetju, mora imeti tudi v mestu pred hišo upanje do neodvisne sodnijske pravičnosti mogočno raz- malo tratico ali vrtić, pri zidu pa si nasadi bršlina ali
bo potem vredno spošto-v drugo tako rastlinstvo , ki se po zidovji popenja in ga
celó v zelenje ovija. Po teh ulicah se sprehajaje misiil
širilo: na korist
državi, ktera
vana, in na korist kmetu, ki bo potem postal razumniši
r------^ --^ ~ " ......' ~ '
v pravdnih rečéh in se bode tudi manj pravdah Velik
bi
9
da hodiš med vrti.
Znotraj se hiše navadno ne belijo in ne malajo
dobiček za kmeta je že, če se le manj pravda. Koliko časa in denarja se potroši in koliko trdovratnega so- temuč tapecirajo; po tleh in v sobah in hodnikih pa so
vraštva se nakoplje po nesrečni kmečki strasti večnega položeni tepihi, brez kterih tudi ubožne hiše niso.
V
pravdanja? Nekoliko sem v stran zabredel, ko sem na-
poslopjih z enim nadsobjem je navadno tako odredjeno rodnostne koristi omenjeval, pa vendar še nisem vseh da spodaj pri tleh so, kakor sem že omenil, „drawin-
povedal.	-
(Dal. prih.)
Xàrodno-gospodarske stvari.
Popotnikove opazke.
(Dalje.)	'" .
Nadaljevati ti hočem, dragi čitatelj
groom" brž pri vhodu, potem „diningroom", kuhinja itd. v nadsobji pa so spavnice , sobe za obleko , knjige in druge potrebe. Le najubožnejši ljudje imajo postelje v
tej hlSl f	^jyju uau	^ kjl v caj \j• - xxaawi j v> j/i ijutuv/
tukaj stanovanje tistemu, ki ima familijo, da si celo poslopje najme, tako sitno je posamesnemu člověku, posebno, ako se k odličnejšemu stanu prišteva, ter po za-htevah tega stana živeti želi. Ako hoćeš sam za se
kjer
čez
dan prebivajo.
Kakor je prijetno
9
kar
sem v
potopisu lani pricel. Oglejva si^mesta na Angležkem, stanovati in živeti, moraš si najmanj tri sobe najeti
kakošna so poslopja
njih,
m zacnimo pri mestu
9
to
j e m
kteri sam stanuješ in potem spavnico temoč večidel ponižne stavbě z enim nadstrop- to zahteva šega angležka, ki dosti denarja stane; inaci
Hull-u. Ne misli si palac, kterim komaj do strehe do-gledaš,
Vendar med poslopji je razlika ; razlikoval bi jih v koče, kjer najubožniše ljudstvo stanuje, — v stavbě, kjer so po najveće rokodelci in navadni mestjani, v hiše premožnih mestjanov in poslopja ali palače, kjer prebi-
je
9
drawingroom, kjer sprejemaš osebe, ktere te ob-
iskujejo, sobo, v
pa, moraš celó kot domaćin v družbo k rodbini pristo-
piti
9
pri kteri stanuješ.
(Dal. prih.)
vajo „pravi žentelmani"
9
rečem „pravi žentelmani"
9
kjer tukaj hoče se titulirati „žentelman"
že
vsak
me-
želj (kterih je Angležka
„vsa polna")
9
prav kakor naši
meželjni hočejo biti „hoch- und wohlgeboren von X. Y.
Z.
a
itd., kar ze
celó Slovenci posnemamo , pišaj e „
bla-
Kratkočasno berilo.
Boj za puro.
Resnice in laži za predpust.
gorodni-(a) ; kako da ne Še „visokorojen" (na tretjem ali četrtem podu)? to bi še imelo nekak pomen in bila bi
zvesta pre s tava nemška.
vsakem hramu ali poslopji prebiva le ena rodbina ali familija, kar je sicer prav prijetno. Izvzemši snujejo naklepe
Spisal Sak. (Dalje.)
Minuli so nekteri dnevi.
orodje
in
glasi
Bobovcu miruje
vse
se
drugi
o rožje. Srenjski ocetje kuj ej o in
UmCI/ OfcJLJ. ACDJULAXJLJJ Ci/ y XXC*£ JU OlUV/I jJICi V	IJ tll U« JL/J V	OUUJ^JU UAiVlU	y Ui Ugl OU y j 6 fô S G Y C1 T O	UaU Ua VA dli«
štacime in gostivne so povsod poslopne duri (front-door)	Slednjič sklenejo, da postavijo na tej strani struge lu-
vedno zaprte, kakor pri nas o polnoči. Ako hočeš vsto-	kovskemu enak „kastél." To se zgodi v dveh dneh
piti, trkati moraš na ulične duri, da pride kdo in ti	vkljub vsem overam sovražnikov. Neprenehoma psovali
u
dan
dan.
JJAfcJL , ui. IVCl ui J_U. J. O HCb U. i. A Vylití UU.11, U.C4» jJJLJ.U.Cï iVUu a L
jih odprè od znotraj, kjer so zapahnjene. Pověš brž
9
že se
na ulicah pred pragom, kaj da želiš ; ako ti odpró duri zopet zapahnejo. Na „front-door'-u" ali uličnih durih
in dražili so se odslej sosedje iz svojih ograd.
Tiha crna noc nastane. Nebo bilo
Ie
navadno za trkanje vvešen trakalec „knoeker" ; tudi
orjaškimi oblaki
9
vse je spalo
9
je zaveseno z
Bobovci in Lu-
je na teh durih hišno število. Prosti so tukaj listni na- mada in lazi
kovci ne. Proti polnoči vzdigne se vsa bobovska ar-
čez
pisi, m listonosom je bolje kakor našim, treba jun je samo na te duri potrkati in tam list oddati, bodi si kakoršen koli. Glavna stvar pri napisih za angležke li-
m
tiho
polje proti močvirju
9
da bi misiil, to je zbor ponoćnih pošast
tako rahlo
Tiho
spustijo se najmoČnejši korenjaki v vodo in plavajo
XVJli»	JLCU V JLLOU IO V V CUL j^J JL J. JUĆL JJ IO Hl	1U/JXVU JL JL""	P T 6 ii j -- UlU^l IU O jJ ^
ste je hišno število in ulice, oseben karakter je nepo- ske straže skočijo še
drugi
in spet drugi za njimi. Zaspané lukov
treben.
vražniki na šanco.
