Urbani izziv, posebna izdaja, 2012 134 Predstavitve in informacije Kompleksna družba: Sredinsko razmišljanje o neenovitih zadevah Avtorji: Bojan Radej, Mojca Golobič, Mirna Macur Spremna beseda: Srečo Dragoš Založnik: Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Kraj in leto izdaje: Ljubljana, oktober/november 2012 Slika: 4‑delni Vennov diagram trajnostnega razvoja s tremi presečno sredinskimi ravnmi Kaj je družbena kompleksnost? Avtorji odgovarjajo, da bomo v družbi lahko presegli sedanjo nemoč in občutek brez‑ izhodnosti šele, ko bomo uspeli njene nove izzive opredeliti na nov način. V njihovem primeru kompleksno druž‑ bo na kompleksen način. Trdijo, da so družbeni izzivi samo zdijo nerešljivi, ker so napačno zastavljeni. Predlagajo dru‑ gačen pristop, ki ga imenujejo »sredin‑ ski«. Svojo zastavitev začnejo z opustitvijo koncepta somernosti, po katerem obsta‑ ja družbeni skupni imenovalec, na kate‑ rega lahko vedno prevedemo medseboj‑ ne razlike, ki se izražajo na posamični ravni – na primer z denarjem. Namesto tega uvedejo predpostavko nesomerno‑ sti, iz katere izhaja, da takrat, ko gre za družbene pojave, ne smemo seštevati jabolk in hrušk. A to takoj sproži vpra‑ šanje, ali je potem družbena integracija sploh še mogoča? Svoj predmet obdelajo v petih praktič‑ nih primerih: vrednotenju trajnostnih vplivov regionalnega programa Pomur‑ ja, vpliva nacionalnega energetskega programa na prostorsko kohezijo Slove‑ nije, ocenjevanje odličnosti organizacij v javni upravi po CAF, prioritetizacijo predlogov projektov socialne ekonomi‑ je in nazadnje o možnostih oblikovanja alternativne, protisistemske skupnosti. Na koncu avtorji ponujajo spoznanje, da je v sredinski perspektivi prizadevanje za družbeno celovitost lahko le necelovito, ker obstajajo različni načini integriranja družbenih zadev, ki ustrezajo različnim načinom, na katere razumemo svojo vpetost v družbene procese, in poleg tega tudi ideološkim razlikam pri rein‑ terpretaciji njenih pomenov. Integracija, ravnovesje, kohezija, prioritetizacija in zagotavljanje odličnosti so le značilno različni pristopi, ki imajo v osnovi isti holistični cilj, vendar pa svoj problem popolnoma drugače razumejo in se ga izvirno lotevajo. Celostno v družbi tako ni rezultat nobenega od teh celostnih prizadevanj posebej, ampak se razvije šele kot sad nasprotujočih si prizadevanj nekje na sredini med njimi. Prvo poglavje knjige je dostopno na spletnem naslovu: http://www.sdeval. si/Publikacije‑za‑komisijo‑za‑vrednote‑ nje/Kompleksna‑druzba.html