Družina pokojnega Bojana Kajtne zahteva pravico Direiftorica Esoteciia odstavljena ■M ]i Oallfe" i UŽITEK V DOBRI KAVI i PR4ŽAIINA; 08/718-2669 i ST. 53 - LETO 62 - CELJE, 6.7.2007 - CENA 1,25 EUR - 299,55 SIT DOGODKI UVODNIK Bogovi niso samo v belem leü, kdo so ljudje, ki sc odločUi, kako dolgo bo Bojan še živel. Kdo so ljudje, ki so se igrali Boga?« so besede prizadete dmžine, ki je izgubila sina, brala, očeta... Besede, ki terja-p odgovomosi. saj človek nima pravice odloöaä o življenju in smrti A prav ta nepredstavljivo težka odgovornost leži napleäh ne le zdravnikov, ki jim ljuds- pak tudi medicinskih sester in drugih, MILENA ki delajo z bolniki. POKLIČ O usodi Bojana Kajtne ni odločal zdravnik, saj za bolnika v čakalnici ni niü vedel. Kakšna bi bila njegova odločitev, ne moremo vedeti Vemo le, da se tudi zdravnik lahko v syqi oceni zmoti Tako kot se je zdmvnica na ljubljanski urgenci in je umirajoči bobuk dočakal konec v ča-kahüci V Celju je umrl napoti po napotnico. »To se ne bi smelo zgoditi. Sestra ne more in ne sme odkloniti bobuka,« je v ponedeljek odločno povedala strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik. Zakaj se je to vseeno zgodilo, ni mogla razložiti. Oba, medicinska sestra, ki se je pogovarjala z Bojanom Kc^tno, in višji zdravstveni tehnik, s katerim se je posvetovala, imata za sabo dolga leta izkušenj na urgenci. Na žalost to ne pomeni le veliko znanjcL, ampak tudi vrsto slabih izkušenj. Ste se kdaj vprašali, zakaj je ne le na celjski, ampak tudi {X)vsod drugod na urgencah taka gneča? Didi zato, ker je to najkrajša pot do zdravnika specialista, po kateri se odpravijo ne le tisti, ki resnično mislijo, da je njihovo življenje o^ženo, temveč tudi tisti, ki ubirajo blihijice. Takšnih nenujnih bolnikov po podatkih strokovne direktorice pride na celjslw urgenco kar 60 odstotkov. Nenujnih storitev na urgenci zdravstvena zavarovalnica ne plača, če bolniki niso prišli z napotnico. V nenehnem privijanju. zdravstvenih zavodov, da ne bi poslovali z izgubo, je tako napotruca pomemben dokument, ki ga od bolnika praviloma terja sestra. Ker je običajno tudi orui »kriva«, če sprqme bolnika brez napotnice. Da ne smejo brez tehtn^a razhga vznemirjati zdmvnikov, je tudi vsotomur, ki je kdaj bil v bolnišnici, popolnoma jasno. In tako se lahko zgodi, da znajde v ospredju pozornosti namesto človeka kos papirja. Ni se zgodilo prvič, še zdaleč ne, le da se je prvič končalo tako nesrečno in tako oätno. Ne bi se smelo zgoditi, nikakor. Za nepotrebno smrt ni opm-uičila. Je pa mogoče razumeti. La^e kot nepredstavljivo odgovornost, ki so ji nenehno izpostavljeni tako zdravniki kot sestre. Ki pred njo bežijo z urgence in iz bolnišnice. V druge poklice, kjer se jim ni treba igrali boga. Ker to niso. »Božje odkičitve« ljudje sprejmemo, človeških napak pač ne. Nadvoz Lipa do maja Predstavniki podjetja CM Celje in Javne agencije za železniški promet RS so vCeraj v Štorah podpisali pogodbo za gradnjo nadvoza Lipa v Štorah. Delati naj bi začeli že v naslednjih dneh. Ibiiieljiii kaineji za uuielijeiii iiadvuz su sicer položili že lani oktobra, vendar se je zapletlo pri izbiri izvajalca za gradnjo. Podjetje CM Celje je bilo za izvajalca del izbrano na ponovnem mednarodnem razpisu, potem ko so prvi razpis razveljavili po pritožbi avstrijske družbe Strabag. Projekt nadvoz Lipa je eden najdražjih v naši regiji. Vrednost naložbe znaša pet rajonov evrov. Občina Štore je zagotovila milijon evrov s projektno dokumentacijo in z odkupi zemljišč. Po pogodbi morajo izvajalci v desetih dneh pripraviti vse za začetek del, po nadvozu pa naj bi se peljali že čez deset mesecev. ŠK KRATKE-SLADKE Kaj bi bilo. če bi bilo Ob resni obravnavi predloga območij pokrajin z imeni in sedeži na seji konjiškega občinskega sveta, se je eden izmed svetnikov ob roisJi, da bo Dravinjska dolina sodila v Savinjsko pokrajino, zaskrbljeno vprašal; »Kaj bi bilo, če bi Ko-njičani postali Savinjčani?« Odgovor župana Mirana Gorinška: »Vicov o Savinjčanih ne bi bilo več.« O »zajebanihif stvareh »Je pa to zelo >zajebana< stvar,« je o izračunu vikanj v javno telekomunikacijsko omrežje na ponedeljkovi seji dejal župan Občine Vransko Franc Sušnik. Da je res, se je izkazalo, ko mu je z obrazložitvijo izračunov priskočil na pomoč eden od svetnikov. Drnovšek v Gornjem Gradu v sredo se je v Gornjem Gradu, sicer malce inkognito, mudil predsednik države dr. Janez Drnovšek. Menda naj bi šlo za obisk zasebne narave, predsednik pa se je med drugim ustavil v Centru starejših občanov Deos pri 101-letni Vidi Pariš. Posebno pozornost je namenil bogati sakralni dediščini v tem okolju. Tako je obiskal gornjegrajsko katedralo sv. Mohorja in Fortunata, se podal do manjše, skrite in težko dostopne cerkvice sv. Lenarta pod Lepenat-ko, s posebnim zanimanjem pa si je ogledal cerkev Marije Snežne v Novi Šfid, kjer so ga pozdravili tudi otroci, ki se mudijo na oratoriju. Foto: EDI MAVRIČ Dr. Janez Drnovšek z župnikom Lojzetom Ternarjem, ki ga |b sprejel v Novi Štifti. Fakulteta za alternativne vede Regionalna razvojna agencij^^Celje že dlje časa pripravlja zagon Mednarodne univerze Celje. Zdaj je znano, da bo eden ključnih sestavnih delov univerze Mednarodna fakulteta alternativnih ved. Pri pripravi študijskega progama, usklajenega z bolonjskimi kriteriji, sodeluje skupina 20 uglednih strokovnjakov medicine in farmacije ter profe- sorji slovenskih univerz. Fakulteta naj bi bila nekakšna raziskovalno naravoslovno-tehnična z integracijo medicine, kemije in fizike. Ogrodje fakultete sloni na javno-za-sebnem partnerstvu in ga predstavlja tehnološka platforma, sestavljena iz biome-dicinskega inženiringa, bio-farmacije, e-zdravja in tele-medicine, zdraviliškega turizma, nanotehnologij za medicinske aplikacije in vesoljske medicine. V okviru razvoja programov fakultete poteka tudi priprava programa biodinamič-ne pridelave hrane. Zaposlji-vost diplomantov naj ne bi bila vprašljiva, saj področje pokriva sedanje potrebe zdravilišč, wellness centrov, novih ordinacij za alternativno medicino, tehnoloških centov, bolnišnic ter novih turi- stičnih in zdravstvenih centrov. Iz fakultete bodo izšli inženirji alternativnih ved, ki bodo v magistrskem študiju definirali svojo specializacijo na posameznem akademskem področju. Zasnovo takšne fakultete bodo predstavih tudi med vladnim obiskom v Savinjski re^ji" prihodnji torek in sredo. Potrjena fakulteta za energetiko Konec junija je državni zbor z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru tej dodal novo članico in s tem potrdil ustanovitev Fakultete za energetiko s sedežem v Krškem in z dislocirano enoto v Velenju. Fakulteta za energetiko bi lahko prve študente sprejela v akademskem letu 2008/09, za vsako lokacijo pa bo razpisanih 80 študijskih mest; 40 za visokošolski program in 40 za univerzitetni. Univerzitetni magistrski program je obli- kovan po vzoru tujih uglednih univerz in ne predstavlja konkurence obstoječim programom na obeh univerzah. Da bi zagotovili primerno kadrovsko zasedbo, bo prihodnji mesec objavljen mednarodni javni poziv k sodelovanju pri izvajanju študijskih programov v Krškem in Velenju, ki bo veljal strokovnjakom z ustreznimi pedagoškimi nazivi in izkušnjami na področjih elektro, strojne in jedrske energetike ter ostahh področjih. US Flirt na celjskih tirih Slovenske železnice so v torek predstavile nov potniški vlak Flirt, ki |e opravil predstavitveno vožnjo med Ljubljano in Celjem. Vlak Flirt je izdelalo podjetje Stadler, namenjen pa je primestnemu železniškemu prometu. Vlak izpolnjuje vse evropske standarde. Največja hitrost, ki jo doseže, je 160 kilometrov na uro. Ima 182 se-dišč in 244 stojišč. Značilnosti teh vlakov so med drugim prostorna in pomikom (tudi invalidom) prijazna ter klimatizirana notranjost, prostor za vozičke, kolesa ali smuči. Slovenske železnice načnujejo nakup 20 motornih garnitur in 30 v^onov, s čimer bi posodobile in razširile obstoječi in zastarani vozni park. BS, foto: SHERPA -"«I. tMtIt*- [fPfllOPKI V Celju še vedno popisujejo Geodetska uprava je konec junija po podaljšanem roku končala prvi del popisa nepremičnin. Nekatera območja so terenski del projekta že končala, druga, med njimi tudi Celjsko, bodo popis nadaljevala še v tem in morda celo vnasled-njem mesecu. Čeprav je geodetska uprava rok za konec popisa enkrat že podaljšala in ga predvidela za konec junija, naj bi se ponekod zavlekel za še dva meseca, torej do konca avgusta. Od začetka popisa je bilo do zdaj popisanih približno 1,5 milijona enot, kar predstavlja malo več kot 80 odstotkov vseh stavb in delov stavb na območju Slovenije. Terenski del popisa naj bi do konca junija končali v 26 popisnih centrih geodetske uprave, v 13 ga bodo nadaljevali v juliju in v 7. centrih celo v avgustu. Kot razlog zakasnitve pri popisu Gurs navaja neurejeno lastniško strukturo, kompleksne tipologije gradnje, nepripravljenost udeležencev in pomanjkanje aktivnih popisovalcev na posameznih območjih. Kot kažejo podatki za celjsko območno geodetsko upravo, kamor sodijo občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah, je bilo do zdaj popisanih več kot 87 odstotkov stavb in delov stavb. Nekoliko nižji odstotek beleži velenjska območna geodetska uprava z občinami Velenje, Mozirje in Žalec, kjer je bilo popisanih malo manj kot 85 odstotkov enot. Gurs pa je že objavil tudi predvidene datume konca popisa po posameznih občinah. Do 30. junija so oziroma naj bi po predvidevanjih terenski del popisa končali v Laškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju in Žal- cu. V Celju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Mozirju naj bi se popis nadaljeval še do konca julija. Spomnimo še, da bosta terenskemu delu popisa sledili vzpostavitev registra nepremičnin ter izvedba množičnega vrednotenja. PM ' SO NAŠI POSLANCI? Nemirni duii pclirajin Zgodba o pokrajinah, ki jo je minister Ivan Ža^ mukoma skrpal v zadnjih dveh letih, vse bolj poka po šivih. Včeraj so poslanci sedaj ma-triarhalne LDS predlagali, naj državni zbor (DZ) z dnevnega reda julijske seje umakne tri pokrajinske zakone ter jih obravnava v paketu s sedaj že razvpitim četrtim, s katerim bodo določili število in meje bodočih pokrajin. V LDS-u namreč menijo, da je ravno od števila pokrajin, njihove velikosti in razmejitev odvisna celotna ureditev pokrajin, zato želijo paketno obravnavo zakonov. V vseh dosedanjih mesecih so politiki s priluitim nela-godjem govorili o bodoči re-gionalizaciji države, Čeprav se zgodba o pokrajinah vleče že dolga leta, jo od prvih razprav spremljajo nesoglasja in celo prepiri, ki se bolj ali manj sučejo okoli števila in obsega pokrajin. Minister Žagar ob tem pravi, da je bil duh spuščen iz steklenice že pred njegovim prihodom na ministrski položaj, predvsem z ustanovitvijo 12 razvojnih regij. Vendar pa se pri ra^ravah o številu ni ravno trudil ujeti tega spuščenega duha, ampak si je namesto strokovne izbral »politično realnost«. In ta naj bi bila 14 pokrajin. S tem se med drugimi ne strinjajo niti državni svetniki. V sredo so omenjene ui zakone o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah in o njihovem financiranju sicer podprli kot primerne za poslansko obravnavo, vendar pa so prepričani, da je treba zmanjšati število pokrajin. Vladi so predlagali večje in gospodarsko močnejše pokrajine, ki bi imele večji finančni, razvojni in kadrovski potencial. Hidi nekateri svetniki so podvomili, da je pokrajinsko zakonodajo mogoče sprejemati brez dokončne razdelitev države. Predstavnik delodajalcev Još-ko Cuk je ob tem poudaril, da je treba pripraviti analizo o stroških uvajanja pokrajin, saj ne verjame zagotovilom ministra Žagarja, da regiona-lizacija ne bo imela posledic za državni proračun. Politično realnim pokrajinam nek-danj ega bistr^ega župana vse od objave pokrajinskega predloga očitajo neuravnoteženost, tej temi se niso izognili niti v državnem svetu (DSj. ) opozorili, da obstajajo prevelike razlike med predlaganimi pokrajinami tako glede števila prebivalcev kot tudi drugih vidikov. Razlike v gospodarski moči pa bi še povečal morebiten nastanek samostojen pokrajine Ljubljana glavno mesto. ' Svetniki so prepričani, da mora država vsem pokrajinam zagotoviti ustrezne finančne vire, saj se bo drugače ponovila občinska zgodba o finančni odvisnosti od države, to pa onemogoča decentralizacijo. Pri tem so opozorili tudi na vlogo DS-ja, ki bi lahko postal predstavnik pokrajin na ravni države, Spomnili so tudi na upoštevanje enakomerne zastopanosti pri določanju pokrajinskih volilnih enot, da ne bodo imele odločitve večjih mestnih občin in pokrajinskih središč v pokrajinskem svetu preveliko težo. Medtem pa duh iz steklenice veselo rovari po državi in zbira razloge za glavobol ministra Žagarja. Naši severni sosedje na Koroškem so se takoj po objavi Žagaije-vega predloga začeli prepi-raü, kdo je večji in boij zaslužen za pokrajinsko prestolnico, Ravne ali Slovenj Gradec. Potem so piskrček po na-čeh kjer se prepirata dva ... pristavili še v Dravogradu, tako da sedaj koroški občinski sveti glasujejo za občinam najljubšo prestolnico. Cerkničani so popenili nad domnevno aroganco Postojn-čanov in pred dnevi predlagali nastanek njihove notranjske pokrajine, seveda brez Postojne, Vllirski Bistrici dn-cajo med državnim predlogom, da postanejo Notranj-d, in svojo željo, da jih uvrstijo med Primorce. Dilemo so že razrešile tri krajevne skupnosti, ki so napovedale, da bodo na Primorskem z Bi-stričani, ali pa se bodo odcepile, pa basta. Štajerci hočejo ostati Štajerci, ne pa postati Podrav-d, Ajdovd in Vipavci si želijo enotno Primorsko, ne pa Goriške in Koprske, zgornja Gorenjska bi na svoje, na veliko se mešetari z našimi zahodnimi sosedi Zasavci. Skratka, do konca julija, ko morajo občine posredovati svoja mnenja o Žagarjevemu predlogu, bo pokrajinska mi-neštra razvodenela in presla-na hkrati. SEBASTUN KOPUŠAR i&ki internet (stalna povezava] -r (Visoke hitrosti) (Kabeisid modem) (Neomejen dostop) (Prii žišča v Podgorju ter športno rekreacijskega objekta v Novi vasi. Posodobili naj bi cesto v Jakob, ves čas pa želijo izboljšati razmere na področju komunale. Končno naj bi KS pridobila še svoje prostore, zdaj namreč gostujejo v utesnjenih prostorih na Mestnem trgu. Načrtov in vsega, s čimer se v KS-ju lahko pohvalijo, pa je še veliko. Zato si bomo kaj prihranili še za naslednje obiske. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN ej za fatODrHfirHnju pognal iz hleva. nadzirati, so nam povedali (z leve) Dejan, Lojzka. Utfaan in Kari. deset dni je treba gorenje vse čas m «9MIK Za resnico in pravico Celjska'bolnišnica je po treh tednih, v ponedeljek, z ugotovitvami internega strokovnega nadzora, ki so ga uvedli po tragični smrti Bojana Kajtne, seznanila svojce in javnost. Naslednji dan se je na poročilo odzvala družina pokojnega. Brata Miran in Boris Kajtna sta razočarana, ker so v bolnišnici potrebovali toliko časa za ugotovitve, hkrati pa niso pokazali na krivca niti niso uvedli sankcij za odgovorne. V imenu celotne družine sta napovedala, da bodo izrabili vsa pravna sredstva, da bi prišla na dan vsa resnica. Zato da se kaj takega, kot se je Bojanu Kajtni, ne bi zgodilo nikomur več. Zato da njegova smrt ne bo zaman. »To poročilo je našo žalost še povečalo,« je na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala z bratom Borisom, prizadeto začel Miran Kajtna. »Čeprav je Bojan umrl zaradi napake bolnišnice, bežijo pred odgovornostjo in resnico.« Takšno trditev družina opira predvsem na razlike med izjavami vpletenih zdravstvenih delavcev in drugih prič. Strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Skrabl Močnik je sicer opo-zorüa, da je njüiovo poročOo samo del celote, vendar ga družina Kajtna vseeno ocenjuje kot kup laži, »saj temelji na izjavah dveh prič, ki sta bili neposredno vpleteni«. Odločujoče podrobnosti v noči na 10. junij je 50-letni Bojan Kaj tna v stiski trkal na vrata am- Miran in Boris Kajtna sta se ob sliki SD se igrah Boga in odločali o bulante za intemistično prvo pomoč v bolnišnici. Od tam so ga napotili po napotnico v zdravstveni dom. Ko je odšel ponjo, se je na poti iz bolnišnice zgrudü. Ko so ga našli, je bilo za pomoč že prepozno. Umrl je zaradi srčnega infarkta. Velika verjetnost je, da bi ob pravočasni pomoči preživel. To so dejstva, pri čemer se poročilo internega strokovnega nadzora v bolnišnici od tistega, kar je družina pokojnega izvedela od prič dogodka, razükuje v pomembnih podrobnostih. Po pripovedovanju bratov Mirana in Borisa piše v poročilu, da je medicinska sestra, s katero se je Bojan pogovarjal, izjavila, da je tožil zaradi bolečin »v grlu in navzdol in da se zdravi zaradi bronhitisa«. Dejansko naj bi tožil o bolečini v prsih. Nejasno je tudi dogajanje, povezano z napotnico, ki je Bojan ni imel. Sestra naj bi mu predlagala, da si jo »lahko« uiedi v ZD-ju. Na drugi strani je trditev, da mu je kljub izjavi, da je pripravljen vse plačati sam, rekla, da »mora« po napotnico. V poročilu naj bi tudi pisalo, da mu je zagotovila, da bo pregledan, a da mora počakati. Tega naj ne bi slišal nihče. »Prepričani smo, da so si takšne izjave izmisUli v bolnišnici, da bi se oprali krivde.« Družina zavrača trditev v poročilu, da je bila komunikacija med sestro in Bojanom prekratka, da bi lahko opazila predinfarktno stanje in da bi bilo marsikaj drugače, če bi povedal, da je srčni bolnik: »Če mu je lahko na dolgo in široko razlagala administrativne postopke, j e bilo dovolj časa, da bi prepoznala srčno bolečino. Kako naj bi ji Bojan povedal, da je srčni bolnik, če še nikoli prej ni imel težav in tega ni vedel?« se sprašujejo. Svojci so zgroženi tudi zaradi slabe komunikacije med zaposlenimi v bolnišnici. »Dežurna zdravnica, ki je Bojana oživljala, še sedem ur po dogodku ni vedela, da je bil pred tem na urgenci in v stiku z medicinsko sestro. Zato nam je tudi zatrjevala, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Tudi predstojnik prim. Ivan Žuran je o celotnem dogajanju izvedel od nas, šele po 24 urah. Tudi v zapisniku kriminalista, ki je prišel v bolnišnico po Bojanovi smrti, ni bilo omenjeno nič, kar se je dogajalo pred oživljanjem,« opozarja Miran Kajtna, Tritedenski interni strokovni nadzor in razlike med zapisanim v poročilu in izjavami drugih prič so za prizadeto družino dovolj za dvome in obtožbe. Od eksternega strokovnega nadzora, ki ga je obljubilo ministrstvo za zdravje, si ne obetajo veliko, še zlasti, če bo temeljil na izjavah istih, vpletenih ljudi. Zdravnice in medicinske sestre, ki sta se v času, ko je Bojan prosil za pomoč, ukvarjali z »agresivnim aikoholiziranim pacientom«, višjega zdravstvenega tehnika, s katerim se je posvetovala sestra, ki je govorila z Bojanom, in je ugotovil, da nima potrjene zdravstvene kartice in sestri naročil, naj o posledicah obvesti pacienta, ter seveda sestre, s katero se je Bojan pogovarjal in ki je tudi na vprašanje neposredno nadrejenega višjega zdravstvenega tehnika odgovorila, da ni prizadet... Kotn a ge- neralna sekretarka Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveze društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije Petra Ker-snič, v zbornici - zvezi še čakajo na dopis ministrstva za zdravje. Zunanji strokovni nadzor v celjski bolnišnici, ki ga bo odredilo ministrstvo, bo namreč opravila zbornica - zveza. »Nadzor bomo skušali opraviti v 14 dneh. Poročilo bomo posredovali ministru za zdravje,« je napovedala. Kot je že v ponedeljek povedala strokovna direktorica bolnišnice, prvi dve normalno delata dalje, medtem ko od drugih dveh eden dela pod nadzorom, drugi pa ne dela več na urgenci. O imenih nihče ne govori, saj kriminahstična preiskava še ni končana. Družina Kajtna pričakuje, da ho ta pokazala pravo resnico. »Tisti, ki so krivi za bratovo strut, se ne bodo mogli izogniti svoji odgovornosti. Naredili bomo vse, kar nam pravni red omogoča. Hočemo resnico in pravico.« MILENA B. POKLIČ Naj bodo te počitnice res zabavne. Se vidimo v Oslariji! Več na vvww.planet-tus.com - Št. 53-6. julij 2007 - 6 O cetis tva, bila pa je tudi Delova osebnost leta 2006 za področje gos Presenečenje v Esotechu Nadzorni svet razrešil dolgoletno direktorico Zofijo Mazej Kukovič - Novi direktor Marko Škoberne Gospodarsko javnost, zlasti velenjsko, je v torek presenetila novica, da je nadzorni svet Esotecha na izredni seji (in v njeni odsotnosti) razrešil predsednico uprave Zofijo Mazej Kukovič, ki je podjetje vodila zadnjih 15 let. Na njeno mesto so imenovali Marka Škobemeta, ki je Esotech sicer pred nekaj meseci zapustil in odšel k velenjskemu podjetju Bitol. Po neuradnih informacijah naj bi bila med razlogi za odstavitev Kukovičeve odhod ambicioznih kadrov in njeno pismo, v katerem sporoča delničarjem, naj delnice prodajo njej, če ne želijo ostati dolgoročni delničarji; ob-stajajo pa še namigi, da niso vsi navdušeni nad vstopom na kitajski trg. «Nadzorni svet se je odločil, kot se je, pri tem pa nikakor ne gre za izpodrivanje bivše uprave,« je poudaril novi direktor Esotecha Marko Škoberne, ki je bil pred odhodom iz podjetja direktor trženja. Kot je omenil Škoberne, ga podpira večina zaposlenih in tudi delničarji, z bivšo direktorico pa bi se rad čim prej pogovoril o njeni nadaljnji po-vezanostiz družbo. »Ta trenutek si želimo, da usmerimo po- gled v prihodnost in se odločimo za nove projekte. Delo nadaljujemo z mlajšo ekipo, ki v skupnem nastopu vidi veliko priložnost. Najprej bomo naredili revizijo poslovanja, potem bomo odločali o nadaljnjih korakih. Zaenkrat velik del realizacije ustvarjamo na domačem trgu, ki bo tudi vnaprej naša prednost.« Sodeč po delniški knjigi je v podjetju zaposlena večina lastnikov delnic. Škoberne ima v lasü 2.39 odstotka delnic in je tako deseti največji delničar Esotecha, Kukoviče-va pa je z 19,6 odstotka največji posamični lastnik. In rav- Zadovoljni S poslovanjem v ZdraviUšču Uško so s poslovnimi rezultati v prvih petih mesecih letošnjega leta zelo zadovoljni, saj so ti v. primerjavi z enakim obdobjem lani precej boljši. »Poslovni prihodki so se povečali za šest odstotkov, odhodki le za dva odstotka in temu primeren je tudi poslovni izid - dobiček iz rednega poslovanja je tako 3,8-krat večji od dobička v enakem obdobju lani. Podpisane imamo tudi vse ^av-ne pogodbe, s katerimi zagotavljamo nočitve in storitve v zdravilišču, pogodbe 2 Zavodom za zdravstveno zavarovanje, vse pogodbe za obnovitev in rehabilitacijo ter tudi veäno dolgoročnih tržnih pogodb,« pravi direktor zdravilišča mag. Roman Matek. V ZdraviUšče Laško predvidevajo, da bo tudi poslovanje do konca leta teklo po pričakovanjih in da bodo zagotovili načrtovani rezultat. BA »Za nepoznavalce je morda presenečenje, da je mlada, bolj kot kdajkoli prej močna ekipa prevzela vodstvo Esotecha. Z dosedanjo dhrektorico, ki je to družbo vrsto let uspešno vodila, so se razšli, ker vedo, kaj hočejo, predvsem pa, kaj zmorejo. Čaka jih vrsta projektov, s katerimi bodo dokazali, da zmorejo še več in še bolje kot doslej,« je ocenila direktorica velenjske gospodarske zbornice Alenka Avberšek. no domnevno nezakonit poskus odkupa delnic naj bi botroval razrešitvi bivše direktorice. »Nahajam se na službeni poti v Šanghaju, novico o moji zamenjavi so mi povedali po telefonu. Presenečena sem nad načinom nasilne izvedbe postopka glede na to, da so v NS-ju večinoma moji sodelavci, ki so istočasno tudi lastniki in so me ves čas mojega delovanja podpirali,« je povedala Zofija Mazej Kukovič ter dodala, da je res poslala javno pisno vabilo delničarjem, da zaradi dolgoro čnega razvoja p odj etj a poveča svoj lastniški delež. »Razlogi za mojo razrešitev niso utemeljeni in nimajo nobene pravne podlage. Pravni postopki so v teku. Glede na vse izkušnje, ki sem jih pridobila z vodenjem Esotecha, in z ozirom na vsa kritična obdobja, ki so me kalila, je zame sedanje stanje nov izziv.« US, RP Padle ekskluzivne pravice prodaje plina z odprtjem trgov z električno energijo in zemeljskim plinom, ko bodo lahko različni dobavitelji ener-gente dobavljali povsod po omrežju, so se morale v določenih občinah spremeniti tudi koncesijske pogodbe o ekskluzivni prodaji pli- Distributerji plina, ki so v nekaterih občinah zgradili plinovodno omrežje, so zdaj izgubili ekskluzivno pravico prodaje plina, ostala jim je le še pravica do omrežja. Pred popolnim odprijem ü^ je cena električne energije predstavljala približno 38 odstotkov končne cene elektrike za gos- roc podinjstva. cena zemeljskega plina pa okoli 53 odstotkov zneska, napisanega na mesečni položnici. S tem mesecem se bosta zgolj ta dva dela cene prosto oblikovala na tr^, postavke za uporabo omrežij, takse, trošarine in davek pa bodo še naprej določene in enake za vse dobavitelje. Kot je znano, se v krajšem obdobju na teh trgih ne bo skoraj nič spremenilo, srednjeročno pa lahko pričakujemo določene podražitve, saj je cena energentov pri nas v primerjavi z Evropsko unijo podcenjena. Pri električni energiji zaostajamo za približno 30 odstotkov in pri ze-- Št. 53 Določeni, na primer voj-niški odjemalci plina so v pogodbah z Adriaplinom imeli zapisano tudi, da bo cena vse do leta 2013 zaostajala za ceno kurilnega olja, z novim zakonom pa so takšna zagotovila nična. meljskem plinu za približno 8. Šele po dvigu cen, ki bo skoraj zagotovo istočasen, se bodo odjemalci odločali za zamenjavo dobaviteljev, odločilni kriterij pa bo seveda cena. Te bomo lahko spremljali na spletni strani Javne cije RS www.agen-rs,s Tuš se je vrnil v Konjice V neposredni bližini nekdanje prve Itiševe trgovine v Slovenskih Konjicah je v sredo družba Engrotuš slovesno odprla nov supermarket, za katerega je odštela kar 3,1 milijona evrov. Kot poudarjajo v Tušu, se je zgodba o uspehu Skupine Tuš začela pred 18 leti prav v Slovenskih Konjicah. Danes skupina zaposluje že 3.900 ljudi, takrat pa je začela le s petimi zaposlenimi, ki so skrbeli za 200 kvadratnih metrov veliko trgovino. Družba Engrotuš je bila ustanovljena leta 1990, leto dni po odprtju prve trgovine v Slovenskih Konjicah. Odprtje novega supermarkela je bilo zato še bolj slovesno. Supermarket je zgradilo podjetje Ingrad Gramat. Velik je 1.500 kvadratnih metrov. V njem je zaposlenih 30 delavcev, od katerih so jih na novo zaposlili 22. Uredüi so tudi parkirišče, na katerem je prostor za več kot 65 avtomobilov. Nov supermarket sta slavnostno odpria Aleksander Sve-telšek, generalni direktor Skupine Tuš, in Bojan Podkraj-šek, podžupan Obäne Slovenske Konjice. Ob odprtju so izročili ček v vrednosti 2000 evrov Zlatku Gričniku, generalnemu tajniku društva za duševno prizadete Čebela. MBP Razdelili 1,7 milijona evrov o razdelitvi lanskega bilančnega dobička v višini 1,7 milijona evrov so v minulem tednu odločali delničarji Kovintradea. Malo manj kot 132 tisoč evrov bodo čilo dividend, člani uprave in nadzorne jeli skupaj 69 tisoč evrov, preostanek v evrov bo ostal nerazporejen. Hkrati s stili upravo, da lahko v naslednjem letu ne delnice podjetja, vendar le do novnega kapitala podjetja. Skupina Kovinuade je lani zabeležila dobrih 178 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 31 odstotkov več kot predlani, še bolje pa jim kaže v letošnjem letu. saj so v prvem šestmesečju že presegli načrtovane rezultate. RP lamenili za izpla-ja sveta bodo pre-V višini 1.5 milijona o delničarji poobla-inpol kupuje last-3 10-odstotkov os- Sofinanciranje ifadrovskih štipendij Pomanjkanje kadrov določenih profilov, še posebej inženirjev. se iz leta v leto povečuje. Podjetja so prisiljena z višjo plačo privabiti strokovnjake iz drugih podjetij ali vzpostavljati stike s fakulteumi in ne zgolj najboljšim )viti štipendijo (kar sicer še ni zagotovilo, da bodo diplomanti ostali pri njih). Regijska štipendijska shema Regionalne razvojne agencije Celje že tretje leto podjetjem ponuja možnost sofinanciranja štipen-dij. Eno od orodij, ki lahko k načrtovanju kadrov in porastu štipendiranja ter vračanju izšolanih kadrov v regijo bistveno pripomore, je regijska štipendijska shema. Ta omogoča 50-odstotno sofinanciranje kadrovskih štipendij, medlem ko ostalo polovico zagotovijo delodajalci, pri katerih se štipendisti zaposlijo za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Zavod RS za zaposlovanje je v začetku tedna objavil Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2007/08. Razpis je podoben lanskemu, rok za oddajo vlog za dijake in udeležence izobraževanja odraslih je 5. september in za študente 3. oktober. Pravico do republiška štipendije lahko uveljavijo tisti, pri katerih bruto dohodek na družinskega člana v letu 2006 ne presega celoletiiega zneska 130 odstotkov zajamčene plače, tj. 3.666.20 evra. Vloge delodajalcev sprejemajo do 13. julija, pri čemer je kriterij za dodelitev dela