Kadar vstopiš v
• v
angležki hram, ako nimas me
Zdaj
po koncu, ko že plezajo so-vstane grozen krik,
ze
po-
vihti štempihar Vid svoje pol žrdi. Preplašeni Lukovci
sebnega, brž v shodniku (passage, zgovarjaj pasidž) svoj ne mislijo na brambo, ampak na beg , in srečno uidejo posel opraviš, navadno pa greš pri malo premožnih mest- stražniki v crni temi rokarn preganjavcev
j anih
v
hišo
9
ktera je za navadno stanovanje in obed
pa odlična oseba,
(dining-room, zg. dajninjrumj. ako si
pozovejo te v „drawing-room zg. draoinjrum"), to je v
najlepšo sobo ali salon, ki je navadno brž pri vstopu.
Kakor na vetrovih krilih dospè glas v Lukovec: „Gorjé! Bobovci čez nas!" Bliskoma je vse po koncu, mlado in staro, moštvo in ženstvo. To bilo je jecanje,
Pri
tej priliki omenjam na kratko nekoliko, kakošne
ypîtje
in
kletje
9
letanje in hrup, ko bi se podiral svet.
so mestjanske hiše srednje vrste; samo po sebi pa se
da so poslopja obeinska ter bogatašev in žen-
99
e so bili sovražniki pred vasjó, že je divjal Kolomaja: prah ž njimi!" Kar se zasliši silen glas: „Bobovec
razume
gon
Ko bi okameneli, v prvem trenutku obstojijo tehnanov prostornejša in ličnejša, ubožnih pa so ubož- in obrnejo pogled nazaj. Zdaj naglo sto glasov po-
nejsa
Od zunaj se vidijo hiše celó
priproste, in mno-
navlja: „Joj! joj! Bobovec je v plamenu." Strah in
gokrat pri stavbah z enim nadsobjem zid ni debeleji od groza loti se vojske, nobeden ne misli več na zmago in ene opeke (to je, za dobro ped , kakor so naše opeke Lukovce. Preč zagnavsi orodje in ščite spustijo se ma-
za zid.) Pri teh hišah zidovje od zunaj
navadno
ni
homa nazaj
Ža
reči dim dvigal se je iz Bobovca v

O
bi'à^MÊM
v temnoTloč. nocoj,
in kiic: „na pomoc, na pomoč!" razlegal se je
Tako leteli niso Bobovci nikoli, kakor
posebno pa Vid Kolomaja. Hitro vdarijo spet
dezelnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
osrčeni Lukovci za njimi
odnesli!
i
čuda
1
da so srečno ko-
seji
pita
februarja t. 1. je v imenu tistega odbora ki je presojai delovanje deželnega odbora , razložil po-
uuucou.	^	^	^	--r----«J " — - - - •---j ---------C)	)	^^
Tako spodletelo je bobovskim vitezom drugi pot; slanec Svetec v prelepo narejenem, jasno vse na drobno
pa
prav tako: netili in podpihovali so
i	n	«*#*	t » «	rr	•	v •
j
dokler so si
razlagajoéem in z živo pohvalo sprejetem poročilu, kako
Hobro zakurili in se opekli. Z najvećim trudom gasijo je kranjska dežela z davki (fronki) preoblo-
"	^	t	%	• I	•	•	^	r^	là	•	-1	%T • i I	TT 1 t w	^ ^	». . »
do belega dne ^tero parmo
Cvrka
t
pa vendar požre jim ogenj marsi-
ze n a.
Povedal je, da so Njih Veličanstvo presvitli
in kočo. Najhujše zadelo je kajžarja^ cesar 31. decembra 1864 izdali naredbo, s ktero so ho-
ostane mu
kupcek pepela in
zena.
Da bi še ti s kočo vred zgorela, imel bi zdaj samo tako-le glasi:
teli preveliko težo deželi nekoliko zlajšati, in ktera se
n
eno
staro
in
nadlogo
u
zareži ves
pobit
bobnar nad svojo konca leta 1864 na
Naj se zemljiščini davki
y
ki
so
dolg ostali, tištim dolžnikom, ki
do po
Prime za palico, in gré po svetu norčij uganjat spričevanji finančnih in političnih gosposk zavolj neu-barantat.	godnih okoliščin poslednjega časa ne morejo plačati
ft
Pa kdo — kdo je vžgal?
^v/	j^/vuivuuj v^w vuoa jul \J iuu1 vjv/	luua ti y
vprašal je v Bo- brez vsega silnega iztirjevanja kolikor mogoče obilno
bovcu človek člověka.
,,Kdo drug kakor ženske, ki so
odpišejo; 2. od leta 1865 naprej pa se more vsako leto
bile doma" — zaklice Koiomaja, in ohladi si jezo nad	do tistihmal, dokler se gruntni davki iz novega ne
svojim „zakonskim križem." Njegov izgled posnemal	uravnajo, po tistih krajih, ki so najhuje preobloženi, po
e marsikter gospodar, tudi županova Marinka pokusila	izkazu in nasvetu gospósk in z ozirom na tadanje oko-
ie kako diši brezovo olje. „Ko bi vas jezičnih žensk	lišćine odpisati ali ves davek ali vsaj nekoliko tako
J ^ . .»	I • 1 »1 •	V 1 • • .	1 • • / /	___ .___ _ . ' ^	i • I	ti	il*	1 •	i	•
ne
bilo
>
ne
bili začeli mi tega neumnega boja !"
djal je general Kokot.
Lukovci izvedeli so še tisto noč, kdo jih
Je
otel
v
posameznim posestnikom, kakor tudi celim soseskam in
okrajem.	j ; i
Ta tako dobrotljiva naredba, pravi poročevalec
------ -- —	/	tf	v	w	(	/ i	ji
naiveči sili; bil je to njihov prekanjeni lončarček Cre- b ve tec, pa zato ni obrodila pravega sadu, ker je
Il TV	TT » »	i • • i	t	v	j i * +	i	1 Xï ^ m	i 14 â	rt ti1 è •	t	i
povec
Kajti povsod je imel nos in
usesa, tedaj
še o pravém času namen sovražnikov.
