31 Močvirska sklednica v Sečoveljskih solinah Besedilo in foto: Kim Ferjančič Močvirska sklednica (Emys orbicularis) je v Sloveniji edina avtohtona sladko- vodna vrsta želve. Zaradi uničevanja zanjo primernih življenjskih okolij z regulacijami, melioracijami, onesna- ževanjem in zaradi vnosa tujerodnih vrst je ogrožena vrsta plazilcev. Na območju Slovenije je bila s Spomenico predlagana za zaščito že leta 1920. Vr- sta je na Slovenskem uradno zaščitena od leta 1922, danes je uvrščena na se- znam varovanih vrst Bernske konven- cije in Direktive o habitatih. Na podla- gi kriterijev Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) se kot prizadeta vrsta uvršča tudi na rdeči seznam ogroženih vrst plazilcev. Močvirska sklednica je že od nekdaj pri- sotna na območju Sečoveljskih solin z re- ko Dragonjo, kjer je zastopana s podvrsto Emys orbicularis hellenica. To območje je po Direktivi o habitatih opredeljeno kot posebno ohranitveno območje (SCI), saj se tam nahaja večja populacija močvir- skih sklednic, a natančne ocene o njeni velikosti in stanju še ni. V okviru raziskave, ki je temeljila tudi na moji diplomski nalogi z naslovom Močvir- ska sklednica (Emys orbicularis ( Linnaeus 1785)) v Krajinskem parku Sečoveljske soline, smo poskusili pridobiti dodatno znanje o populaciji močvirske sklednice na območju parka. V okviru raziskoval- nega dela smo določali starostno in spol- no strukturo populacije ter ovrednotili deset različnih morfometričnih lastnosti ulovljenih osebkov. S pomočjo obstoječih podatkov o raz- širjenosti vrste v parku in predhodnem pregledu terena smo za osrednje obmo- čje raziskovanja opredelili območje nek- danjega rudnika (Korea), v raziskavo pa smo dodatno vključili še območja Stojbe, Alto in izliv reke Dragonje. V letu 2013 smo opravili 12 terenskih dni ter lovili želve z uporabo dveh metod: metodo aktivnega vizualnega iskanja in metodo lovljenja s pomočjo vrš. Pri aktiv- nem vizualnem iskanju, ki smo ga opra- vili na Korei, smo bili pozorni predvsem na vidne ozke poti v trstičju, po katerih hodijo želve. Vrše smo na vseh območjih raziskovanja postavili v večje vodne po- vršine, tako da je približno tretjina vrše ostala nad vodno gladino. Za vabo smo uporabili hitro razpadajočo hrano, obi- čajno ribe. Lov brez določanja in merje- nja ulovljenih osebkov – efektivni lov – je vsakič trajal eno uro. Vsak osebek smo na mestu ulova izmerili, mu določili spol in starost ter ga označili s piljenjem robnih lusk in nato izpustili. Opaženim osebkom smo označili mesto nahajanja. Osebke smo popisali na vseh raziskova- nih območjih, razen na izlivu Dragonje. Največ smo jih z izbranimi metodami popisa ujeli v nekdanjem rudniku, pri čemer se je metoda lova z vršo izkazala za najuspešnejšo. Skupno smo označili in popisali 64 želv; 31 samcev, 18 samic in Območje rudnika (Korea). Krajinski park Sečoveljske soline z označenimi mesti proučevanja močvirske sklednice (1: Korea, 2: Alto, 3: Stojbe, 4: izliv reke Dragonje). (prirejeno po: http://www.kpss.si/si/o-parku/obmocja) 15 subadultnih osebkov. Prevladovale so odrasle želve (77 %), kar je za dolgoživo vrsto povsem običajno. Prisotnost večje- ga števila subadultnih osebkov pa kaže na obnavljanje populacije. Nekoč degra- dirano območje, kjer je bilo odlagališče rudniške jalovine (Korea), predstavlja danes zelo pomemben habitat za močvir- sko sklednico v parku – tu smo ujeli in popisali kar 54 osebkov. Povprečna velikost (dolžina hrbtnega ščita) odraslih samcev močvirske sklednice (na sliki) je bila 11,47 cm, samic pa 12,69 cm. 1 2 3 4 32 DRUŠTVENE NOVICE Noč delfinov 2013. Samica močvirske sklednice (Emys orbicularis) (na sliki). Največja ulovljena želva je bila sta- rejša samica, ki je v dolžino merila 16,93 cm in tehtala 0,62 kg. Na podlagi terenske raziskave in drugih preteklih raziskovanj lahko zaključimo, da na preučevanem območju obstaja šte- vilčna populacija močvirske sklednice, ki je vsekakor vredna naravovarstvene pozornosti. Z raziskavo smo tako ocenili trenutno stanje populacije na preučeva- nem območju, za prihodnost pa je po- membno, da se vzpostavi večletno spre- mljanje stanja populacije, kar predvideva tudi Direktiva o habitatih. Prikaz lova s pomočjo vrš. Izlet v gozd Cansiglio V začetku oktobra 2013 so se člani društva Dinaricum odpravili na izlet v Italijo, in sicer v gozd Cansiglio. Zakrasena predalpska planota je obdana z mogočnimi bukovimi gozdovi, ki spadajo med najlepše gozdove v severovzhodnem delu Italije. Cilji izleta so bili spoznavanje in obisk samega gozda, predvsem pa poslušanje in opazovanje jelenov v času parjenja, t. i. ruka. V teh gozdovih naj bi skupaj z damjaki in srnami namreč živelo do 3.000 jelenov in košut, ki so jih izpustili na prostost v 70. letih. V tem času so se živali razmnožile, ker je bil lov nanje prepovedan. Z nekaj sreče smo videli veliko košut, a žal le nekaj jelenov. Vseeno pa smo lahko prisluh- nili njihovim mogočnim glasovom, ki so v kotanji odmevali kot večerna simfonija. Besedilo: Petra Muhič in Marko Zupan Foto: Petra Muhič Uspešna 2. Noč delfinov V začetku lanskega decembra je društvo Morigenos organiziralo že drugo Noč delfinov. Zanimivosti o slovenskih delfinih in kratek pregled društvenih aktivnosti v letu 2013 smo v Svetovni kavarni Sputnik delili s starimi in novimi prijatelji. Za sproščeno vzdušje sta skrbela radijski voditelj Klemen Bunderla in ambasadorka delfinov Sara Savnik, The Look of the Nations in Miss Universe. Predstavili smo tudi nove zloženke in razglednice, vsak udeleženec pa je v zahvalo za podporo društvu prejel USB-ključek s presenečenjem. Dogodek smo zaključili z žrebanjem glavne nagrade – posvojitev delfina za eno leto – in prijetnim klepetom, ki je trajal še pozno v noč. Pogovarjali smo se tudi o 11. dnevu delfinov, ki bo potekal poleti v Piranu. Besedilo: Ana Hace Foto: Gregor Kervina