štipendij, da iskan kader ustreza razvojni potrebi in perspektivnosti poklica v posamezni razvojni regiji, kadrovska potreba pa mora biti utemeljena v kadrovskem planu, ki ga podjetje priloži v prijavi na javni poziv, programu prestrukturiranja, izkazana z neuspešnim iskanjem ali kako drugače utemeljena. Na podlagi vlog delodajalcev in njihove določitve potreb po štipendiranju bodo v začetku avgusta objavili razpis za dijake in študente, ki bi jih takšne štipendije zanimale. RP iORODJIIRnill894 Igtöll partnerinajboljšimtimsm O ljudeh z veliko začetnico Začetek nove akcije Novega tednika - Predstavljamo najbolj priljubljene socialne oskrbovalke, patronažne sestre . Ljudje z veliko začetnico so tisti, ki so sposobni nuditi fizično in psihično pomoč ostarelim, bolnim in kako drugače pomoči potrebnim, čeprav le-ti včasih zaradi bolezni in drugih tegob niso najboljše volje. A se slednje lahko hitro spremeni - že nasmeh in prijazen pozdrav sta veUkokrat dovolj, da v Uha stanovanja in hiše posije sonce. V uredništvu Novega tednika smo se za serijo predstavitev socialnih oskrbovalk, patronažnih sester in kar je še podobnih poklicev, ki jih opravljajo ljudje z veliko začetnico, odločili na pobudo našega bralca. Da je podobnih dobrih izkušenj še več, se lahko prepriča vsak, le malce je treba pogledati in prislulmiti. Na ta način izvemo za prava prijateljstva in navezanost, ki se spletajo med prijaznimi obiskovalkami (ja, priznajmo, v veliki večini so to ženske) in njihovimi oskrbovanci. Radi bi jih predstavili čim več -z območja celotne celjske regije, seveda - zato vas vabimo, da predlagate, koga naj obiščejo naši novinarji. Ker je nekje pač treba začeti, smo za začetek obiskali center za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji Celje. Nepopoln opis delovnih nalog »To delo od človeka zahteva nekaj več. Nekaj, česar ne moreš zajeti v opis delovnih nalog, dati moraš del sebe,« delo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev opisuje duša centra za pomoč na domu Maja Br-glez Vivod. Center je med občani (deluje na območju občin Celje, Štore. Voj-nik in Dobrna) že dobro znan. Tudi tisti, ki njegovih uslug (še) ne potrebujejo, ga dobro poznajo in v isti sapi ne pozabijo poudariti, kako zelo so ljudje z njegovimi storitvami in zaposlenimi zadovoljni. Zaradi centra ljudem, ki so močno navezani na svoj dom, ob poslabšanju zdravstvenega stanja ni treba oditi v inštitucionalno varstvo. Ob njegovi pomoči lahko za onemogle še vedno skrbijo svojci, ki so sicer pol dneva v službi. V centru lahko svoje strahove, dvome, tegobe izrazijo tisti, ki na svetu nimajo nikogar več. Storitve centra za pomoč na domu kot tudi drugih podobnih servisov. ki delujejo po ostalih občinah, so namenjene izboljšanju kakovosti življenja starejših v njihovem bivalnem okolju. Koristijo jih lahko starejši od 65 let, osebe, ki imajo status invalida, kronično bol- in otroci s težjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Najbolj razširjena oblika storitve je pomoč na domu, ki so jo v začetku 90. let začeli izvajati centri za socialno delo v okviru javnih del. Uporabnikom pomagajo pri osebni negi, hranjenju, prevozih hrane, vne-katerih primerih jim tudi skuhajo kosilo. Pri tem za mnoge več kot hrana in osnovna gospodinjska pomoč pomenita prijazen pozdrav in lepa beseda zaposlenih, Izvajanje storitev se ponavadi začne na pobudo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, pri čemer center izjemoma pokhčejo tudi iz Centra za sociahio delo Celje, če kje opazijo posameznika, ki nujno potrebuje pomoč. Glede na to, kdo vse še lahko pomaga in koliko je posameznik še zmožen poskrbeti zase, se dogovorijo, kolikokrat in kdaj bo delavka obiskala posameznika. Ceno storitve in s tem tudi prispevek, ki ga mora plačati uporabnik storitve, letno potrdijo občinski sveti. Letos znaša 3,40 evra na uro. Če je cena za uporabnika previsoka, ga center za socialno delo lahko oprosti plačila. Usposobljene socialne oskrbovalke pomoč izvajajo vse dni v letu, saj imajo v popoldanskem času in ob koncih tedna organizirana dežurstva. Kako delavkam, ki vsakodnevno obiščejo po več ostarelih ali onemoglih ljudi, uspeva ohraniti dobro voljo? »Čei ' ' če se ne postaviš" te potrebuje, pot stavno ne more pravzaprav za > je na vprašanje rila Maja Br^e e delaš: v kožo tistega, ki Q tega dela eno-i opravljati. Gre aravno< selekcijo,« ?no stavno odgovo- Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanovel: »Mp zaMad so lifalli»žni Ijuclje« Na terenu s Cvetko Operčkal, eno prvih socialnih oskrbovalk Moj naslov |ime in priimek, ulica, kraj): Kupan ptiljite u M tedni Preiif nm 19,3009 Celjt Vsak ude« bmu mul foiiljateip izžrebali dofoika iÜKgi darila. »Moje baterije se zjutraj napolnijo šele, ko mi prvi oskrbovanec z Iskricami v očeh zaieil dobro jutro,« pravi Cvetka Operčkal. »In ko od njega odidem in mi na pragu reče hvala, imam občutek, kot da mi |e v rOke položil pravi z^ad.« Naj že v ut^odu omenim, da so ljudje, ki jih bomo v novi akciji predstavljan, zelo skromni. Skromni po plačilu in hvalah, a radodarni pri delu z ljudmi. Cvetki, eni prvih, ki je pridobila certifikat za delo socialne oskrbovalke, ni težko poprijeti za delo v zelo skromno urejeni hiši, včasih celo brez tekoče vode, pri čemer se znajde tudi pri bolj meščanskih osmrelih ljudeh, M irnajo . za nevtralnega opazovalci'skb-rajda že preveč kapric: it^kke-mu posamezniku se je pač tr^a prilagajati. Ne glede na delo mu enostavno ne moreš reči ne, če to prosi,« pravi Cvetka. V to delo je zašla po naključju. Po skoraj desetih letih dela kot šivilja je zaradi stečaja podjetja izgubila službo. Da je bila stiska še večja, je zbolela še njena komaj petletna hči. Po uspešnem boju z rakom je začela iskati novo službo. Ko so ji na centru za socialno deio ponudili delo pomoči na domu, ga je z veseljem sprejela. »Mislila sem si, da poizkusiti ni greh, nato pa mi je takoj priraslo k srcu. Delo za strojem ali delo s človekom sta povsem različna pojma, pravzaprav ni primerjave, a zdaj ne bi nikoli več šla delat za stroj.« Tek xa uro s kukavico Cvetkina v^ko jutro se začne v trgovini, kjer kupi sestavine za zajtrk prvega oskrbovanca. Nato pri njem zakuri v štedilniku, urno pomete tla, pobriše mizo in se ob prijetnem pogovoru ozira po hiši, kaj bi še bilo treba postoriti. »Včasih mu je treba kupiti še kaj drugega, na primer posteljnino, pri čemer sem zadnjič po vsem Cdj'" iskala trgovino, v kateri bi prddajali ure s kukavico. Takšno si je namreč zelo želel.« A kaj kmalu je morala Cvetka naprej. Čakala jo je gospa, ki brez nje dneva dobesedno ne začne. Pomaga ji iz postelje, poskrbi za osebno higieno, namaže bolečo hrbtenico, nato pripravi še kosilo. »Samo delo, napisano na ur- taho zeto udoraljiia, da ji energije zaiq še niku, ponavadi ni toliko pomembno kot tisti delček srca, ki ga daš zraven. To sem pred leti shšala od profesorja na usposabljanju in ravno tojhi je najbolj ostalo v spominu. morate nÄMelo z rokami, temveč delo s srcem,< je dejal in imel še kako prav.« Zgodbe, ki prikličejo solze v oči Cvetka gre le stežka na dopust. Kolegicam ki jo v času odsotnosti nadom^čajo, vedno znova naroči, na kaj ne smejo pozatati, kaj je pri koeywujno treba sto^C reči, kupiti ... »belo je res postalo del mene, saj to počnem že več kot deset let. Ko sem doma, mi nekaj manjka ...« Pred leti je podobno delo, kot ga počne v času službe, popoldne opravljala še pri onemoglih starših. »No, nisem jim pomagala sama, v oporo smo jim bili vsi štirje otroci.« Cvetka še zdaj rada zahaja v domači Lin-dek, kjer ima vikend z vrtom. Veliko opravil ima tudi s hišnimi ljubljenčki, včasih pa zase ali domače še kaj zašij e. Ko bo imela še več časa, bo končno začela pisati dnevnik. »Med delom spoznaš in slišiš toliko različnih zgodb - od nadvse veselih in hu-mornih do pretresljivih, žalostnih. Vsak človek je res zgodba zase, marsikomu ni bilo z rožicami postlano ... določene pa je krojila takšna usoda, da ti pri njihovih pripovedih dobesedno stopijo sofze v oči.« Najbrž zna takšnim prisluhniti le posameznik, ki je tudi sam v življenju na lastni koži ali pri svojem bližnjem izkusil marsikaj bridkega. Le takšne oči lahko vidijo nemo prošnjo v tujih očeh ... ROZMARI PETEK 8 rju 111 filllK Pivo in cvetje ostaja v mestu ... pred začetkom 43. prireditve zagotavlja Andreja Križnik Po Pivi) pestro in Laško bi si težko predstavljali brez Piva in cvetja, tradicionalne prireditve, ki jo zadnjih 121et vodi Andreja Križnik. V pripravo te prireditve se je prvič aktivno vključila že kot 16-letna srednješolka, ko je prišla v »turist biro« na počitniško delo. »Vse te priprave so bile zame pravi čar,« se spominja prva dama osrednje turistično-zabavne prireditve. »Spominjam se, da so takrat na Pivo in cvetje prihajali gostinci in stojničar-ji iz cele takratne Jugoslavije. Bilo je nemalo težav z organiziranjem in s postavitvijo stojnic ter z vzdrževanjem reda. Prve izkušnje so mi zelo ostale v spominu in ogromno sem se naučila, kar mi pri organizaciji in vodenju še danes pridejo prav,« o svojih začetkih pripoveduje 36-letna Laščanka. Vodenje Piva in cvetja je na njenih plečih zaradi smrti takratnega vodje prireditve pristalo tako rekoč čez noč. Prepustiti vajeti Piva in cvetja, ki ga v nekaj dneh obišče več kot 120.000 obiskovalcev. 25-letnici, je bila takrat ne glede na vse pogumna odločitev Laščanov Pivo in cvetje je velik podvig ne samo za vas kot vodjo, ampak tako rekoč za vse Laščane. Kajti v organizacijo te prireditve je vpeUb več kot Usoč ljudi. Prireditev resnično zajame celo Laško. In po eni strani predstavlja velik šok za samo mesto: zaprejo se ulice, trgovine, ni parkirišč. Pripravjeresvehko. Dejansko so zadnji dnevi pred začetkom najhujši, ampak tega smo navajeni, saj prireditev poteka že 43 let. Smo utečena ekipa, čeprav se vsako leto pojavljajo novosti in problemi, ki jih sproti rešujemo in z izkušnjami te ovire premagujemo lažje, kot če bi zadevo pripravljali čisto na novo. Laš-čani so prireditev enostavno sprejeli za svojo. Danes »Živim zelo aktivno in razgibano življenje. V mladosti sem aktivno igrala košarko, bila sem v državni kadetski reprezentanci, zdaj pa se vsako jutro pred službo odpravim na Hum ali tečem proti Rimskim Toplicam, pozimi tudi smučam. Ukvarjanje s športom mi pomaga, da zdržim naporen tempo v službi.« bi si Laško težko predstavljali brez Piva in cvetja. Ta prireditev je za Laščane nekakšna prelomnica, kot za druge recimo novo leto. Mislim, da je prav tako, da prireditev ohranjamo, saj nas po njej pozna ne le cela Slovenija, temveč, lahko rečem, tudi velik del Evrope. So govorice, da naj bi se Pivo in cvetje v bodoče iz mesta preselilo na obrobje, v Jagoče, resnične? Govoric je vsako leto veliko. od tega, da bo prireditev ukinjena, da jo bomo prestavih drugam ... Mnenje celotnega organizacijskega odbora paje, dajePivo in cvetje edinstveno takšno, kot smo ga vajeni. Če ga preselimo drugam, to ne bo več Pivo in cvetje, ampak neka druga prireditev. Zato vztrajamo, da prireditev ostane v mestu, to ima svoj čar. V Jagočah pa bomo raje pripraviU kakšno drugo prireditev in s tem dopol-niU turistično in prireditveno ponudbo mesta. Pivo in cvetje mnogi vidijo predvsem kot zabavo in veseljačenje, medtem ko so etno prireditve, za pripravo katerih je prav tako potrebnega veliko časa. volje in truda, malce prezrte. Se motim? To je mogoče res, pri čemer se v zadnjem času zelo trudimo, da izpostavljamo tudi te prireditve. Vsako leto pripravimo etno prireditev Lepo je res na deželi s prikazom starih šeg in delovnih opravil ter Ohcet po stari šegi, ki je edinstvena v slovenskem prostoru, Letos bomo poročih že 39. par. Prav tako edinstvena je parada, v kateri je predstavljen tudi del etno dejavnosti. Naj povem, da so te prireditve kar dobro obiskane, kar dokazuje, da le niso tako zelo prezrte. Kakšna je po vašem mnenju kultura pitja obiskovalcev Piva in cvetja? Glede na to. da se je cena piva v zadnjem času nekoliko zvišala, se je tudi kultura pitja nekoliko dvignila. Kulturo pitja pa s svojimi marketinškimi akcijami in ozaveščanjem ljudi postopoma dviguje tudi Pivovarna Laško. Kako vzdržite ves ta tempo aktivnih priprav na Pivo in cvetje, pri čemer ste vseh pet dni prireditve noč in dan na nogah? Za marsikoga bi biJ to prevelik zalogaj. Ob tem, da kot predsednica Turističnega društva Laško vodim Pivo in cvetje, opravljam tudi funkcijo direktorice Stika, kjer mora delo nemoteno teči naprej. Kar pomeni, da opravljam dvojno delo. Pet dni in noči skoraj nič ne spim, ampak takšna je narava prireditve in temu se je treba prilagajati. Če ne bi biJa že po naravi aktivna in skozi celo leto skrbela za telesno kondicijo, tega verjetno ne bi zdržala. Res pa je, da imam po prireditvi popolnoma izpraznjene baterije. Zato si takrat privoščim dopust. Pa se znate na Pivu in cvetju tudi sprostiti in zabavati. ali ste na njem zgolj službeno in skrbite, da vse poteka, kot je treba? Sem vesele narave, zato se vsako noč na Pivu in cvetju maksimalno zabavam. Koliko vrčkov piva zvrnete? (Smeh). Odvisno. Prvi dan mogoče kakšnega več, potem pa čedalje manj. Vas je pred začetkom prireditve česa strah? Samo slabega vremena. Na vse druge stvari lahko vplivamo, le na vreme ne, zato vedno pravim, da bomo vse postorili, le da bo vreme lepo. in cvetju pa se naporno obdobje za vas ne bo končalo. Oktobra boste namreč nastopili svoj drugi mandat direktorice Stika (Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško). Naporno za vas pa je bilo že samo imenovanje za direktorico na prejšnji seji občinskega sveta. Bila je res burna razprava, čeprav mi ni čisto jasno, zakaj. Bila sem edina kandidatka, ki sem se prijavila na razpis, nihče od članov komisije za imenovanje ni imel nikakršnih pripomb na moje dosedanje delo niti na predstavljeni program in vizije dela. Očitno nisem po volji novi politični oblasti. Toda, če kot direktorica po mnenju občine, kot ustanoviteljice javnega zavoda, v pretekUh letih nisem delala dobro, bi me morali na to opozoriti. A pripomb na moje delo s strani Občine Laško doslej ni bilo. Naj pri tem povem, da je poslovanje Stika (prej Prireditvenega centra) iz leta v leto boljše, vsako leto poveču- Andreja Križnik se je rodila 23. oktobra 1971. Po izobrazbi je univerzitetna diplomirana ekonomistka, pri čemer ji do magisterija manjka le en izpit. Od leta 2002 je