Bog vé po kteri poti, v Bobovec.
8e, DU^ VC JJU JMCU puu , V JJUWUVCCr. XTXIOIX oi . „011«	T	—JLV^V^	»wwuu^iaaw onzKJ.i
kola lomi", in zapali vas po odhodu vojske. Zatoraj za leto 1865 se pa do zdaj še celó nič storilo ni.
a	•	t	t	^	i	. • i • • i/ • i Lv	TT	• f	, 1	Ivi	i i	r\ i à	ti
izvoha c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani in c. kr. kan-tem prikrade tonske gosposke niso prav izpeljale , tako, da se žao-
stankov do konca leta 1864 ni več odpisalo ko 45.411 fl.
Misli
si
sila
5
ostane zmir resnica: da je veče vrednosti lisičja koža
Ker je kranjska dežela od leta
1844, odkar je
ka-
kakor levova. loncarju polno njegovo deco vseh
J^ vc^o v i cuuuau Aioi^jo,	— — J ~	^^^ vu	.7.' v^iv«*
veseljem podarijo Lukovci vsak taster storjen, s preobloženjem 5 do 6 milijonov gold, po luka. oorostiio na tudi njega in primeri plaćala vec davkov (fronkov) , kakor štajarska
in koroška, je odpisani znesek res majhen polajšek.
Na dalje je popisal današnji žalostni stan
krpačo luka, oprostijo pa
srenjskih „štiber."
Dvakrat so že odvrnili pogubo od svojih koč
i
boja ni še bilo konec. Kajti Bobovcev ni zmodrila gruntnih posestnikov, in kako silno je naša dežela za-dvoja sramota in nesreća, — vedno pleli in motali so volj prevelikih davkov ubožala. Nekdanji lepi gozdi,
ljudjé so zadolženi; redki so kmetje,
, kar je potrebujejo, da bi
zle
naklepe, češ, brez Vendar nekterim
maščevanja ní nam več živeti. zlasti pogorelcem, bilo je ravsa
9
praví, so zginili; da bi imeli toliko živine
in tepežnja dosti. „Pustimo bedake, očitno je, «« jílu -vj- &------------—~• ——-	«
pomaga sam peklenšček. Zakaj se dalje ž njimi ukvar- tarjev je celó tacih, ki nimajo vec svoje živine
da
jim
v
Z
svoje grunte tako obdelovali, kakor gré; od sile grun-
, ampak
jati
f
nimamo že škode in sramote dovelj , ne bode
rekel vès svet, da smo se
najedli norih gob?
po-
tako
i
ki jo v rejo dobó.
te
Tako odřezal se je oče Prtlikovec, in marsikdo je
Grajai je tudi to, da se pri nas za davke rubijo take reči, ki sopotrebščine gospodarstvu (fun-
rekel
da tako je pravo
Ali general Kokot in ve- dus instructus), na pr. delavna živina, potrebno žito
j. vž Ck vš a « u a taivu i v ji a v v»	tuuvi c* ji jjlv/jjlvu i ii » u	---—
/	i/ i	o	i 1 * • 1
čina je djala: „Nobene stvari in zadeve se še ni po- klaja itd.
i
i
kar
je zoper postavo.
přijel Bobovee, da bi je ne bil srečno dovršil, tega ne trpimo tudi zdaj !" — In ni potihnil v Bobovcu glas orožja. Se večo stražo postavijo v „kastel", ter pokon-čajo vse setve Lukovcev takraj mocvirja. Vid Kolo-
Po pisal je letošnjo veliko
potrebo, v
kaki stiski so
maja pa ni
rekel
ne
bev
ne mev, ampak
ležal
Je
domá
ljudje zavolj lanske slabe letine, zavolj pomanjkanja denarjev, zavolj nizke živinske in žitne cene.
Nazadnje je storil naslednje nasvete:
Milostná naredba presvitlega cesarja od dne 31.
in vracil si opekline, ktere je bil skupil pri gašenji ognja, decembra 1864 naj se s hvaležnostjo sprejme;
Sopet preteče nekaj časa. Izza svojih zagrad pikajo
Da
1865
vlada se ima vprositi prvič, naj se od leta naprej vsako leto do tistihmal, dokler se
in grdijo se sovražni sosedje brez konca in kraja, so se dali vgnati dvakrat v kozji rog, in služijo zdaj gruntni davki iz novega ne uravnajo, po tistih
slabšim Lukoveem v posmeh, tega Bobovci ne morejo
krajih
i
ki so najhuje obloženi, z ozirom na dotične
prestati. Nevoljni čakajo prave priložnosti, kajti njihov okoliscine odpisujejo davki ne samo posameznim
sklep je: „Če ne leži v desetih dneh Luko vec v pe- gruntnim posestnikom, ampak tudi celim soseskam
in okrajem tako, da se znesek, ki se ima odpisati,
pelu, ne vrnemo se nobeden v svojo hišo.i'
Veseli Lukovci
pa
djali so tako: „Dobre
reči
že med letom ustanovi po zaupnih možeh, med kte-
so vse po tri! Sreča otela nas je dvakrat, zakaj bi se ghni naj imajo tudi udeleženci svoje zastopnike: dru-izneverila tretji pot?
Le Študirani kovač kimal je
rič naj se izprosi pri Njih Veličanstvu cesarju, da se
po-
2 glavo, rekoč: „Variabilis falsaque fortuna!"*) Zavidal lajšanje davkov, ki je 31. dec. 1864 dovoljeno tištim je tudi loncarju njegovo slavo in njegov luk. — Nekega krajem, ki so najhuje obloženi, raztegne na celo
dne napreže kobilico
m
odpelj
e se urno za sive gore,
kranjsko deželo tako, da bi se 1866. leta in na
pa kam? — tega ni povedal lastni ženi. Zastonj belili prej za davek ne jemalo vec po 16, ampak samo po 12 so si Lukovci glave, kamjo je potegnil kovač? Resnice od sto čistega katastralnega prihodka, in da bi se le
pa ni izduhtal nobeden.
(Kon. prih.)
po tej men
tudi
prikladi odměřili; tretjic:
naj
vlada
*
To je: sreča je okrogla, ali: sreča na razpotji sedí.
dobro pazi, da se za davke ne bodo v rubežen jemale gospodarske potreb s čine (fundus instructus); če-t r ti č : to prošnjo naj tudi pri c. k. državnem ministru
58
podpírá tisto poslanstvo, ki se ima zavolj odvzetega (in- ni zapisnikarjev, ki bi toliko izurjeni bili, da bi odg kameriranega) deželnega premoženja na Dunaj podati, vor stránek slovenskih zapisali slovenski, med tem
Vsi ti nasvetje so bili enoglasno sprejeti ; poleg tega 1 #	M	* " ■ * ■
pa je bilo še sklenjeno , da se pošljejo s porocilom -Svetca vred deželni vladi, ker bolj odkritosrčno pa
__	r	A •	m	^
ko
niso se
tudi resničnejse, kakor v njegovem sporočilu	^
bile rane kmetijskih naših gospodarjev nikdar in nikjer iskovalnih sodstvih občujejo tudi drugi in čisti polit
hitreje zapišejo to, kar jim preiskovalni sodnik narekuj nemški. Po tem takem se že zdaj ne more vstreči vprašalcev, da bi se pri sodstvih sè Slovencem skozi in skozi zapisovalo slovenski. Kakor pri sodstvih in pre-
popisane, pa tudi pot je pokazana, kako da naj se uredi sè Slovencem le slovenski. Uradniki politični so ćelijo, da se zacelijo saj kolikor je mogoče. Gospod tudi skoraj vsi deželni sinovi in tudi umejo deželni Svetcu gré živa hvala, da si je toliko truda prizadel, jezik popolnoma. Slovenske vloge so redke in se naha
da
; U gic ZilVtt IlVttl», u« Dl jv/	^^
po sklepu odborovém dovršil na blagor naši de-
JaJ°
želi svojo nalogo tako, da moremo upati, da bode vi- čidel slovenski
večemu v sodnijskih zadevah ter se reševajo ve-
soka vlada na pomoč pritekla ubogi naši deželi.
In
političnih rečeh se rešuje navadno
nemški. Zapisniki se še ne nespremenjeno zapisujejo
tako
je
Svetec izpolnil přejeto svojo nalogo tako, nemški, vendar kolikor se dá zvesto po slovenskih od
da
ni
govorih, ki
se beró stránkám in te potrjujejo, da se je
da je národna stranka pokazala v njem samo mar za to, da se narod naš povzdigne na sreč- resnično zapisalo. Politični zapisniki bi zeló težavni
posebno v umetnih vprašanjih zarad terminologij
nejši duševni stan po pravicah domaćega jezika v šolah in kancelijah, temuč tudi za to, da se mu polajša te-
J	WW u« «VVC44A J U M \J X XJL \
žavni stan vsakdanjega življenja, ali na kratko rečeno, bil razumel uradnika in	ta ne stranke. Iz tega se vidi
bili Tudi
pri
okrajnih uredih se ni pritožil nikdo, da bi ne
da národna stranka deželnega zbora kakor skrbi za duševni blagor svojega naroda, tako skrbi tudi za
posvetni blagor njegov
se
da dovolj več
zdaj
;
ko še deželani
saj v pismu ne
}
niso
predovali in se izurili v slovenšcini, ne more
^^^H^HH^I^H^^H' da
goditi pri sodstvih in uradih, kakor se godi
23. seji dne 1. februarja je cesarski namestnik se s tem vstreza vsem pravičnim
I jam
y
slovenskega
baron Bach odgovoril na vprašanje Svetčevevo zarad ljudstva in da se ta ne pritožuje čez to. Krivično se vpeljanja slovenskega jezika v uradih (ces. kancelije) obdolžuje vlada, da ne misli resno slovenščini pripo-blizo tako-le: Pritožba, da se ukaz pravosodnega mini- moči pri sodstvih in uradih k tej pravici, ktero kažejo
' •	— —---— r------~---- —- — r . ---------------- —
sterstva dne 15. marca 1862 št. 865 djanski ne izpe- zakoni in posebno se upera trdenj
ljuje pri tukajšnjih sodstvih, ni popolnoma pravična, ker se, kakor ta ukaz veleva, vsa izpraševanja in preiskovalni
daj
y
da
m zateraj
uradniki
ki
se pisano
marljiveji v tej zadevi
PreČuden je vprašanja stavek, da se zaznamnujejo taki zapisniki pisejo po skozi in skozi nemškega in slo- uradniki v „Qualificationstabelle" kot narodni prenapet
neži
ali
trdenje, ki
gotovo
naj se komu verjetno zdí
ne
venskega jezika zmožnih sodnikih in zapisnikarjih sicer v
nemškem jeziku, v nje pa se stavljajo vse važne in	_	HM
odločilne točke tudi z lastnimi slovenskimi besedami	uradsko. Vlada se bode tudi za naprej o _________7
obdolženega ali pa prie. Že za več let ni nikdo ugo-	bodo uradniki kranjski popolnoma zmožni jezika dežel
izvira iz tega, da se je prelomilo tajništvo
tega držala, da
varjal
y
da bi dobro ne razumel preiskovalni sodnik je-
da bodo z ljudstvom slovenskim občevali sloven-
zika preiskovanega ali priče, te priče pa ne jezika pre-iskovalca, da bi se tedaj izpraševalni ali preiskovalni zapisniki zarad pomanjkljivosti jezičnega znanja ne bili zapiovali na tenko ali resnično. Kazenske obravnave v slovenskih izrazih in pismih slovenskih
nega,
ski ne samo ustmeno, temveč tudi pismeno, kolikor se dá, in prepusti napredujoči omiki slovenščine in marljivosti tistih, ki se poprijemajo javnih
služeb, da se
izurijo
sè slovenskimi toženci se pričenjajo in končavajo slovenski, sčasoma dovršé vsi neogiblj
;
tako, da se
prvosednik, sodniki, kakor državni pravdniki govoré in
Zarad
te lj s t
na
pogoji tukaj
realki stavi
obravnavajo slovenski, čestokrat v daljših govorih in Svetec z družniki svojimi v 24. seji dne 3. februarj nasvetih, tudi razsodba se naznani slovenski in vsa ko- sledeče vprašnje : Na vprašanje, ktero so podp nečna obravnava bi se lahko imenovala slovenska, ako seji stavili zarad preziranj
15
ne
ravno zagovorniki (navadno odvetniki (advokati)
Vastlerj
Tušeka in
tukajšnji realki, je odgovorila
mestenj . eksc
in odvetniki (vajenci) zagovarjali skoraj zmirom nemški da se na slovenskega prositelja zato ozirati ni moglo
m
redko slovenski. vTo kaže, da ni treba k sloven- ker je to službo s 630 gld. nastopiti hotel s tem pogo
da se mu pusti zdanje plačilo 840 gold, ki ga ima
jem
skim sodnijskim obravnavam samo vsakdanjega znanja, temuc tudi varnosti v terminologii zakonitih přestav v Zagrebu. Ta prošnja se pa ni mogla vslišati za to kazenskega zakonika in redú kazenske obravnave. Pri- ker se mu ni mogla dati segajo sploh
plača, dokler
y
m vvrsten v
slovenski govoreći v državljanskih in viši plačilni red (Gehaltskategorie) in ni bilo nikakor
kazenskih zadevah slovenski. Slovenske vloge, ki se pa
snega
vzroka, da
bi se mu bilo osebno priložilo in tako
kaj redko nahajajo, se reševajo slovenski; to veljá po- obtežil državni zaklad. Iz izvirnega pojašnjenja J. Tušeka
sebno od deželnega sodstva ljubljanskega, med tem, ko
v

Novicah" dne 31. januarja pa
se pri novomeškem sodstvu razun nekih spričal župa- pogojem, da se mu pusti zdanj
nov v kazenskih rečéh nikoli ne vlagajo.