predsednica Turističnega društva Uš-ko, pred tem je bila tu zaposlena kot poslovna sekretarka. Pred petimi leti je postala tudi direktorica Prireditvenega centra Laško, ki se je lani združil pod skupni zavod Stik. Že drugi mandat je tudi laška svetnica. Sicer je rojena Laščanka in mama 10-letne hčerke v mestno dogajanje vpeta tudi kot članica upravnih odborov hoitikulturne-ga društva in Etno odbora Jureta Krašovca Možnar ter nadzornega odbora turistične zveze. jemo lastne prihodke in imamo več obiskovalcev. V Laškem letno pripravimo več kot 150 kulturnih prireditev, veliko je tudi športnih dogodkov, pri čemer sodelujemo s planinskimi in konjeniškim društvom ter mnogimi drugimi. Se redno udeležujete vseh teh prireditev? Obiščem skoraj vse prireditve, ki jih organizira Stik, pri čemer na njih redko vidim tiste, ki mi očitajo, da kulture in športa v Laškem ni dovolj. Sem pa tudi redna obiskovalka Cankarjevega doma in mariborskih prireditev, rada si kakšno stvar ogledam tudi v tujini. Tako da izkušnje in nove ideje v Laško prinašam tudi od drugod. Pot vas je pred leti zanesla tudi v politiko. Po naključju ali namenoma? Bih so časi, ko me je zamikala tudi ta sfera življenja. Pred osmimi leti sem kandidirala za državnoz-borsko poslanko. Dobila sem neverjetno veliko podporo občanov, pri čemer mi je manjkal le en odstotek do izvolitve. Mogoče sem bila takrat malce razočarana, danes pa sem vesela, da nisem bila izvoljena. Kajti, če bi takrat prišla v Ljubljano, bi me politične vode verjetno zapeljale v povsem drugačne posle in bi se ukvarjala s povsem drugimi stvarmi, kot se zdaj. Za občinsko svetnico sem se pa odločila zato, ker laliko kol svetnica veliko lažje dosežem in izpeljem kakšno stvar tudi na podroCju kulture, turizma, kjer sicer delujem. Kot svetnica želim vplivati na razvoj cele občine. Pred lanskimi lokalnimi volitvami se je govorilo, da boste kandidirali za laško županjo. Se boste v bodoče vendarle odločili tudi za ta korak? Nikoli ne reci ne. Ampak mislim, da zdaj še ni primeren čas za to. Mogoče pa bom res kdaj sprejela tudi ta izziv. Bom videla, kaj bo prineslo življenje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ALEKS STERN BT AI^ALNO Skrhane kose? Vse več pripomb na slabo opravljeno košnjo v občini Celje Na celjskem občinskem Servisu 48 se vrstijo pripombe zaradi slabo opravljene košnje na mestnih javnih površinah. Občani se jezijo, da trave ne pokosijo, dokler ne seže čez pas, da je zaradi zanemarjenih površin ob cestah slaba preglednost, da ... So se kose v družbah, ki po pogodbi z Mestno občino Celje opravljajo košnjo, res skrhale? Je, kot govori ulica, finančni položaj v občini tako slab. da je še za košnjo zmanjkalo denarja? Ali pa je, preprosto, koscev premalo? Jože Smodila iz občinskega oddelka za okolje in prostor se problema zaveda in pripomb občanov ne zanika. Pove pa, da je zadeva večplastna, Površin, ki jih je v občini treba pokositi nekajkrat na leto, je vse več, denarja, ki ga zato namenjajo iz proračunske malhe, pa vse manj. Skrb za vzdrževanje javnih površin je v občini razdeljena na dva dela. V prvem so zelenice v Mestnem parku, na Savinjskem nabrežju in v strnjenih naseljih ter ob mestnih vpadnicah. Tu gre za 550 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, kjer koncesionarja -Vrtnarstvo Celje in Ekos Dramlje - vzdržujeta tudi cvetne in grmovniške zasaditve in kjer košnjo opravijo tudi do petnajstkrat letno. Poseben problem ob lem je še vzdrževanje mestnih dreves, ki jih je v občini skoraj štiri tisoč. Ta drevesa obrezujejo in vzdržujejo dvakrat letno. »Letos smo prav s tem zaradi ledoloma imeli velike težave. Ko je težek že skoraj zgod-njepomladanski sneg polomil drevje, ga je bUo treba obrezati, opravlh pa smo tudi več novih zasaditev, s katerimi smo zamenjali bolna ali polomljena drevesa,« pove Smodila. Ti posegi so sta- Trava ob občinskih cestah sega ponekod že čez pas m vpliva tudi na varnost v prometu, saj zmanjšuje preglednost. Ob Dečkovi cesti je pokošen vsaj pas ob cestišču. H skoraj 63 tisoč evrov izven sprejetega finančnega načrta za vzdrževanje javnih površin. Drugi del, in prav na te^ leti največ upravičenih kritik in nezadovoljstva občanov, zadeva košnjo tako imenovanih nezazidanih stavbnih zemljišč. Gre za 300 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki alfčlkajo na'pfbda-^ jo ali pa so predvidena kot nekakšen mestni zeleni pas. Izvajalca košnje so pred dvema letoma iskali z javnim razpisom, kjer je posel pridobil kot najugodnejši ponudnik Ekos iz Dramelj- Po pogodbi mora opraviti tri košnje v primestnih naseljih in štiri v naseljih. »Prva košnja je bila opravljena, prav te dni traja druga. Strinjam se, da je trava ponekod zelo visoka, a z omejenim denarjem. ki je na razpolago, več ni mogoče narediti,« pravi Smodila. Opozarja zlasti na to, da je denarja za tovrstno vzdrževanje javnih površin, torej za zasaditve cvetja in grmov-nic, za vzdrževanje parka, mestnih zelenic in slednjič tudi za košnjo, realno vse manj, saj se neprestano veča tudi obseg dela. »Še pred leti smo, na primer, skrbeli za osem krožišč, zdaj jih je v občini že 21.« pravi Smodila. S pol milijona evrov, kolikor jih je na razpolago, je dejansko težko zagotoviti takšno raven storitev, ki bi zadovoljila tudi vse bolj zahtevne in na urejenost okolja občutljive občane. Smodila ob tem opozarja še na samoiniciativnost in samoorgani-ziranje občanov, zlasti v zaokroženih stanovanjskih nase- ljih, ob blokih in podobno. »Kjer so se hišni sveti in upravljavci znali organizirati, sami več kot primemo vzdržujejo svoje zelenice in zasaditve ob blokih. To močno podpiramo, čeprav gre tudi za >posege< na občinski zemlji.« Ker v občini tudi sami vidijo, da stanje ni zadovoljivo, pripravljajo novo pogodbo prav za vzdrževanje nezazidanih stavbnih zemljišč. Že naslednji teden bodo na občinskih spletnih straneh objavih nov razpis za izvajalca košenj na javnih površinah. »Nismo nezadovoljni z izvajalcem, nezadovoljni smo sami s seboj,« pravi Smodila. >: je preveč, denarja pre in rezultat je tak, da smo vsi skupaj nezadovoljni. V novi pogodbi zato predvidevamo namesto treh najmanj štiri košnje letno, za naslednje leto pa bomo v strnjenih naseljih povečali število košenj s štiri na pet,« obljublja Smodila, BRANKO STAMEJČIC Foto: ALEKS ŠTERN lalo g^OZOR,HUD PES Dopustniki Kot ponavadi moram v tem ieuiem času napisati preddo-pustniški orbi et urbi. No, že nekajkrat sem napisal, da sem v prostem času tudi »en konec hmstičnega vodnika«, sicer pa vedrim v knjižnici, da bo tale prispevek jasen in v kontekstu. In nič, ponavljam, nič me bolj ne »razkajfa« kot to, da mi nekdo začne na ulici tiščati knjige v roke, češ da nima časa in če mu jih lahko odnesem vknjižnico, saj sem nenazadnje tako ali tako tja namenjen. Celo rečejo mi: »Saj ^ste v knjižnico, a ne?« Mislim, pa kaj sem zdaj jaz, knjigomat?! Očitno sem že zaprašen do amena. So pa tudi takšni, ki me v času pred dopusti gnjavijo, ker da sem turistični vodnik, naj jim povem, tako rečejo, kaj je najbolj ugodno, katera turistična agencija je tista, ki jim bo uresničila, sveta preproščina, njihove sanjske počitnice, A to še ni tisto najhujše; najhuje je, da so to običajno ljudje, ki cincajo do onemo-^osti, preračunavajo vsak evro do nezavesti, morijo vse po vrsti, od lastnikov hotelov, penzijonov, prevoznikov, smetarjev, uslužbence na agencijah do tete, strica, pozabljenega polbrata, društva mrtvih pesnikov ... In ko se nekdo »zajebe«, debelo »za-jebe«, jim da nasvet, reče, pojdi tja, čeprav si misli, da naj gredo k vragu, se mu prisesajo na aorto, veno, na ožilje vvsem njegovem čudežnem teleološkem stvarjenju: ü si me tja poslal, ti si rekel, da bo tam lepo, Eto. takšnega folka ne prenesem, to je folk, ki se v življenju še nikoli ni sam odloal za kakršnokoli stvar, v zoološki terminologiji - zajedalci. Pridejo kot miške, pricepetajo, hahlja-joči, zainteresirani... Slišite to, zainteresirani, kakšna okorna, bedasta beseda, zainteresirani za kaj? Včasih se mi zdi, da so zainteresirani, da dobijo sobe, lokacijo, de-stinacijo v smislu tega, da se na koncu pritožijo; ko pa se, •s pedantnostjo kirurškega Piše: MOHOR HUDEI mohorh@hotmail.com skalpela, strastjo vampirja zahtevajo, seveda z izgledom za na naslovnico »življenjepisov svetnikov«, da se jim vrne njihova izgubljena priložnost, Kot da so kdaj kakšno imeli! Takšni ljudje pravzaprav ne potrebujejo dopusta, temveč bolniško, da obiščejo dobrega psihiatra, pa Še temu jih he privoščim. Za tovrstne vampirje ni dobra niti ena slovenska agencija, morda kakšna nemška, a še to zato, ker so »brezjajčneži« pač nesposobni kritizirati v nemščini, potuhnjenci nemarni. Ne rečem pa, da se potem nebi hvalisali, pa če bi v dreku spali, kako fina je nemška agencija. A da se ne bi vsi znašli v istem košu, moram seveda tudi povedati, da se marsikdo za dopustovanje ali aktiven dopust odloča iz velike življenjske radosti po spoznavanju, dopolnitvi nekaterih svojih vedenj o domu in svetu, tako jim ob tej priložnosti dajem odvezo vampirsiva in si seveda želim, da kdaj podebatiramo o čem dobronamernem. Skratka, čas dopustov je pred nami, nekateri že do-pustujejo, če pa Še ne, pa iz lastnih izkušenj, turistične delavce dobro poznam, lahko zagotovim, da so na trgu obstale turistične agencije, ki se resno in zavzeto trudijo za tiste, ki želijo letovati z njimi, zagotovo pa dobro poznajo zgoraj opisane kalibre in imajo recepte zanje, čeprav si jih v resnici sploh ne želijo videti na vratih, nesreča včasih pač res ne počiva! Pa lep, sproščen dopust, če ne dn^če, s kakšno nemško agencijo, oni že znajo! Nogometna tekma med Vlado Republike Slovenije ter župani in gospodarstveniki Savinjske regije Ob obisku Vlade Republike Slovenije v Savinjski regiji bo v sredo, 11. julija, ob 20.30 v dvorani A na Golovcu v Celju nogometna tekma med ekipo Vlade RS ter župani in gospodarstveniki regije. Športno druženje ima tudi dobrodelen značaj. | Zbrana sredstva bodo namenjena za nakup | CT-aparata v Splošni bolnišnici Celje. ^^ | Vstop na tskmo^ prost. ^ ^^ % Vljudno »abljeni 10 CEUE If. .,•«♦«*' MOVITIDIii Bloki namesto vrtca Sporna gradnja v Drapšinovi ulici buri prebivalce Mestne četrti Dečkovo naselje Mestna občina Celje jeleta 2003 zaprla vrtec v Drapši-novi ulici v Mestni četrti Dečkovo naselje v Celju, ker je bilo premalo otrok, da bi ga bilo smiselno še naprej vzdrževati. Vse odtlej so se vrstila ugibanja, kaj bo z objektom, ki je tudi zaradi vandalov začel hitro propa-daü. Občina je zemljišče s propadajočim vrtcem prodala zasebnim investitorjem družbe Arh invest iz Celja, ti pa nameravajo zdaj na tem prostoru zgraditi večji stanovanjski kompleks. Predlog stališč do pripomb in predlogov, ki so se v zvezi s predlaganimi spremembami zazidalnega načrta za to območje izoblikovale v času javne razgrnitve, prihaja v torek na sejo mestnega sveta. In s pripombami krajanov so imele strokovne službe veliko dela, saj že dolgo nobena javna razgrnitev načrtov ni naletela na tak odmev in toliko nasprotovanj. Predsednik MČ Dečkovo naselje Primož Posinek, ki je tudi mestni svetnik, pravi, da gre pri teh pripombah za dve ključni vprašanji. Krajani namreč še naprej želijo, da ta prostor ostane v javni funkciji - torej nekakšen rezervat za vrtec, če se bodo za njegovo gradnjo pojavile potrebe. V občinskem oddelku za družbene dejavnosti trdijo, da takšnih potreb ni. »A hkrati le streljaj od te lokacije, v vrtcu v Ška-pinovi ulici načrtujejo v kratkem gradnjo sedmih novih vrtčevskih oddelkov,« pravi Posinek. Očitno v občinski stavbi posluha za te želje krajanov ni. »Smo pa zadovoljni, da so prisluhnili vsaj pripombam na gradnjo načrtovanih objektov,« pravi Posinek. Krajanov namreč ne zadovoljuje opredelitev, da bo spodnje nadstropje novogradnje namenjeno »javnemu interesu«, »Ni namreč jasno ali gre za prostore za vrtec, pošto, banko, lekarno ... Zavedamo se, da zasebnik nima kapitalskega interesa, da bi gradil javni program, ampak nekaj, kar omogoča prodajo in zaslužek. Toda, po obstoječem in še vedno veljavnem Celjskem prostorskem planu je ta prostor namenjen izključno javnim programom in vprašanje, je če se da to namembnost zakonito spremeniti s spremembo veljavnega Zazidalnega načrta Dečkovo naselje,« pravi Posinek. Krajani pa ne bodo odstopili od zahtev, da bo morala biti novogradnja bolj jasno opredeljena. »Etažnost, ki jo opisujejo, je lahko varljiva, pa tudi sicer je načrtovani objekt po svojih gabaritih prevelik. Nesprejemljiv je načrt o pozidavi celotne, dobrih 4 tisoč kvadratnih metrov velike parcele, Projekt predvideva na pol vkopano garažo, kar pomeni, da bi se Prostor, ki ga zaseda opuščeni vrtec ob Drapšinovi ulici v Celju, je za investHorje mamljiv, za krajane so Primiš Posinek >pritličje< začelo vsaj meter in pol nad tlemi. Pozidava pa je bogata - prvi objekt je blok, ki sega najvišje, saj predvideva etažnost od pritličja in še petih etaž do prit-hčja in še ene etaže. Drugi objekt je stolpič s pritličjem in še petimi etažami in tretji manjši poslovni objekt, V teh stavbah naj bi bilo 70 stanovanjskih enot s 110 parkirišči. Ce bo v prvi etaži res prostor za dejavnosti javnega interesa, pa zanje parkirišč ni in ni jih tudi v neposredni okolici,« je zaskrbljen Posinek. Kljub temu so v mestni četni zadovoljni, kei strokovne službe pi le. »Najbolj zaradi vi jekta, ki z omejitvijo višine gradnje do največ višine okoliških objektov preprečuje zlorabo etažnosti gradnje, ki je lahko varljiva. Želimo si projekt, ki bo po gabaritih, tipologiji in morfologiji prilagojen okolju, ki bo ohranjal zelene površine in obstoječa drevesa ter izpolnjeval zahteve veljavne prostorske zakonodaje. A vse to je stvar ponovne javne razgrnitve, ki bo skladno z zakonom najbrž jeseni, seveda, če bo mestni svet sprejel predloge strokovnih služb,« zaključuje Posinek. BRANKO STAMEJClČ so jim isluhni-šineob- Skrb za stanovanja Stanovanjska ustanova delavcev pri samostojnih podjetnikih Celje je v sredo v Dragi v občini Štore, namenu predala šeststano-vanjski blok. Stanovanja so namenjena delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, ki so združeni v Obrtni zbornici Celje. V bloku je šest stanovanj, katerih skupna neto stanovanjska površina meri okrog 400 kvadratnih metrov. Celotno invesücijo gradnje in ureditve okolice, vredno okoli 330 tisoč evrov, so po-krih iz lastnih sredstev, ki