Že tiskani
vvrsti v višji plačilni red z 840 gold
vidi
plačilo

da
pod tem
ampak da se izpraznjeno uči-
A1W» »	« v u w a» * aj. i ^vvu uiiivii	. O J	»	» » J r itvviiui x^vt u uiv ^viu. ,	l a. Ci U J C li U uu
obrazci se rabijo primerno. Preiskovalna sodstva na teljstvo nastopiti hotel. Omenjeni stavek njegove prošnj
deželi zapisujejo izpraševalne in preiskovalne zapisnike navadno nemški, vendar se zapisavajo važnejše točke
gi
bila
uck v auuu uunaojxi , Youuai od ůQ^ioavaju vaùuojoo \i\jvjc%,\š	mik• pO x o^^ioou ,	j c uuiiuv DC giasil U» UUU g U1U.
z lastnimi slovenskimi besedami obdolženega ali priče,	oziroma 840 gld., temveč tudi za to, ker ste tistikrat
Vsi preiskovalni sodniki in perovodji so slovenskega	in še zdaj prazni bili dve mesti z višim plačilom
jezika popolnoma zmožni. Slovenski zapisniki se v	840 gold., in ker je nedvomljivo zaslužil po njegovih
(Kakor v „Novicah") Ta prošnj gl
pnmerna
ki je očitno se glasil na 630 gold
resnici redkeje nahajajo, ker si vsi sodnijski uradniki učiteljskih letih eno teh mest. Prošnj
še niso prilastili slovenskega jezika v besedi in pismu
se
tedaj
gosp
Tušeka
ni nikakor pregrešila zoper načelne naprave
sè zakonitimi izrazi, dasi so tudi skoraj vsi deželni si- in tudi ne zoper navade na tukajšnjih srednjih šolah
zato je pa ministerstvo dne 15. marca 1862 št. 865 Kajti ravno po teh razmerah sta se v istem letu přestavila dva učitelja, namreč Jože Winter iz Celovca na
novi
livvij	JO jJC* 1X1 IJUlOVVlOWïU uug lUi UIOIUA	od. V
zaukazalo, da se pri sodstvih slovenski jezik rabi
realko, in dr. Rumpf
in vvrstila
Sibinj
kolikor „je mogoče" in „kolikor se dá." Ker še dozdaj nimamo dovelj v slovenšcini izobraženih sestavljavnih in
pisarnih uradnikov (Concepts- und Kanzleibeamten), tudi liščine niso popisale na tanko po
v višo
plačo
na gimnazij
v
Ljub
Njih eksc. se tedaj oko
ijenih
podložnih, in
59
podpisaoi si ne morejo
kaj
t
da bi v neopravicanem njegovih zasiug za slovenstvo poprek in posebno
volj
preziranji Tušeka in v prestavljanji Wastlerja po vseh slovenske prestave zakonika — si izvolila za svojega
pogojih- ki îih ie Dostavil razelas . ne zasrleďali. da ÎQflinû,,a p"nm'n"n g««-« \t—»
prezirajo
lajo iz vzrokov
ki jih je postavil razglas, ne zagledali domače učiteljske moči. Podpisani tedaj vpra-
castnega srenjana. Slava Vam
1 •	1	•	v	• •
ggjO izi v^ruivuvj Kl SO D&V6Q6DI V prvem VpraSâOJl, ^J*	uviga ^uajaiai jw ou	otui pupuiuuc
pksc. cesarskega namestnika: ali je c. kn vlada pri	in viharna kakor nobena druga, razun tište o adresi
AM	*	m	A	A m	wT	•	•	« «	««A	A	m ~ -	~	^	^
Ni.
deljek
Iz Ljubljane
bej
deželnega zb
v pon
bila dolga (trajala je še čez štiri popoldne)
volji, » fw~ v> vjv	u*4"	* — *
nanje, ki je nasprotno natnenu učenja in načelu ravno-
v prihodnje svojo moč staviti zoper tako rav-
Izpr log
mirno tekla, dokler ni přišel šolsk
pred
učnega jezika v ljudskih in srednjih šolah
pravnosti
(Sledijo podpisi : Svetec, dr. Bleiweis, dr. E. na vrsto. — Predsednik dr. pl. Wurzbach je med drugim
Costa, dr. Lovro Toman, Kapele.)
naznanil peticij
(prošnjo)
-v.««««« I-----ki jo je iz Trž i ča u
poslanec Brolich v tistem smislu kakor poslanec D
Dopisi.
dobil
m
iz Idrije: naj bi se ne sprejel dr. Bleiweisov in
Iz Zasreba 9. sveč.
*
sredo
dne t. m.
njegovih družnikov predlog. — Potem je naznanil
v	•	i • • •	- • •	•	«
Yià fia^t cutt ty. ovcu v^ - \ oi cuu i • uuw K« *JLÍ# wmuJ V f *** jv ju «LC* v nu uiuugu puoiauuc Y vivj
novali so tukajšnji pravniki (juristi) v redutni, krasno želne vlade: kako je to, da je na zahtevanj
• __ X* I /Irtntinn! rf	ai	/vm I n a L k b A OA ««ûi^û 7ûi Dû GAnnilû 1 11 K I 1 Q n O 1?-Û ^ r\ m n Í n rr î I 1 A
ki
J°
P
stavilo mnogo poslancev do c. kr. de
os
c.
okinčani dvorani v resnici sijajen pies, lahko se reče, «uuv; ovumjw da so prekosili s tem vse druge zabave, kar jih je bilo ste vanje gl
želne
odnij
ljubljanske
se
s o
.. jih brtnij ske zb
tavil
l
10. t
m
de-
8 e-
kranj sk
poslali zbor
letos v Zagrebu. Cez 600 ljudi vseh stanov se je zbralo, kupčijsk med njimi so tudi sedaj v Zagrebu bivajoči vladika nici. Osupnii je ta ukaz dotično komisijo in tudi drugo Strossmajer, patrijarh Maširevic in ban baron Sokčevic društvo počastili. Brzojavni pozdravi přispěli so iz Beča
občinstvo da c.
tako
in Kraljevice v Primorju.
smo na Svečnico spomin Vodnikov v gostilnici	»v,
zelenem drevesu" obhajali. Bilo nas je v veseli družbi gosp. deželni pogl
Tudi zagrebški Slovenci škrutinjo ustavil, in ali c. k. deželno sodnij
, da so mnogi poslanci vprašali: s čim deželna vlada more upravičiti tisti ukaz, ki je
da
ni
pri
se brez ovére dovrší seštevanje glasov ?
vseh skupaj
do
60 oseb različnih stanov. Gospod prihodnjih sej
je
bljubil, da odgo
volj
Njih eksc.
?ori v eni
na vrsto
ki
Je
Za tem je prišla vodna post
bila kmali pri kraj
prof. Macun odprl je besedo s primernim govorom.
Gosp. Zarnik, izbran, za stola ravnatelja, je marsiktero začne razprava o gori omenjeni dobro odkril in uganil. Med ostalimi nas je posebno vsem poprime besedo Njih eksc. deželni poglava
lsk
d
Zdaj pa se
Pred
da
razveseljeval
Matevž Trnovec s svojo deklamacijo pové, kaj vlada misli o tem predlogu
Kralj Matjaž" in drugimi smešnimi pripovedkami. Milo sluša in večkrat se slišijo ,,dobro"-klici
Vse On
7
verno po
nam je
bilo
da med precejšnjo množico povabljenih gostov nas je počastil tudi veleučeni in slavni gospod dr. Matija Smodka, kr. profesor na tukajšnji pravniški akademii. mož , ki je prvi jel učiti jugoslovenski jezik
vlada želi
)
da se šolska mladina temeljit
pravi
nauči
)
da slo-
kega jezika; vladaše tedaj ne ustavlja predlog
kteri želi

da
se
v
>
bširnej
na tem učilišči. Pozno v noč že obiskala sta nas tudi
Kolaric , poslanec na hrvaškem zboru
ki
šole
i Ini postavi, ker ta stvar spada v v lad
^ u» «a » n ť L v, x v g u,
pelje slovenski jezik
to ni pravo, da bi se to dovršilo po
ekseku
se
g. i\Uidl AU; ^uoiaut^j U« AJ. JL V aOÍVUUJ AUUl U j IVI OU J6	^•J	ff V*u vvi V C^VAIAJ VUOilU
toliko v Sevnici Slovencem prikupil, in tukajšnji pra- tičnega odbora, kteri upravičuje bravcem
ze
w »
CIJ
Dr. B 1 e i vy-
bere zdaj obširno sporočilo do

našim
voslavni duhovnik častiti gosp. Vujnović.
veselem predlog z nekimi premembami popolnoma; vsi odbor
društvu pogovarjaje, pevaje in zdravice pošiljaje po vsem »iki (Njih eksc. baron Schloissnigg, dr. Bleiweis, dr
svetu sedeli smo do rane zore in jako zadovoljni zapustili smo spomina vredno družbico.
Iz Maribora 11. svečana.
s
Dr. Srnec in
Costa predio
f
j
Svetec, dr. Toman, baron Zois) so bili za ta
Wurzbach ne, ki ga sicer tudi
edi
dr
dr. Pavlič sta imenovana odvetnika (advokata)
vesela priča
pravicnega pnznava, pa
Kozjem, ta V veinuvuil, — vestiia priua , ua se	Utt^autt ?ípicua^cic uaiuuujatic , ua uciaju ucuii
Slovenec ne zameri sedanji vladi, ako se Slovenca spo- z jezičnimi zdražbami, napada duhovščino, ktera se vtikuj
zj e m
ta vVélkovcu
) >
um na
da
vzdigne zoper predlog poslanec Krom
koristnega ! Prvi
se
pobij
pada
in ga hudo prenapete narodnjake", da delajo nemir
znáva, kakor je to popřed bilo. Njuni odhod obžaluje tu-kajšnja Čitavnica, Slovenci pa dobijo zato dve novi slo-
v národně stvari in celó med drugim pravi
»
Bral
sem
o
časih
ko so svetinje (Reliquien und Kreutzpartikeln)
venski pisarnici. Kajti obadva imata trdno voljo za slo- s trte vili, svetinje na ozarah (am Anger) poberali in venske stranke pisati slovenska pisma za vse reči in jih ljudstvu za rešilne navratke (amulete) prodajali. Al
pri vsaki inštancii. Odpira se jima tedaj lep in obširen taki časi ne přidej
vec
y
naj se posamni apostelj
na-
delokrog za slovenstvo in njuna krepka volja in duševna penjajo kakor koli" itd. Kultura „nemška" mu je čez moč ste nam poroka, da vse zapreke na tem potu in vse. Silen vihár med poslanci in poslušalci je vstajal med
poslu podereta. Njuno dosedanje delo v naši čitavnici govorom njegovim
Za njim ostane baron Schl
je pa zapisano z zlatimi črkami v spominu in zapisni-
kih naših.