jih je zbralo 482 obrtnikov. Z naložbo so trenutno zadostili vsem prosilcem, ki so izpolnjevaU pogoje. Izvajalec del je bilo podjetje Remont d. d. Stanovanjska ustanova trenutno razpolaga s 76 nepro-fitnimi službenimi stanovanji na območju občin Celje, Štore in Vojnik, Sekretar stanovanjske ustanove Marijan Jeranko je dejal, da novo gradnjo načrtujejo v Bu-kovžlaku, kjer že stojita dva bloka s po osmimi stanovanji, prihodnje leto pa naj bi začeli graditi še tri osemsta-novanjske bloke. TINA VENGUST io že zapolnjena štiri, vsega skupaj pa je šest stanovanj, - Št. 53 <6. julij 2007 - Bolje zasedene telovadnice Z novim pravilnikom tudi do poenotenih cen najema Celjski mestni svet je na zadnji seji sprejel pravilnik o ki enotno ureja razmerja med upo- 'abniki osnovnošolskih telovadnic in šolami ter zagotavlja osnovne pogoje, ki bodo športnim društvom omogočili uporabo telovadnic pod enakimi pogoji. Na podlagi meril za določitev prednostnega vrstnega reda [porabe bodo imeli prednost športni programi za mlade ter programi vrhunskega športa, medtem ko bodo popoldanske in zgodnje večerne ure namenjene predvsem vadbi otrok in mladine. V obäni želijo tako doseči polno zasedenost telovad-med tednom v času izven pouka ter v skladu s potrebami izvajalcev tudi čim večjo zasedenost ob sobotah, nedeljah, praznikih in v času poätnic. Na osnovi tega pravilnika bodo v obäni poenotili tudi cene iporabe telovadnic. Svetovalec za šport v Mestni občini Celje Lado Gobec pravi, da je bil tak pravilnik nujen, saj je občina, če ne že najbogatejša, vsa) med najbolj bogatimi v Sloveniji po površini telovadnic na prebivalca. »Imamo tudi veliko športnih društev in športnikov, zato je bil poskus koordinacije in dogovora nujen. Po posvetovanju z ravnatelji in s športnimi društvi smo se odločili za pravilnik, ki ureja vsa razmeifa, od časa uporabe telovadnic, do prednosti... V skladu z zakonom o športu imajo prednost otroci in mladina in tudi rekreativci in vrhunski športniki,« pojasnjuje Gobec. Osnovni cilj je, da bi bile telovadnice polne vsak dan do 22. ure in tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih in v času šolskih počitnic. »Hkrati želimo telovadnice tudi cenovno čim bolj približati vsem uporabnikom,« pravi Gobec. Ze zdaj je zasedenost telovadnic v občini kar visoka. »Najprej seveda s šolskimi in z interesnimi dejavnostmi. V izven-šolskem času so vse bolj zasedene tudi s športnimi dejavnostmi in z rekreacijo, ivlenim pa, da bi vsaj v dveh šolah še lahko podaljšali čas obratovanja do 22. ure, predvsem pa je veliko možnosti še ob sobotah, nedeljah in v času počitnic. Prav to so dnevi, ko imajo čas tudi družine. Zato si želimo, da bi prav v tem času lahko dosegli ugodne pogoje, tudi cenovne, ki bi družinam omogočili ustrezno vadbo in rekreacijo.« BRST Barbara Celjska za šoli Pred dobrim mesecem ustanovljeni Rotary klub Celje -Barbara Celjska je v ponedeljek podelil svojo prvo dona-cijo. Osnovrti šoli Planina pri Sevitici so podarili dve risalni tabli, v skupni vrednosti 2 tisoč evrov. Tabli sta ravnateljici šole Anici Novak predala predsednica kluba Andreja Rih-ter (na sliki) in član kluba Tomaž Fludernik. Tabli sta namenski, učenci pa ju bodo s pridom uporabljali tako pri likovnem kot tudi tehničnem pouku v šolah na Planini in v Dobju, BS I JAVNE NAPRAVE ^ Adtw^^ I iavno Dodietia, d.o.o. ODVOZ IN RAVNANJE Z OOPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVDZ FEKALIJ mn T^SMfs POLZELA I TABOR | VELENJE | 11 Na tapeti je žalski zavod Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ne prejema obljubljenega proračunskega denarja Ponedeljkova seja žalskega občinskega sveta je minila dokaj zanimivo, saj se je ob skoraj soglasnem sprejetju vseh predlaganih sklepov prava debata razvnela šele med razpravo o regionalizadji Slovenije, sejo pa so bistveno podaljša-le aktualne informacije in pobude svetnikov. Ravno iz slednjih, torej pobud, je bilo zaslutiti novo afero, ki se obeta Žalcu. Direktorica tamkajšnjega zavoda za kulturo, šport in turizem Tanja Razboršek Rehar je namreč opozorila na domnevno nezakonito ravnanje župana Lojzeta Posedela, ki naj bi zadrževal denar, namenjen zavodu. Reharjeva je povedala, da je program dela zavoda sprejet, denar v proračunu je rezerviran, pa ga vseeno niso dobili. Da so prireditve izvedli, udeležU se jih je tudi župan ... »Želim, da se zadeve uredijo na domačem terenu. Na mizi,« tako Reharjeva, »se kopičijo opomini in če se bo samovolja enega človeka nadaljevala, bom ustrezno ukrepala.« Reharjeva je še dodala, da očitno ne gre za strokovne, temveč politične in osebne razloge, saj se težave vlečejo že od lani. Župan Posedel je svetnikom pojasnjeval, da ne gre za njegovo samovoljo, temveč da je nujno urediti odnose med občino kot ustanoviteljico ter javnim zavodom. »Zavod je bil ustanovljen izključno kot pomoč občini, sedaj pa so zaradi želje po tržni dejavnosti zanemarili osnovni javni interes,« je povedal Posedel ter dodal, da je usmeritev direktorice šla predaleč, na kar menda opozarjajo tudi športna, kulturna in turistična zveza. Seveda je bilo izrečenih še veliko drugih besed, od udeležbe na sestankih inpisanjabüanc pa do tega, kakšno vlogo igra Reharjeva v opozicijskem Part- nerstvu za hitrejši razvoj občine Žalec; vse nejasnosti pa naj bi le razčistDi na delovnem pogovoru. igre Z nadzornim odborom župan Posedel je svetnikom povedal, da ne priznava nadzornega odbora, ki so ga pred dnevi konstituirali na pobudo enega od izvoljenih članov, sedaj tudi predsednika Gvi-da Hribarja. Zupan meni, da je treba najprej počakati odločitev celjskega upravnega sodišča, kamor se je pritožila neizvoljena članica nadzornega odbora Vilma Tekavc. Ker se govori, da župan NOja ni sklical zaradi lanskega zaključnega računa, je svetnike pričakalo gradivo oziroma zaključni račun za leto 2006. Zupan je zagotovil, da bo konstitutivno sejo NO-ja sklical takoj, ko v obäni prejmejo odločitev upravnega sodišča. US Tako soženskeprale nekoč. Kmečico popoldne pod lipo Društvo kmečkih žena in Turistično društvo Ponikva pri Žalcu sta v nedeljo popoldne pripravila 11. tradicionalno prireditev Kmečko popoldne pod lipo. V okviru prireditve so slavnostno odprli obnovljeno pe-rišče pri izviru Ponikvice. Pri tem so Ljudske pevke s Ponikve z domačim moškim pevskim zborom na hudomušen način prikazale, kako so nekoč prale ženske. Zbrane je v uvodu pozdravi- la predsednica TD Ponikva Nada Jelen in poudarila, da je bilo perišč ah mest ob potokih, kjer so nekoč, ko še ni bilo pralnih strojev, prale gospodinje, na Ponikvi več. To perišče žehjo ohraniti, ker stoji pri izviru potoka Ponik-vica, ki prihaja na dan pod naseljem Srednja Ponikva. Perišče spada v območje naravne vrednote krajinskega parka Ponikvanski kras in je z občinskim odlokom zašči- Projekt obnove je v Oddelku za varstvo okolja in urejanja prostora Občine Žalec izdelala Marjana Kopitar, obnova je stala malo več kot 9 tisoč evrov, pri čemer je bilo vloženih tudi veliko ur prostovoljnega dela pri urejanju okolice. S pe-riščem želijo ohraniti zgodovinski in etnološki pomen nekdanjih perišč. Turistično društvo je ob tem izdalo tudi zgibanko. Drago »biotc ogrevanje v EnergeUki Vransko so hoteli zvišati cene za daljinsko ogrevanje na lesno bio-maso za kar 40 odstotkov, sprva za 25 in nato še za 15 odstotkov. Sedanja cena bi se tako zvišala s 30 na 42 centov za megavatno uro porabljene energije. Svetniki se na zadnji seji s tem predlogom niso strinjali in pristali le na 20-odstotno podražitev, s 30 na 36 centov za megavatno uro. Do povišanja pa bo prišlo le, če bo ministrstvo za gospodarstvo izdalo ustrezno soglasje. Kot razlog za podražitev v podjetju navajajo mile zime in to, da so eni najcenejših ponudnikov tovrstne energije v Sloveniji. »Kljub 25-odstotnemu povišanju cene za 140 kvadratnih metrov je ta za 33 odstotkov nižja. kot bi gospodinj stva porabila za ogrevanje na olje, ob 15-odstotnem povišanju pa bi bila cena od ogrevanja z oljem nižja za 16 odstotkov,« izračune utemeljuje Prokurist podjetja Energetika -Projekt Vransko Jani Hero-dež. Župan Franc Sušnik pa ob tem govori tudi o slabih poslovnih rezultatih podjetja v drugi polovici lanskega leta, ko so na vodilno mesto podjetja zaposlili neustreznega direktorja. Dolg podjetja do uporabnikov je tudi ta, da od 126 podpisnikov pogodb še vedno ni priključenih 35 uporabnikov, »kar bi bil dodaten prihodek in s tem dvig cene manjši,« pravi Sušnik, zato so se o višji ceni pripravljeni pogajati šele po opravljenih obveznostih. Da bi Vransko podjetje šlo po poti gornjegrajskega En-ga, ki je tik pred stečajem, po besedah Sušnika ni strahu. Navsezadnje imata občina in KIV Vransko s podjetjem Energetika - Projekt Vransko v prihodnje še veliko načrtov Obvezala sta se, da bosta v prihodnjih petih letih v podjetju odkupüa 25-odstotni kapitalski delež od države. »Z odkupom in s 50-odstotnim popustom po nominalni vrednosti bomo naredili vse, da sistem ogrevanja na lesno biomaso ostane pod okriljem občine in lokalnih vlagateljev.« Na ta način bodo preprečili prihod ve-Ekih podjetij, kot sta Petrol in Istrabenz, ki bi svoje ape-tite karseda hitro rada razširila tudi na Vranskem. MATEJA JAZBEC Nova lekarna v Velenju V Velenju so odprli novo lekarno na Cankarjevi cesti. Štirim lekarniškim enotam, ki delujejo v JZ Lekarna Velenje na območju občin Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Pakt, se je tako pridružila še peta. »V Velenju sta bili doslej samo dve lekarni, Da bi svoje storitve čim bolj približali uporabnikom, smo se z ustanoviteljem. Mestno občino Velenje, odločili za razširitev lekarniške nu^eže v mestu,« utemeljuje ureditev nove lekarne direktorica javnega za- voda Sabina Grm, mag. farm. Poleg boljše dostopnosti obljublja uporabnikom tudi izboljšano ponudbo in strokoven, a prijazen pristop. Sredstva za celotno naložbo v vrednosti 258.700 evrov je zavod zagotovil sam. Nova lekarna je velika 105 kvadratnih metrov. Ob njenem odprtju so izročili Varstveno-delovnemu centru Ježek Velenje donacijo v vrednosti tisoč evrov, MBP Preklopi sanje na dejanje Otroški malteški dnevi - oratorij Polzela 2007 je bil naslov druženja otrok, ki je potekal prvi teden počitnic. Brezskrbnega počitniškega dogajanja v veselju in razigranosti pod geslom Preklopi sanje na dejanje, se je v polzelski župniji udeležilo 60 otrok od 1. do 6. razreda, zanje pa je skrbelo 25 animatoijev, prostovoljcev iz vrst srednješolcev. Vsebinski navdih pri zgodbi na Oratoriju 2007 je bil roman Bobri pisatelja Janeza Jalna. Oratorijske zgodbe so se odvijale v druženju v devetih delavnicah, v katerih so otroci peli, risali, pekli kruh ter izdelovali različne okrasne predmete. TT Odlični tudi v Taboru Sprejem za najboljše učenke in učence je pripravil tudi župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Na sprejemu so bile učenke, ki so bile odlične vseh osem let ali dosegle dobre rezultate na tekmovanjih. Nanj so povabili tudi Tomaža Močnika iz II. OŠ Žalec, ki je dosegel lep učni uspeh in se udeležil državnega tekmovanja v matematiki, ter gimnazijca Anžeta Weic- hardta, ki je dosegel 1. mesto na tekmovanju za najboljše posnete in zmontirane video posnetke vokviruŠKL-ja. Župan Jazbinšek je učencem čestital za njihove dosežke, poudaril pomen znanja za njih same in družbo ter jim zaželel uspešno osvajanje znanja in življenjsko pot tudi v prihodnje. Veselje in zadovoljstvo nad njihovimi uspehi je izrazila tudi ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Piki. DN Z županovega sprejema v Taboru 12 ŠEHTJUB I UIŠKO m n '«MUK I v Rečici se dviga praii Prebivalce Spodnje Rečice pri Laškem vse bolj moti prah^ki prihaja iz tamkajšnjega kamnoloma. Kot pravijo, na ta problem opozarjajo že vrsto let, a do sprejemljive rešitve do danes še ni prišlo. Tokrat so problem izpostavili tudi na spletni informacijski točki Občine Uš-ko Občan občanu. Pravijo, da je prah res že višek vsega in da "Upajo, da bodo pristojni v občini končno pristopili k rešitvi nevzdržnih razmer. Pri čemer je tudi res, da problema ne predstavlja le kamnolom, ampak je v Spodnji Rečici kar nekaj podjetij, ki lahko povzročajo razne obremenitve prostora, kot so hrup, prah, odpadne vode in vonjave, pravi vodja oddelka za gospodarske javne službe v občinski upravi Luka Picej: »V kamnolomu se v zadnjih letih razstreljevanje opravlja z minimalnimi količinami razstreliva in na nov način, ki čim manj obremenjuje okolico. Z vodstvom podjetja smo v dogovarjanju, da sami v največji meri poskrbijo za preprečevanje negativnih vplivov na okolico. Po njihovem zagotovilu razne inšpekcijske službe tudi nadzirajo delovanje in pri- dobivanje mil vine. Zagotovo pa veter včasih prah zanese iz kamnoloma v območje stanovanjskih objektov, kar pa je dokaj nepredvidljivo. Vseka- Ponikva 29 a, 3232 Ponikva, zaradi selitve v novo šolo obvešča, da bo o inventarla Dotekala v soboto, 7. 7. 2007, od 8 telovadnici. Odprta vrata obisicovaicem Varovanci in zaposleni Varstveno delovnega centra Šentjur so za dva dni odprli svoja vrata obiskovalcem. Želeli so jim pokazati, kaj vse znajo izdelati, pa tudi predstaviti svoj vsakdanji utrip. V četrtek so gostili večjo skupino staršev in njihovih otrok, vključenih v društvo Sožitje, iz različnih krajev Slovenije. Povabili so tudi starše varovancev šentjurskega centra. Petek je bil namenjen vsem ostalim, ki so želeli pogledati, kako v centru mineva dan. Varovanci so za vse obiskovalce pripravili kratek program, v katerem so se predstavili s plesnimi ter pevskimi točkami. Povedali so. kaj vse počnejo, kaj vsakodnevno ustvarjajo, nato pa predstavili še delavnice in goste popeljali skozi razstavo svojih izdelkov. PM že pošteno para živce. kor pa si bomo kot lokalna skupnost še naprej prizadevali, da bo negativnih vplivov podjetij v Spodnji Rečici čim manj.