Nezaupnico , ki se je poslala g. Feyrerju
odb
gg in tako mirno in tako jasno zagovarj
predlog
)
kakor
ga more
tisti, kdor
)
kako žalostno
m Lešniku ♦ bi še vec domorodcev iz Ruj in v Sloven- se godi pravicam našega jezika v šolah, in kdor živo
skih goricah rado podpisalo, pa jim nije prišla v roke. čuti potrebo, da se narodu pomaga. Kaj so nam šole naše
prinesle po sedanjem stroji, vsak vé, kdor ne zati
da
so
----------»j r—
Ker se o tem vprašuje, naj bode vsem rečeno volivci kmečkih srenj mariborskega, bistriškega in šent-lenartskega okraja hoteli svojima poslancema dokazati
skuj
očí resnici: skusimo drug
ne
bo bolj
po
m
uiugu pOt, ua yiu^y , au
veliko pohvalo je bilsprejet
da vidimo
ali
loa^^a vaiajw Aiwuii QYujiLua puoiauuuuia	^^ w	J r " v T v * " ^^^^ J/vaa f	j ~ ~	^
da je večina njunih volivcev ž njunim glasovanjem v njegov govor. — Za njim poprime besedo dekan T o m
iiajvažnejših prašanjih nezadovoljna in ravno nasprot- ter pravi nega mnenja in je ju s tem hotela napotiti, naj odsto-
;
da
na
grde
apade Kromerj
se ne spodobi
dgovori ; v prav izvrstnem govoru kaže,
kako
nekteri
1JUV UJ w *U JW JM, W w w • «V VW1M UW^Utlti y	J	U f v • J • f - *	------O	--'--- /	----------
Za ta dokaz je ono število zadostilo. Danes leto poslanci 1863. leta mile grlice bili slovenščini, kako pa
pita.
pa lahko pri novih volitvah, ako Bog dá
vsi
svoje
zdaj nasprotujejo ! Ali hočete — pravi v sveti jezi
prepričanje pokažemo ter si priskrbimo boljših poslan- daje naš jezik še dalje mrtvi jezik kakor jezik la-
~	~ veliko pohvalo od národně straní končá
cev
kajti druzega postavnega sredstva nimamo, da biju k tinski?
^^ » , EWC»J bi UI UúCga
odstopu primorali.
Srenja Frauhajmska je gospoda
Dragotina Jenkota, koncipista in jugoslovanskega tolmača pri popečiteljstvu pravdoslovja v pripoznanje

To zahtevanje se opira na neki „eingesendet" \ kteri toži, da je nekdo nekemu volivcu po volilni list in ga mu ni hotel nazaj dati.
„Laibach. Zeit.," nekaki sili vael
60
svoj govor
Za njim vstane grof Auersperg in
kakor
od
jega znano, v zvezde kuje nemsko
y
zveličavno kulturo, rekši, da
iiî
>
germanizem
edi dober
geni)
Naposled nasvetuje prestop na
d
Za njim govori dr. Tom
tako-le: Gledé na to
Slovenska slovnica v nemškem jeziku gosp. Fr«
Levstika je prišla ravnokar na svitlo pod naslovom:
„Die Slovenische Sprache nach ihren Redetheilen." Prodaja jo Giontini po 60 sold.
smo
od deželne vlade, ki spoznava, da
y
ne-
Gledé na dopis iz Idrije v
listu
nam
• V
pise
bhodno potrebno izobraževati slovenski jezik, in da položeni
gosp. župan, da so mestni računi do konca 1864. leta
za
1865.
UUUUUUV; J^/VV* WUV 1 ci U U1 C* ZJ KJ » C«* v * ^ * v • w - - * J ~ -7------p \J 1 vj £J\J 1.1 1 J £JCX -1 \J\J\J% JJ<
se more prednašati zmiraj več predmetov v slovenskem nemu odboru sestavlja.
gledé na to, da je pravica in potreba sloven-M
pa se ravno zdaj za predlog mest-
jeziku
skega jezika v sporočilu odborovém razložena na vse
strani
ani, — gledé na to, kar se je govorilo in fcako se govorilo popred od enega gosp. poslanca (Kromerja)
govorilo in kak
tukaj, in se je govoriti s m e 1
j
in
gled
na prihod
t našo se mi ne zdi potrebno in za poštenega ro-
doljuba spodobno , kaj več govoriti

in zato ne go
vorim več. Tako tudi mislij
niso ne on
ne Svet
o moj
Cost
prijatli
In zato
govorili, prepu
iiiOU 1JO UU. UU KJ » V V V V IU «V V w W VV» " o	---7 f
stivši poslednjo besedo le še p o r o ó e v a 1 c u dr. Bleiweisu
Za njim poprime
D e ž m
besedo in s tako strastj
govori z o med poslan
per predlog hvalisaj
nemško kulturo
?
da j
šnega se ne pomnimo
poslušalci vstal tak šum in hrup, kakor-
Poslednjo besedo imel
zboru
je dr. Bleiweis kot poročevalec. Govori, ki smo jih danes
slišali na desni in levi
praví
kažej
>
da nismo v
kranjskem deželnem zboru, ampak da smo v Pave
lovi cerkvi v Frankobrodu
brani jo Slezvik-Holštaj
?
oni so bolj podoba, da proti sili danski, kakor da
branij
s voj o
dom
lostni so taki
deželo starodavne krivice
v domači hiši! Po tem pob
Za Kro
merjevo, Auerspergovo in Dežmanovo besedovanj
m
kaže Auerspergu inDežm besedah ker je
po lastníh
j unih
da
um ne m
sodnik biti o naših zadevah se sam pokazal v predgovoru svojih
„Voísklieder aus Krain," Dežman pa o pravdi 1849.
t
leta
s
Rechfeldom
áro d
zastavo tako
oko
po
vzdigoval kakor povzdiguje zdaj nemško. Konečno na-
kar je največi jezikoslovec nemški Jakob Grimm
vaj a, rekel
jeziku maternem in
klep
z besedami
7
da
podiranje odborovega predloga je atentat (napad) na pra
více
vjLoc m potrebe slovenskega naroda, — ^ ^«^«.v* ^
bersko diplomo ! Zaupljivo izročamo svoj predlog
je napad na okto
m ga vzamemo iz
rok
Mnogovrst
klici
lad
danjega deželnega zbora.
danes dali
so gospod predsedniku
toliko opraviti, da opomina in zvonenja nikdar bilo toliko kot o tej razpravi, ktere konec
še ni
bil
7
da
je predlog pádel, z 18 glasmi zoper 13. Za predlog
so glasovali sledeči zmiraj zvěsti rodoljubi: Bleiw
Costa, Kapele, Klem	^^B
>
7
Rozm Tom

7
Schlossnig, Svet Zagore c,
7
K
dr. Tom
7
Lok
ar
7
7
P
razun barona Codelli
dekan vsi ostali so glasovali
Strahl
in
dr
Zup

ki
ga ni
bilo
v seji m
JJ1» KJ U JL W 11 1 Ml 111 U1 • iU U ^ Cl 11 O» ^ X\1 O ICV Ol
zbornico zapustila kmali. Ako bi bila tudi
ki sta silno razdraženo
dva gla
vala z a predlog, ne bil bi zmagal, ker nasprotna stranka
fehlte
77
zahlte die Háupter ihrer Lieben und
sieh
es
kein theures Haupt!" — Dom
padom ni pokopana
kajt
pravica pa s tem
polnile se bojo besede
čila odborovega, ktero pravi: „ravnopravnost je goreče vprašanje v Avstrii vsi ; ako jo izbrišete tudi danes iz dnevnega reda, zagotovljamo vas, da prid
pet na
to indohajatak
r eseno
P
f
dolg
da bode
dosežemo takrat p o p o 1
„	j c* uc* xv w v«.	KJyJ^
Ako Bog da in sreča junaška
7
V
se
čtiv fvťv4uv i«»uvpravnost, * zdaj ni bilo v predlogu, pa se še ta stvar ni
volila
ki
Je
do
Iz Gradca nam je došla pri j etna novica
7
da
gosp. dr. Gregor Krek imenován za pravega učitelj na visocih tehn. šolah in na viši realki v Gradcu.
Je
Noviear iz domaćih in ptujib dežel.
Najvažnejša stvar dandanes je nacrt ogersk
rese. Zložil
vodnik magjarskega naroda Deak
in sliši se, da ogerski deželni zbor bode sprejel ta nacrt
7
brž ko ne od konca do kraja. Adresa ta zahteva stvari ki se ne skladajo z edinstvom države, ker zahteva za Ogersko svoje odgovorno m i n i s trs t v o itd. Dunajski vladni časnik je že rekel, daje to veliko preveč!
Glavne točke, ki jih po tej osnovi bode deželni zbor
naj
ogerski naznanil cesarj
so
pragmatična sankcij
ogerski
podloga državno - pravni in upravni samostojnosti
za Avstrijo skupne zadeve se priznavaj
kako? se bode posebej povedalo se zametuje, tudi februarski patent
7
7
log
postav
1848. leta
ktoberska diploma
sprava na pod-
od-
pregled teh postav
govorno ministrstvo ogersko
cesarja kot kralja ogerskega
postave za ravnopravnost ni narodom
ravnavati
;
7
dov
prošnja za kronanje )bljuba neke (temne)
7
se Hrvati
kot
77
se
klep
hočej
v
dež
dog
spustiti, in
ž njimi ob
zbora zagrebškega od leta 1861
obžalovanje, da o Dalmacii nič ni omenil prestolni
govor
7
zahvala za unijo z Erdelj
7
Rek
t vtelesi Ogerski,
naj
pomilostij
:>bošcine
politični grešniki naj

7
mestom ogerskim naj se podelijo stare ako se te želje ne izpolnejo, se ne po-
miri Ogersko. To vse zahtevajo Ogri, ki želé Avstrij
cepiti na d
Razp
(dualizem). Menda jim ne bo obveljal
o
d
v Zagrebu je preteklo saboto
do kraja, in mi Slovenci kakor menda z
nami
da v bitnosti je dualistična. Glave une stranke je leta 1861. bila v manjini
7
prislav
tudi Cehi moramo reči : žalibog ! ker dozdeva se nam
ktera
pri glasovitem čl. 42., kakor
kteri

Rački, Mrazović itd
7
držé
se
letos Madj
so jih takrat pobijali in črtili. Una stran pa, ktera se
«	V*
iz el-
se d aj zove narodno-samostalna, sestaja velikidel novnikov in oficirjev, ter jim je menda Mažuranic glava.
kako je to, da Bachovih deset let ni
Ako
X3.XW pa je cc*xvc», xxc»iw JV, I,kj, kxc» uauuynu ucoci ici
tako hudo delovalo na hrvaški narod, kakor Smerling
taka
Mažuranicevih pet ? Leta 1861
bilo
grebškem
je v
dež
zboru
stičnem smislu, leta 1866
veliko govornikov v slovanském federali
Prijazno st prusk
pa hudo malo ali le eden
in
t r ij s k
vlade
se
u
Slezvik-Holštanjskih zadev tako hudo krha, da nekteri
časnikarji prerukujejo že vojsko. Al to brez temeljite podlage!
Je
agi
«
Telegram iz Kaćevja Novicam.

En Kočevar" se nam je zgubil. Ako se je morebiti zasel v
*
v
Ljubljano, prosimo, da ga nampošljete nazaj. Vec KoČevarjev.
včerajsnem „Eingesendet" v „Laibach." smo menda našli zgubljenca, ki ga iščete, pod imenom „Ein Gottscheer". Ako ga
ni danes pust popodil, pride kot „rechter Mann" nazaj
Novice.
Listnica vredništva. Mnogo dopisov smo morali odložiti v
današnjem listu ; drugi pot pridejo gotovo.
Kursi na Dunaji 30. januarija
5 % metaliki 62 fl. 10 kr. Narodno posojilo 64 fl. 95 kr.
Azijo srebra 102 fl. 10 kr. Cekini 4 fl. 99 kr.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis.— Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.