« BA, foto: D1 Živeli muzilfanti! Dobitniki Jiajiišjili priznanj Rdečega l>riža SJovenije Uspešni in aictivni celo leto s podelitvijo najvišjih priznanj Rdečega križa Slovenije so v Laškem sklenili dogajanje, povezano z Mesecem aktivnosti vseh organizacij RK, ki delujejo na območju občin Laško in Radeče. Zlati znak RK Slovenije je prejela Marta Starina iz Svibnega, srebrne znake Her-mina Domik z Jagnjenice, Darja Horjak iz Jurkloštra in Jože Blas iz Radeč ter bronasta znaka Silva Vrečko iz Laškega in Cvetka Sikovšek SlIKOPLESKARSTVO INPOUGANJENDOV IZPLASnCNIHMAS mmstk iz Ojstrega nad Laškim. Po-dehli so tudi jubilejni plaketi RK Slovenije ob 140-letnici delovanja RK v Sloveniji, ki sta ju prejeli občini Laško in Radeče za izjemno dobro dolgoletno sodelovanje in materialno, finančno ter moralno podporo pri programih RK. Organizacije RK laške in ra-deške občine združujejo 5.260 članov, Območno združenje RK Laško pa skupaj s KO RK tvori tudi 221 prostovoljcev. Lani so bili v Prostovoljno gasilsko društvo z Dolge Gore je vnedeljo v domačem kraju pripravilo tradicionalno, že 15. zaporedno srečanje muzikantov. Tudi tokrat so pripravili tekmovanje v več kategorijah. Na Dolgi Gori se je spet zbralo okoli tisoč obiskovalcev, ki so lahko prisluhnili 26 harmomkanem ter 9 ansamblom. V kate- goriji posameznikov do 15 let je strokovna komisija prvo mesto podelila Denisu Janž-ku, v kategoriji mladih ansamblov pa Mladim puncam. Tako komisija kot občinstvo pa sta v kategoriji ansamblov nad 15 let izbrala ansambel Donačka iz Rogatca, ki je tako postal tudi absolutni zmagovalec. OZ RK Laško še posebej uspešni na področju darovanja krvi, saj so našteli kar 1.058 krvodajalcev, kar je za 9,1 odstotka več kot leto prej. Posebej velja izpostaviti tudi uspešno delo vseh 12 krajevnih organizacij RK laške in radeške občine, kjer sta lani vodenje prevzela dva nova predsednika, v Sedražu Damjan Knez in na Vrhu Marija Krajnc. »Trudimo pa se tudi, da bi zaživelo delovanje organizacije RK v Zidanem Mostu, kjer je organizacija trenutno še v mirovanju. Prav tako smo ponosni na bogato delo krožkov RK na osnovnih šolah, ki delujejo v 11 skupinah. Krožke preko leta obiskuje od 130 do 160 učencev,« je delovanje OZ RK UŠ-ko strnil sekretar območnega odbora Vlado Marot. BA. foto: MOJCA MAROT Z OBČINSKIH SVETOV Bodo bojkotirali naslednje seje? Štefan Tisel do naslednje seje ne imenuje podžupana oziroma podžupanov, obstruirali prihajajoče seje sveta. Pri tem je navedel 41. člen statuta, W pravi da ima za pomoč pri opravljanju nalog župana občina najmanj enega podžupana. »Glede na to, da je četrtina mandata že mimo, svetniki ne želimo prevzemati odgovornosti za kaotično stanje.« ŠENTJUR - Kot je na zadnji seji povedal Jože Korže (SDS), je nedopustno, da občina po skoraj devetih mesecih od sestave novega občinskega sveta in izvolitve župana še vedno nima podžupanov. Napovedal je, da bodo svetniki strank SDS, SMS in SLS, torej koalicije, ki je na zadnjih volitvah dosegla vsaj načelno večino v občinskem svetu (14 svetnikov od 26). v primeru, da župan mag. PM lil fEMII ^if-' ROGAŠKA S.| ŠMARJEI^ PODČETBTEK| ŠEMTJUR Odprli okoljsko svetovalno pisarno župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je v torek odprl okoljsko svetovalno pisarno, ki jo je občina ustanovila skupaj z Javnim podjetjem OKP Rogaška Slatina. Pisarna bo odprta vsako sredo od 13. do 15. ure v prostorih občine. V njej bodo zainteresirani lahko dobili zlasti informacije o novem načinu zbiranja odpadkov, ki ga uvajajo v občini. Okoljsko svetovalno pisarno so odprli v času, ko v občini vpeljujejo projekt zmanjšanja količine odpadkov do leta 2009 in uvajajo nov sistem ravnanja z odpadki. Po novem bodo uporabniki za odvoz in ravnanje z odpadki plačali toliko, kolikor odpadkov bodo odložili. Kot smo že poročali, s tem sistemom uvajajo tudi t. i. rumene vreče, uldnjajo velike zabojnike ter povečujejo individualni odvoz odpadkov. Ker morajo občane o vseh teh spremembah obvestiti in jih seveda tudi osveščati, sta občina in OKP Rogaška Slatina v torek odprla okoljsko svetovalno pisarno. ni pisarni župan mag. Branko Kidrič in akoijska Namen okoljsko svetoval- šnike informirali o izbiri oko-ne pisarne je predvsem v os- lju prijazne embalaže, pa tu-veščanjuljudi oziroma potro- di osveščali občane o njihovi šnikov. V pisarni bodo infor- odgovornosti pri ravnanju z mirali posameznike in tudi odpadki in vplivu odpadkov ciljne skupine o preprečeva- tako na varstvo okolja kot tu-nju nastajanja odpadkov, raz- dl na kakovost življenja, vrščanju in recikliranju ter Upajo, da bo okoljsko sve-zmanjšanju količine odpad- tovalna pisarna vplivala na os-kov. Poleg tega bodo potro- veščenost ljudi do te mere, dr. Marinka Vovk da bo projekt zmanjšanja količine odpadkov uspel. V Sloveniji je treba namreč v desetih letih količino odpadkov na prebivalca zmanjšati za kar 35 odstotkov. K osveščanju in posledično k zmanjšanju odpadkov naj bi vplivala tudi omenjena pisarna. ŠK, foto: JOŽE STRNIŠA Š. o. K. tokrat kar štiri dni Klub študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO) že 7. leto zapored pripravlja prireditev za mlade Š. O. K., katere osrednja nit so šport, kultura in zabava. Prireditev se bo v Šmarju in okolici zaključila v nedeljo. Že včeraj, v četrtek, so povabili vse zdrave polnoletne občane na krvodajalsko akcijo, ki so jo v sodelovanju z OZ Rdečega križa Šmarje pri Jelšah organizirali v kulturnem domu. Predsednik KŠŠO Igor Dečman je povedal, da so se za vključitev krvodajalske akcije v program odločili, ker želijo, da bi tudi mladi naredili nekaj dobrega za skupnost. Danes, v petek, bo na ploščadi pred kulturnim domom stojnica z gradivom o nedovoljenih substancah, za najmlajše pa bodo postavili trampolin. Ob 16. uri bo prikaz varne vožnje ter preizkušanje lastnih voznih zmogljivosti, zvečer pa bodo nastopile skupine Cen Bend, Rattlesnake, Kocka in Šank Rock. Sobota bo športno obarvana. V Stranju bo bike fest, na igrišču OŠ Mestinje turnir v odbojki na mivki, v Špormem parku pri OŠ Šmarje pri Jelšah pa turnir v malem nogometu, košarki in tenisu. Kul- Planino pri Sevnici so v ral>« ljubitelji dobre glasbe, ki so prišli na Klumpanje s števil 10 preselili na novo lokacijo, na bližnji hrib Sveti Križ, in sprve še malce ugibali, kako bede te: trio. našteli seiihokrog4tisoč. »Navdušenje nasše nekaj časa ne bo zapustilo. Ponoviti ho tolezelotežke, ali pač. Klumpst :i. Teh seje še posebej zvečer kar e presenetiti. Se vidimo drugo leto,« o povedali organizatorji, ki jim je tudi tokrat pri izvedbi pomagalo domače podjetje Tajfun. - Št. 53-6. julij 2007 13 Preiskava v zaključni fazi Kot smo prejšnji teden že obširneje poročali, je komisija za preprečevanje korupcije zaradi kotlovnice Ra-tanska vas pred dobrim mesecem prejela prijavo zoper Občino Rogaška Slatina, Javno podjetje OKP Rogaška Slatina in stanovanjsko zadrugo Atrij, ki je večinski upravnik blokov v Ratanski vasi. Kot so nam sporočili na protikorupcijski komisiji, so zadevo predali policiji, ta pa je že v zaključni fazi preiskave. Čeprav je kotlovnica v Ratanski vasi lani ugasnila, še vedno buri duhove. Tokrat zaradi prijav protikorupcijski komisiji. Kot nam je pojasnil predsednik komisije Drago Kos, so prvo prijavo prejeli že lani. In že lansko so predali v preiskavo policiji, saj je obstajal sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Tako so tudi letošnjo prijavo poslali policiji, saj je bilo v tej prijavi še nekaj dodatnih dokumentov, ki jih v prvi prijavi ni bUo. Med drugim tudi računi za kurilno olje in plin, ki se ne ujemajo s podatki, ki so zabeleženi v letnih poročilih. Ta teden so nam s celjske policijske uprave sporoäli, da so prejeli kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe Občine Rogaška Slatina in Javnega podjetja OKP Rogaška Slatina zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic. Kot so še pojasnili, gre za zelo obsežno preiskavo, ki pa je že v zaključni fazi. Tako bomo morda kmalu izvedeli ali se je kdo okoristil z zaprtjem kotlovnice. ŠK V Podčetrtku preveč otrok v občini Podčetrtek so za prihodnje šolsko leto prejeli kar 28 vlog za vpis v vriec, kar je za eno tretjino več, kot znašajo trenutne možnosti vrtca. Tako bi morali z turni del programa bo v nedeljo v Central Cafe Rogaška Slatina, kjer bo nastop Impro-lige s Slonom in Sadežem. Dečman je še povedal, da so bili doslej z obiskom pnre-ditve dokaj zadovoljni, slabši obisk pa so v zadiyi dveh letih beležili, ker so S. O. K. organizirali istočasno s Klum-panjem na Planini pri Sevnici, zato so se letos odloäli za spremembo termina. TV ti kar deset otrok iz drugega starostnega obdobja. Problem bodo rešili z ustanovitvijo sedmega oddelka v novih prostorih vrtca v Pristavi pri Mestinju, kjer bo v eni od prostih učilnic. Občina bo za opremo namenila približno štiri tisoč evrov. Sicer pa je občinski svet Podčetrtka na zadnji seji povišal ekonomsko ceno v tamkajšnjem vrtcu za prvo starostno obdobje za 10 odstotkov tako, da znaša cena programa po novem 373 evrov. V Osnovni šoli Podčetrtek, kamor spada vrtec, utemeljujejo omenjeno podražitev z višjimi stroški. Ekonomska cena programa za drugo starostno obdobje ostaja pri 339 evrih. BJ Z OBČINSKIH SViTOV Občina zapušča družbo Comett domovi ROGAŠKA SLATINA - Občina bo prodala svoj poslovni delež v družbi Comen domovi, ki je postavila Pegazov dom v Rogaški Slatini, so na zadnji seji odločili svetniki. Ocenili so namreč, da je občina dobila vse tisto, kar je želela pri izgradnji tega objekta, pojasnjuje župan mag. Branko Kidrič in dodaja: »Dom zelo dobro posluje in je vzorčen primer za tovrstne domove v državi. Nimamo pa več interesa biti v družbi, ki je gradila dom, še posebej zato, ker se ta želi prijaviti na še druge razpise.« Sla-tinski delež znaša v omenjeni družbi 2.650 evrov. Višfe cene komunalnih poniranja odpadkov ter čiščenja komunalnih voda. Vo-darina bo višja za 1,5 centa na kubični meter vode oziroma za 3 odstotke, kanalščina za 5 odstotkov oziroma za 1 cent na kubični meter vode. Cena zbiranja, odvoza in deponiranja odpadkov bo višja za 13 odstotkov, cena 0šče-nja komunalnih voda pa za 8 odstotkov oziroma približno 4 cente. Razlog za povišanje cen je v tem, da pri nekaterih storitvah ni bilo povišanja cen že tri leta, pri nekaterih celo več, inflacija pa je bila višja kot so višje zdaj že sprejete cene. Višje cene bodo veljale od 1. avgusta. ŠK Storitev ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so potrdili predlog javnega podjetja OKP, s katerim se bodo zvišale cene vodari-ne, kanalščine, odvoza in de- 14 SLjroNJI^ WOJHIK I Jure Zdovc, Miran Gorinlek in Drago Alenc Konjice so ponesli v svet s slavnostno sejo občinskega sveta so v soboto ob prazniku Občine Slovenske Konjice zaključili prireditve, zbrane pod skupnim naslovom Konjiški dnevi. Začeli so se že 16. junija. Od takrat se je zvrstila vrsta kulturnih in športnih prireditev. Med opaznejšimi je bilo odprtje stalne razstave Kulturna dediščina Zičke kartu-zije in novih prostorov veteranskih organizacij, odprtje čistilne naprave in športnega parka v Tepanju ter podpis listine prijateljstva s slovaškim Hlohovcem. Na praznični dan je bila na Mestnem ti^ še ulična družabna igra Istrska pandula, ki jo je pripravilo turistično društvo, popoldne v Žičah Vil. tradicionalno športno-družabno srečanjekrajevnih skupnosti in zvečer v dvorani MC Patriot koncert skupine Nude ob 6. rojstnem dnevu Mladinskega centra Dravinjske doline. Slavnostna seja občinskega sveta je bila opoldne v konjiškem Kulturnem domu. Ob kulturnem programu in nagovoru župana Mirana Go-rinška so podelili letošnja priznanja občine. Zlati konjiški grb je prejei najuspe- šnejši slovenski košarkar Jure Zdovc, ki se je zahvalil vsem, ki so mu omogočili izjemno športno kariero: »Spet se zavedam, da sem Konjičan,« je zaključil. Srebrni konjiški grb so namenili avtorici stalne razstave Kulturna dediščina Žičke kartuzije dr. Nataši Golob, ki se je zahvalila pisno, saj se podelitve zaradi mednarodnih strokovnih obveznosti ni mogla udeležiti. Nagrado občine je vimenu 300-članskega Avto moto društva Slovenske Konjice ob 60-letnici uspešnega dela prevzel predsednik Drago Alenc. MBP Obdarili najmlajše r.ani konec jimija je Spar svojo trgovino odpri tudi v Vojniku. Ob obletnici so, kot je pri njih letos očitno praksa, obdarili najmlajše iz Vrtca Mavrica Vojnik. Razveselili so jih z enakimi igrali in didaktičnimi pripomočki kot nekaj prej malčke v Šentjurju. Letos so tako doslej v Sparu Slovenija ob praznovanju obletnic Spar trgovin slovenskim otrokom že donirali pripomočke za učenje v skupni vrednosti 8 tisoč evrov. RP 9 V: TEDNIK Spopad za učence Osnovno šolo s prilagojenim programom bodo jeseni pripojili k OŠ Pod goro - Tesen izid tajnega glasovanja Osnovna šola V parku v Slovenskih Konjicah bo s prihodnjim šolskim letom priključena k Osnovni šoli Pod goro. Odločitev so spre-jeU konjiški občinski svetniki šele s tajnim glasovanjem. Na njem je enajst svetnikov glasovalo za priključitev k šoli Pod goro in devet za priključitev k šoli Ob Dravinji. Za konjiški občinski svet nenavadno tajno glasovanje, ki ga je predlagal Darko Ra-tajc, je končalo burno razpravo. Svetniki so bili nejevoljni, ker so jim prepustili odločanje o, po njihovem, strokovni zadevi. Glasovanje je pokazalo, jih je več podpiralo predlog strokovnih delavcev šole V parku, ki zaradi premajhnega števila oddelkov ne more biti več samostojna, da se priključi k šoli Pod goro. S to šolo namreč že ves čas sodelujejo, poleg tega pa je tudi v njihovi bližini. «Prvi oddelek posebne osnovne šole je bil ustanovljen v šolskem letu 1970/1971 pri takratni 11. osnovni šoU, sedanji šoU Pod goro. 2e takrat smo s kolektivom zelo dobro sodelova-U, sodelovanje pa smo razvijali tudi vsa nadaljnja leta, saj obiskujemo kulturne in družabne prireditve v tej šoli, skupni so tudi ogledi predstav v kulturnem domu. Pomembno se nam tudi zdi, da bodo naši učenci zaradi bližine šole lažje prehajali med programi, kol to določajo zakonska določila,« poudarja ravnateljica OŠ V parku Milena Šegel, zadovoljna, da se je izteklo tako, kot se je. Na drugi strani so zagovorniki predloga o priključitvi k šoli Ob Dravinji poudarjali, da bi le tako lahko zagotovili enakomeren razvoj obeh šol. V šoli Ob Dravinji se namreč število učencev zmanjšuje, hkrati pa vanjo Izredno veliko vlagajo. V šolskem letu 1998/1999 je šolo Ob Dravinji obiskovalo 650 učencev, za šolsko leto 2011/2012 jih je predvidenih le še 438, kar je upad za 8 oddelkov. Med problemi, ki jih bo to prineslo, bo predvsem zagotavljanje polne zaposlitve predmetnih učiteljev. Poleg tega je bila šola v letu 2005 v celoti obnovljena, poleti bodo začeli obnavijaü telovadnico, za prihodnje leto je predviden začetek izgradnje športnega parka. »Vsa vlaganjabodo ostala brez pomena, če šolske kapacitete ne bodo polne oziroma enakomerno zasedene,« poudarjajo zagovor- niki priključitvi šole ob Dravinji. Tudi bližina in povezanost Šol v Parku In Pod goro se jim ne zdi pomembna, saj bo v igri le tako dolgo, dokler podružnična šola deluje na svoji lokaciji. Če se bo število otrok s posebnimi potrebami še naprej zmanjševalo, bo treba podružnično šolo za-preri, poudarjajo. Letos jo obiskuje 23 otrok, od tega jih je v osnovnošolskem prilagojenem programu 19, vpro-gramu vzgoje in izobraževanja štirje. Prihodnja leta pričakujejo, da se bo letno vpisalo od 2 do 5 učencev. Zmanjševanje števila otrok je posledica splošnega padca na-talitete ter pogostejšega vključevanja otrok z lažjimi motnjami v razvoju v redne programe osnovnih šol. Odlok o pripojitvi OŠ V parku k OŠ Pod goro sta po skrajšanem postopku v zadnjih dneh sprejela tudi občinska sveta v Vitanju in Zrečah. Še to: pred sejo so se odgovorni v občini dogovorili da podprejo priključitev le V parku k šoli Ob Dravi nji. Tajno glasovanje je dogovor pokopalo. MILENA B. POKLIC Polna dvorana ob llfrietnici prosvetnega društva Petrovo v Zičah Prosvetno društvo France Prešeren, KS in PGD Žiče ter Turistično društvo Žička gorca so pripravili tradicionalno prireditev Petrovo, 110-letnico pa je praznovalo prosvetno društvo. Že 7. žlški praznik se je začel s kulinarično razstavo, na tekmovanju krajevnih skupnosti za pokal Žičkega grobeljnika se je pomerilo 12 ekip, izven konkurence pa še ekipa konjiških občinskih svetnikov. Zbrane športnike sta pozdravila predsednik KS Žiče Jože Satler in konjiški župan Miran Go-rinšek. Prehodni pokal Žičkega grobeljni-Št. 53-6. julij 2007 - ka je osvojila ekipa KS Sojek - Kamna gora pred KS Polene in KS Loče. Za še en pokal Žičkega grobeljnika so se pomerili gasilci iz različnih slovenskih krajev, suvereno pa je zmagala ekipa PGD Žiče pred PGD Jarše -Vodice in PGD Konus. Slovesnost ob 110-leuiid delovanja PD France Prešeren Žiče je bila v kulturnem domu. Kot je v svojem nagovoru povedala predsednica društva Mira Lojen, segajo začetki v 6. januar 1897, ko se jerodllo Bralno društvo Žiče. Bralni skupini so se kmalu pridružile tamburaška, pevska in dramska skupina. JG .m fsti, igULTUBA 15 luji paitičEn pagled umetniki na zgodonnij Celiskih. meri p> kar 230 kvadntniJimetnivlFetoiGK). Od zgodovine do poetike Fasadni zavesi Mihe Vipotnika na Knežjem dvorcu in Friderikovem stolpu med največjimi razstavljenimi umetninami v Evropi Friderikov stolp na Starem gradu v Celju že več dni krasi tako imenovana fasadna zavesa, ki so jo, podobno kot na Knežjem dvorcu, razobesili na pročelju žal že zelo načete najbolj značilne stavbe Starega gradu. Fasadno zaveso, ki ima kar 230 kvadratnih metrov površine, je izdelal umetnik MIha Vipotnik, ki je tudi avtor zavese na Knežjem dvorcu in . s tema umetninama vleče nit, kije logično nadaljevanje njegove odmevne razstave Žov-neški, dežela, ki je ni. Gre za dodatno promocijo Celjskih knezov in njihove mogočne zgodovine, hkrati pa za sestavni del mestnega projekta Celjski včeraj in jutri. Simbolično povezuje dve z zgodovino Celjskih povezani stavbi. Miha Vipotnik o ustvarjenih umetninah razmišlja nekoliko drugače kot bežni opazovalci, ki ju vidijo dejansko kot fasadni zavesi, za katerimi se bo nekoč, upaj- Miha Vipotnik je oblekel Friderikov stolp. mo, odvijala obnova obeh stavb. »Knežji dvorec nosi podobo, ki je 2 vtkanimi simboli kot nekakšna knjiga. V sebi nosi zgodovino vse od prihoda Keltov do možne prihodnosti. Vanjo sem vtkal tudi elemente bodoče virtual ne podzemne železnice, ki jo bom, upam ob pomoči kulturnega ministrstva, gradil le- Zgornja zavesa pa je poetična, polna zgodovine Celjskih in njihovih zgodb. Na kratko - spodnja zavesa je kot nekakšna Potemkinova vas, zgornja pa je kot nekakšna prosojna povrhnjica s skritimi sporočili, ki pa na piano prepušča tudi arhitekturo.« In koliko časa porabi umetnik za poslikavo tako velikih površin? Zavesa na knežjem dvorcu ima namreč 520 kvadratnih metrov, na Friderikovem stolpu pa 230? Miha Vipotnik pravi, da je delal približno 4 mesece. »A časa ni vzela le poslikava po velikem formatu. Največ časa sem izgubil z raziskovanjem zgodovine. Uravnavanje in umeščanje tako velikega dela bi lahko trajalo tudi leta,« pravi. Obe umetnini, ki sta nekakšna krinka pročelij in stavb, ki še niso obnovljene, sta med največjimi slikarijami, ki so trenumo razstavljene v Evropi. Za spodnjo je občina odštela 25, za zgornjo pa 12 tisoč evrov. BRANKO STAMEJČIC Ponovni uspeli VS Cantemus Po absolutni zmagi na majskem festivalu Sredi zvezd v Žalcu se je VS Cantemus letos že četrtič uvr-. stila na festival Večeri dalmatinske pisme v Kaštel Kambelovac pri Splitu, kjer so slovenski pevci pustili slišen pečat. Za9. festival jeprispelo blizu sto prijav za tri večere, umetniški svet pa je med 46 potrjenimi izbral tudi VS Cantemus za vse tri večere oziroma kategorije. Na prvem večeru novih skladb, ki so ga letos pripravili drugič, je žalska skupina med 15 klapa-mi osvojila tretjo nagrado za izvedbo skladbe Ko zna, na besedilo Marine Čapalija ter glasbo in aranžma Matjaža Kača. Drugi festivalski večer (Kaštelanski dir) je minil v znamenju priredb popularnih dalmatinskih pesmi. Žirija je VS Cantemus in Matjažu Kaču za priredbo pesmi Ribari prisodila drugo mesto med 19 sodelujočimi. V tretje, na večeru svetovnih ever-grinov, je VS Cantemus izved- la skladbo Lady Madonna, ki so jo vsi zelo dobro sprejeli. Strokovna žirija je podelila le nagrade za aranžmaje, občinstvo pa je glasovalo za domačine. Seveda je to za skupino velik dosežek, saj Hrvaika premore veliko odličnih klap. Po vrnitvi v Žalec je pevcem čestital tudi župan Lojze Po-sedel, ki jim je pred Keudrom pripravil poseben sprejem. 24.julija se bo skupina predstavila še na festivalu Vo-kal.total v Grazu. VKL Od podgan do džeza, pa še slike vmes Potem, ko so se sinoči Celjani zazibali v ritmih dixielanda in swinga na koncertu Celjskega dixieland orkestra, pripravljajo na vrtu gostišča Local nocoj še koncert celjske skupine Caipe diem. S prireditvami ta konec tedna Poletje v Celju, knežjem mestu res ne bo skoparilo. Ob mladih športnikih, ki se merijo na ulični olimpijadi bodo mesto preplavile še »električne podgane«. Tiste iz video sanj, na prvem festivalu, katerega višek bo še sobotni končen skupine Laibach. V galeriji Volk v Ozki uUci v Celju bodo v soboto dopoldne odprli razstavo likovnih del, ki so jih celjski ljubiteljski slikarji ustvariü na letošnjem, že 9. slikarskem ex-temporu. Slikarji so ustvarjaU zadnji teden junija, kaj so naslikali v temi Celje skozi čas pa bomo v omenjeni galeriji lahko videli vse do konca avgusu. Naslednji dogodek iz projekta Umestu-siumetnosti bo v nedeljo ob 21. uri na Rimski cesti v Knežjem dvorcu. Z džez koncertom se bo predstavo eden najvidnejših slo- venskih bobnarjev Zlatko Kaučič, ki je v zasedbo povabil še dva imenitna italijanska džezista; uveljavljeno alt saksofonist-ko Christino Mazza in klaviaturista Bruna Marinija. Prav ta koncert bo tudi sklepni del festivala Električne podgane sanjajo video sanje. V soboto naj bi amatersko gledališče Zarja pri vodnem stolpu v Celju uprizorilo najstniško komedijo Sue Townsend Skrivni dnevnik Jadrana Krta. Zaradi bolezni v ansamblu prireditev odpade in jo bodo nadomestili v enem od naslednjih terminov v programu poletnih prireditev. Še na en vrhunski koncert opozarjamo: v ponedeljek bo ob 20. uri pri Vodnem stolpu nastopil Wolfram Husche, eden najbolj kon-troverznih čelistov Njegov repertoar sega od Bacha do Jimija Hendrixa. Velja za umetnika, ki rad povezuje različne glasbene svetove, velja pa tudi za pravega ambasadorja dobre volje. BS V Celju reka električnih podgan Nocoj, v petek, bo na raz-Učnih prizoriščih v Celju zaživel prvi mednarodni video festival Električne podgane sanjajo video sanje. Festival bodo odprli ob 2L uri pri Vodnem stolpu, če bo deževalo pa v Mestnem kinu Metropol. Uvod v začetek iestivala je bilo sicer že včerajšnje odprtje fotografske razstave Nika Jarha Reka zlatih podgan v Internetni kavarni Stane. Do nedelje pa se bo v štirih tekmovalnih kategorijah (debitantski video, enominutni video, video, posnet z mobilnim telefo- -nom, ter video Vse ostalo šteje) pomerilo približno 70 video del. Festival, čigar namen je večanje prepoznavnosti videa kot samostojne umetniške prakse, bo poleg tekmovalnega dela obiskovalcem ponudil tudi spremljevalni program, v okviru katerega bodo predvajali video dela, ki niso bila uvrščena v tekmovalni program (predstavili bodo sklop del ob desetletnici bolgarskega videa, posebej pa se bodo poklonili video ustvarjalcu Mihi Vipotniku], zvrstili pa se bodo tudi koncerti glasbenih skupin, video delavnica ter okrogle mize, na katerih se bodo obiskovalci festivala družili s strokovnjaki na video in filmskem področju ter z drugimi gosti iz Slovenije in tujine. Video festival se bo zaključil v nedeljo ob 20. uri v Knežjem dvorcu s podelitvijo nagrad zmagovalcem. Mednarodni video festival je nastal kot plod sodelovanja med Kulturno umetniškim društvom 567, ki ga sestavljajo poznavalci in ustvar- jalci sodobne umetnosti, ter Društvom za ustvarjalnost Filter, pod okriljem katerega delujeta tudi Mestni kino Metropol in Interneina kavarna Stane. BA FnNTHSTlCNI äTIRÜEi PRIHOD SREBR-NECR LETRLCR Glasbeno poletje na Kozjanskem Na gradu Podsreda se je minuli konec tedna začei prvi od štirih mednarodnih glasbenih seminarjev, ki jih organizira Kozjanski park, in sicer seminar za trobento. V nedeljo se bo začel seminar za prečno flavto, konec julija za klarinet in konec avgusta za saksofon. Glasbeni seminarji so namenjeni začetnikom, amaterjem iz pihahiih godb brez starostne omejitve, učencem nižjih in . dijakom srednjih glasbenih šol ter Študentom glasbe. Seminar za trobento je vodü redni profesor na visoki šoli za glasbo v Gradcu Stanko Arnold, ki kot zunanji sodelavec že vrsto let poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Valerija Slemenšek, vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda, je povedala, da se je seminarja udeležilo osem slušateljev, zaključili pa so ga včeraj z zaključnim koncertom. Seminar prečne flavte bodo v nedeljo odprli s koncertom Lize Hawline Prešiček in Milene Lipovšek, ki bosta seminar tudi vodili. Pri klavirju ju bo spremljala Mateja Urbanč. Zaključni koncert slušateljev seminarja za prečno flavto bo v nedeljo, 15. julija, ob 18. uri na gradu Podsreda. TV 92 min,. (Fantastic Four: Rise of the Silver Surfer), znanstene-fantastična akcija Režija: Rim Story Igrajo: loan Gruffudd. Jessica Alba, Chris Ewns, Michael Chiklis. Julian McMahon. Kerry Washington, dre Braugher. Laurence Fish burne Že V Planetu'niil 16 NOV. Nikovi prijatelji iz vrtca so bili nad Težko bo koga pustil ravnodušnega. Graščak iz Vrbnega Vrbno pri Šentjurju je postalo mala kraljevina. Ne verjamete? No, graščaka tam vsekakor že imajo. Domačin Jože Tofant je z lastnimi rokami postavil majhen grad, skrbno ur^l notranje ter zunanje podrobnosti in predvsem uresničil svojo dolgoletno željo. Idilični kamniti grad je za doma-fo hišo Tofantovih ob cesti v Vib-nem, tik pred Šeotjuijem, počasi rasel in dobival sedanjo podobo kai deset let. Šele zdaj, ko je končan, ^ Jože s ponosom pokaže. Začelo seje tako, da se je Jože z ljubeznijo do z^ovine, predvsem do obdobja srednjega veka in mogočnih Celjskih fov ter vsega, kar je mogoče najti o tem, »zastrupil« že v otroštvu. Nanj sta jo prenesla starša, ki sicer nista büa zgodovinarja. Hidi Jožeta je zaneslo v čisto dmge poklicne vode, strast in konjiček študija zgodovine Celjskih pa sta ostala. A je Jože pred leti oko vrgel na kamnito klet, ki so jo zazidali v hrib za hišo. Začelo se je napomo delo. Na mestu, kjer si je zamislil grad, je namreč stala ogromna skala. »Pomagala je vsa družina, večinoma smo jo morali razbiti ročno, nekaj malega smo razstreljevali,« se spominja Jože. Del obzidja še vedno predstavlja natančno tista skala, ki jo je Jože nekoliko preoblikoval. Nato so sčasoma rash kamniti stolpiči, oboki, stopnice ... Vse v duhu 15. stoletja, gotskega ter romanskega sloga. Večino dela je Jože opravü kar sam, od tega, da je izrisal načrte, si na strehah omislil škril in si ga tudi priskrbel. »Nekaj ga je ležalo okoli cerkve sv, Jožefa nad Celjem, pa mi ga je župnik odstopil, nekaj smo ga našli še pri drugih cerkvah. Veste, tako je vse skupaj videti bolj avtentično,« je s končnim izidom zadovoljen Jože. Jože Tofant zna povedati marsikaj o Celjskih. »Celjski si to zaslužijo!« »Pomen Celjskih grofov se dandanes premalo poudarja. Kako vplivni so bili, kako strateško so širili svoje ozemlje, kaj vse so na svojem vrhuncu posedovali! Premalo se ve o njihovi bogati zgodovini, ta se morda sicer na lokalni ravni še vsaj malo poudarja, medtem ko se na nacionalni sploh ne. A smo lahko upravičeno ponosni nanje. Morda mi bo na ta način uspelo ljudem približati Celjske,« rainišlja Jože, ki se je gradu lotil ravno s tem namenom. Z veseljem si bo vzel čas in morebitnim obiskovalcem razkazal kraljestvo. V stolpičih lahko za okroglo mizo posede po 12 radovednežev, ki se bodo počutili kot prava grajska gospoda, Pa tudi imeli marsikaj videti in slišati. Jože zna postreči z nešteto podatki o Celjskih: od uradne zgodovine do raznih življenjepisov, kronologije, podatkov in zemljevidov o širitvi imperija in anekdot. «Gradivo o njih je tako obsežno in izhaja iz toliko virov, da se nemalokrat znajdemo v slepi uhci. Ravno zato so še tolDco bolj privlačni in zanimivi,« pravi Jože. In kaj vse še skriva njegovo malo kraljestvo? Jože vas bo popeljal med viteškimi oklepi, ki varujejo grad, mimo posebej skovanih mečev, lesenih grbov z izžganimi podobami najpomembnejših bližnjih gradov, skozi razstave rodovnikov in življenjepisov Celj skih vse do nj ihovih portretov, ki jih je naslikal Rudi Špan-zel. Sam je izrisal načrte za lončene svetilke, ki pričarajo iwsebno vzdušje, in med dri^m sredi Beograda izbrskal sliko, na kateri je prepoznal Celjske. »Kar pridite in si poglejte,« Jože pogladi grobo ometane zidove, ob katerih ponoči zagorijo tudi bakle. Pravljica, kjer je ne bi pričakovali, z veliko truda trdno zasidrana v tla. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN Sam si je zamislil tudi notranjo opremo, na pomoč so priskočili številni oiirtniki. - Št. 53-6. julij 2007 m MM 'šsm ________________________________________ ___________miiMßmii^^ Ivo Godnič v svojem slogu o življenju in vlogi nekdanjega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita SČoUčevo).DružeTito,ini ti se kunemo« se je začel sobotni večer v atriju žalske Savinove hiSe, v katerem so gostUi Iva Godniča, slovenskega igralca, ki preučuje vlogo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita in je dober poznavalec njegovega življenja, predvsem pa želi širiti pozitivno enei^jo Stare^. Številni obiskovalci so pritegnili tudi drugim pesmim iz »tistih časov«, voditeljica pogovora Maja Štamol pa si je nataknila rdečo pionirsko rutico. TXidi do te nekoč nihče ni bil ravnodušen, saj je menda Tito vzbujal ljubezen in predanost, pa tudi strah in sovraštvo... Ivo Godnič je znan tudi po tem, da je igral in imi-tiral nekdanjega maršala. »Zdaj tega ne počnem več pogosto. Mogoče na kakšni poroki, obletnici, bol; tam, kjer je prava publika oziroma >pre-verjen kader«, v podjetjih pa me ne upajo povabiti,« je pogovor v organizaciji žalskega odbora LDS-a začel Godnič, ki tudi sicer ni skrival nestri-njanja s sedanjim dogajanjem v Sloveniji. Stamolovain Godnič sta obudila spomin na Podsredo, kjer je Tito pri dedku preživel prvih šest let svojega življenja. ter na njegovo mamo Marijo Javeršek, ki je, tako Godnič, 7. maja 1982 »zagotovo rodila enega najbolj znanih Slovencev«. Datum rojstva se seveda razlikuje od »uradnega« rojstnega dne, 25. maja. Kot je razložil Godnič, je do zmote prišlo že v času, ko je bil Tito zaprt in ni povedal niti prave^ imena niti podatkov. »Tako je HiÜer napad na Drvar načrtoval za 25. maj, na Titov 50. rojstni dan. Po vojni niso želeli mešati« ljudi, zato so začeli praznovati dan mladosti. Mislim, da bi takšen dan mladina potrebovala še danes. To dokazujejo številni udeleženci na prireditvah v čast dneva mladosti. Gre za mlade, rojene po Titovi smrti, ki jim niti ne moremo pripisati, da so napačno usmerjeni.« Mladi s perspektivo Lahko rečemo, da je Godnič v Žalcu o preteklosti govoril spoštljivo. »Mladi smo imeli perspektivo. Sam, rojen sem bil v revni družini, sem imel tri štipendije - Zoisovo, republiško in kadrovsko. Zato sem hvaležen socialističnemu sistemu. Danes pa je \^ra-šanje, če lahko vsak študira v Ljubljani.« Med tovretnimiraz-mišljanji sta sogovornika po- Ivo Godnič in Maja Štamol, vmes Josip Broz Tito drobneje predstavila življenje Tita, pri čemer sta se kar precej posvetila njegovim razvadam. Menda je Tito veljal za urejenega in karizmatičnega moškega, čigar šibka točka so bile ženske. Kar, tako Godnič, ni (bila) samo Titova posebnost. »Nekateri so mu očitali, da je razsipen. Vendar če je narodu dal toliko, da je normalno živel, mu ne zamerim, če se je rad lepo oblačil, si barval lase in nosil lasni vložek, ker se preprosto ni hotel sprijaz- niti zbiološko starostjo.« Znano je tudi, da ni pretirano skrbel za zdravje, veliko je kadil, med najljubšimi jedmi so bili žganci z ocvirki in krvavice... Seveda sta Štamolova in Godnič govorila tudi o Titovih treh uradnih zakonih, zadnja njegova žena je bila Jo-vanka Budisavljevič, ki jo je slovenski igralec obiskal v Beogradu. Jovanka je bila med vojno komandirka 3. ženske divizije. »Leta 1944 je mnrla velika Titova ljubezen, Cmo- gorka Davorinka, zato so v njegovo bližino, točneje na Bled, kjer so mu operirali žolčne kamne, kot medicinsko sestro pripeljali Jovanko. Poročila sta se leta 1953. Jovanka je moža izjemno pazila, ženskam skoraj ni pustila blizu, čeprav ga na fotografijah vidimo tudi s Sophio Loren ali z Liz Taylor. Jovanka ga je izolirala tudi od ljudi, ki so se mu prilizovali.« Slednje, tako Godnič, je bil tudi razlog, da so jo pet let pred Titovo smrtjo umaknili iz njegovega življenja. »Odpirala mu je oči in ušesa, zato so jo odstranili, da so lahko manipulirali z njim. Tudi zato je podpisoval dokumente, ne da bi jih pogledal. Danes ima Jovanka 20 evrov pokojnine in jo izolirajo od novinarjev. Če bi napisala spomine, bi Spielberg zagotovo posnel film. Je namreč ena redkih živih prič vseh srečanj, na katerih so 40 let vodili svet ter odločali o miru in vojni.« Godnič je prepričan, da bi danes Tito težko eksistiral kot predsednik. »Naša, jugoslovanska varnostna služba je bila takrat ena boljših na svetu. Za razliko od danes. ko svoje probleme rešujejo pred kamerami.« Kot je znano, je Josip Broz Tito umri 4. maja 1980 v Ljubljani. Godnič je prepričan, da v Titovih časih večini od 20 milijonov Jugoslovanov ni bilo hudo; »Lahko smo do-študirali, čakale so nas službe. Tisti, ki so zbežali, so se vrnili in so zdaj na oblasti. Tito nas je predvsem učil strpnosti, ki je danes od teh, ki govorijo, v kakšni diktaturi smo živeli, ne občutim.« Tako se je vrtel pogovor v Žalcu, ki ga je s svojimi spomini na srečanje s Titom popestrila Vlasta Sajovic. Štamolova je poudarila, da v času Titove^ življenja pogovor o njegovih napakah ne bi bil dovoljen, so pa večer v Žalcu namenili »nam, ki smo >šverca-li< kavbojke iz Trsta, odhajali na morje brez potnih listov ter govorili slovensko, ne da bi se sramovali«. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Izdelki Tuš - vrhunska kakovost potrjena Na osrednjem mednarodnem ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov ter mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni so izdelki blagovne znamke Tuš prejeli kar 12 medalj. Tuš je tako prvi trgovec, ki je izdelke svoje lastne blagovne znamke postavil ob bok priznanim znamkam in s tem dokazal, da izdelki Tuš sodijo med najboljše. Kakovost je prvo merilo našega dela in tako temelj tudi na segmentu naše lastne blagovne znamke. Izdelki Tuš so vrhunske kakovosti, z oceno na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni pa smo prejeli tudi strokovno potrditev. V primerjavi z izdelki priznanih proizvajalcev, ki so v povprečju tudi za več kot 30 odstotkov dražji, so se izdelki Tuš izkazali odlično. Visoka kakovost je priznanje tudi slovenskim proizvajalcem, saj so vsi nagrajeni izdelki blagovne znamke Tuš slovenskega porekla. Zato se ni čuditi izredni priljubljenosti Tuš izdelkov med številnimi kupci, ki jim zaupajo pri vsakdanjem nakupu. Izbirajo namreč lahko med več kot 650 različnimi izdelki Tuš. Osvojenih 12 odličij dodatno potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov Tuš in nov slogan "l^š, vedno boljši!". 18 lil IIIIK Viselji igialcsv Civine zvezde in Ireneija Boška Si Bodo zvezde na igrišču ali na tribuni? V nedeljo (19.00) v Areni Petrol tekma visokega tveganja Po izkušnjah z nekaterih prijateljskih tekem, ki so bile glede na dogodke na tribunah »prijateljske«, se je organizator pripravljalnega obračuna celjskih in beograjskih nogometašev odločil, da ga označi za tekmo visokega tveganja. Zato vodja varnosti Franci Klanjšek v sodelovanju s policijsko postajo in drugimi subjekti pripravlja vse, da nihče na štadionu ne bo ogrožen. Na tekmi z Omonio sta bila pristop in disciplina na visoki ravni. Nato so se celjski nogometaši nameravali na prijateljski tekmi v Ljubljani pomeriti z nogometaši SPINS-a, a je srečanje preprečil dež, ki je preveč namočil igrišče v Šišld, Evropski in svetovni prvak izpred 16 let, beograjska Crvena zvezda pa je za Bežigradom premagala Olimpijo z 2:1. Srbskemu moštvu sta se medtem pridružila Dušan Basta in Dejan Milovanovič, Trener Celjanov Pavel Pin-ni je dejal, da »zvezdaši« niso prikazali vsega, kar znajo, kajti videlo se jim je, da imajo še »težke« noge zaradi napornih ü'eningov: »Želimo si sestaviti dva dobra polčasa kot proti Omonii. Želim si dobiti vsako prijateljsko tekmo, a seveda je za nas pomembnejše prvenstvo.« Vsi so za vrh Celjani bodo do začetka državnega prvenstva odigrali še dve prijateljski tekmi. Na Skalni kleti bodo 11. avgusta gostili ekipo Triglava (18.00), tri dni kasneje pa v Areni Petrol še Trivundža za eno sezono Dres Celja Pivovarne Uško bo v prihajajoči sezoni oblekel tudi Srdan Trivundža. 26-letni reprezentant Bosne in Hercegovine je 8 Celjani podpisal enoletno pogodbo. V Slovenijo se seli iz Španije, kjer je igral za Bidasoo. Moštvo iz Iruna je izpadlo iz 1. lige, zato je imel Trivundža navkljub še dveletni pogodbi možnost odhoda. Doslej je srednji oziroma levi zunanji igral za banjaluški Bo-rac, kjer je začel svojo športno pot, za novo-sadsko Vojvodino, šabaško Metaloplastiko, koprski Cimos, sarajevsko Bosno in beograjsko Crveno zvezdo. Bil je že nekaj časa na daljšem spisku športnega direktorja CPL-ja Slavka Iveziča. Trener Kasira Kamenlca si je želel še enega igralca in klubsko vodstvo mu je ugodilo. Kameni je Trivundžo pripeljal že k Bosni - rokometaš je v sarajevskem klubu takrat ostal do konca sezone, trener pa je moral predčasno odiri. 196 cm visoki Trivundža bo zagotovo vCeljuostal do konca sezone... Bržkone je spisek za novo sezono zaključen po prihodih Terziča, Kosa, Toskida in Furlana. 27-letni celjski krožni napadalec Mitja Les-jak, ki je v minuli sezoni nastopal za Celje Pivovarno Laško, bo eno leto igral za lizbon-ski Sporting. Žalski trener Niko Markovič, ki je s Kuvajtom osvojil dva naslova azijskega moštvo varaždinskega Varteksa (19.00). Novi trener vratarjev je bivši reprezentančni vratar Marko Simeunovič: »Po povabilu Pavla Pin-nija in njegovega pomočnika Ante ja Šimun-dže nisem dolgo razmišljal. Prišel sem v velik in resen klub, ki mu manjkajo veliki rezultati. Upam, da se bodo pojavili v krajšem času. TU-di število gledalcev na tem štadionu ni primerno. Moramo jih seveda pridobiti z dobrimi igrami in rezultati. Presenečen sem nad prijateljstvom med celjskimi vratarji, ki so zelo delavni. Kvalitete Mujčinoviča in Šelige niso sporne, Sušnik pa je zelo obetaven. Z njimi ni nobenih težav.« Zanimivosti je stresal Miroslav Radulovič, branilec, ki šviga po desnem boku. Pa ga vseeno kličejo Ciro, kar je bil vzdevek počasnega vlaka: »A se ni nikoli pokvaril in je vozil in vozü. Prihajam v Celje, kjer sem doživel svoje največje uspehe. S Koprom sem postal dvakrat zapored pokalni prvak.« Trikrat zapored je to uspelo Igoriu Laziču, s Celjem in Koprom. Zelja je torej ponovitev dosežka? »Kaj ponoviti, preseči! Sicer pa imam pokalnih lovorik že dovolj. Gremo po naslov državnega prvaka,« je hraber 22-letni Novomeščan, ki je igral tudi za Factor. Pinni je zanj najboljši slovenski trener. Radidovič je proti Celju letos vselej igral odlično. Podpisal je le enoletno pogodbo. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN TjašaLetaanlnLukaCafiita prvaka, pa je prevzel vodenje reprezentance Združenih arabskih emiratov. DEAN ŠUSTER, foto: ALEKS ŠTERN Cafuta nedaleč od odiičja Letošnja sezona je bila za plesalce Plesnega vala uspešna kot še nikoli. Poleg odličnih rezultatov na državnem prvenstvu, ki so jih dosegli tako plesalci show dancea kot mdi hip hopa, so se uspeli uvrstiti tudi v slovensko reprezentanco, ki je nastopala na evropskem prvenstvu v Gradcu. Najboljše rezultate sta dosegla naša hip hoperja Luka Cafuta in Tjaša Leban, dmgouvrščena z DP-ja, ki sta mec 120 evropskimi pari osvojila 8. mesto v katego riji hip hop pari mladinci. Cafuta pa je bil posa mično celo četrti. Konec septembra bosi stopila še na SP-ju v nemškem Bremnu. d; Petkrat okoli jezera Kolesarski klub Celje je oi^nizlral prvo krožno kolesarska dirko okoli Šmartin-skega jezera. Trasa proge (en krog) je dolga 10,6 km in ima 160 metrov višinske razlike. Ženske i3 starejši kolesarji so vozili 3 kroge, ostali pa 5 krogov. Povprečna hitrost kroga je bila 38 km/ h. Dirke se je udeležilo 50 kolesarjev. Tri kroge je najhitreje prekolesaril Ljubo Car (KS Rogla). Absolutno najboljši čas v petih krogih (1:25,43) je dosegel Andrej Komač (KK Izvif Vipava). Sledila sta mu Milan Hribar {KK Grosist) in Miran Gaberšek (KK Celje) s poltretjo Khib bo pri KZS-ju kandidiral, da bi dirka štela za Pokal Slovenije in DP, Novinci z leve: Miioslev Radnlavič, Brezilec Marlen, Gnrazd Gorinšeli in Stb Dtagen Benič. ' -- Št. 53-6. julij 2007 želodčne težave in prometna nesreča čeprav je do svetovnega prvenstva v Osaki še kar nekaj časa (od 25. avgusta do 2. septembra), bi teki Jolan-de Čeplak na 800 metrov že lahko bili konstantno hitrejši od dveh minut. Na atletskem mitingu za veliko nagrado lAAF v Atenali je članica celjskega Kladivarja pritekla v cilj šele kot 12.. in sicer s časom 2:01,40. Joli je imela po tekmi težave z želodcem, ki 50 se končale z bruhanjem. Na miting lAAF in 57. memoria-lu Borisa Hanžekoviča v Zagrebu pa je bila Joli tretja na 800 m, za zmagovalko Slovakinjo Kločkovo ter Rusinjo Čerkaso-vo, morebiti zadovoljna z uvrstitvijo, nikakor pa ne s časom, malo boljäim od dveh minut in dveh sekund. Tokrat težav z želodcem ni imela, je pa bila šokirana zaradi prometne nesreče, ki jo je na zadnjem križišču pred štadionom povzročil domači voznik in kar precej uničil avto. Na srečo ne Jolandi ne njenim spremljevalcem ni bilo nič. Z odličnima izidoma sta v hrvaški prestolnici zmagalaMa-tic Osovnikar na 100 m in Miran Vodovnik v suvanju krogle. DŠ Jolanda Čeplak ima še dober pri-dnigi mesec časa, da ulovi pravofor-mo in ustrezen občutek za vidnejši Tri zmage Adija Vidmajerja Na atletskem štadionu Ljubljana Šiška je bilo veteransko državno prvenstvo. Na njem sta zelo uspešno nastopila člana AK Žalec Adi Vidmajer in Veno Satler. Vidmajer je zm^al kar v treh disciplinah, v suvanju krogle, metanju kladiva in v novi atletski disciplini giro. Giro je kladivo, ki je težko 9 kilogramov in ima vrvico, dolgo 41 centimetrov, medtem ko je navadno kladivo težko 5 kg in ima vrvico dolgo 127 cm. S tremi zmagami je bü Vidmajer najuspešnejši veteran letošnjega DP-ja. Satler pa je zmagal v teku na 1.500 m in bil drugi na 400 m. TONE TAVČAR Lokalna derbija v 3. krogu NA KRATKO Adl vidmajer In Veno Satler V Novi Gorici je bU žreb državnih košarkarskih lig, 1. A, I. B, 2. SL za moške ter ženske SL. Seveda jebilo največ zanimanja za žreb lige ITPC Telemach, kjer bo imelo celjsko območje v naslednji sezoni kar pet moštev. Vprvem krogu, 13. oktobra, bosta za uvod doma igrala Elek-tra (z Loka kavo) in povratnik Ro^a (Zagorje). Šentjurski Al-pos bo odšel v Sežano h Kraškemu zidarju, Zlatorog iz Laškega bo gostoval v Kopru in Hopsi na Dolenjskem pri Krki. Prva lokalna derbija Celjskega bosta v 3. krogu: Alpos -Hopsi, Rogla - Zlatorog. Rogaška k Postojni v B ligi bo 13. oktobra novinec Rogaška gostovala pri lanskem A ligašu Postojni, Celjski KK, ki so ga skoraj po krivem izključiU iz lige, bo gostil trboveljskega Rudarja, Konjice pa bodo odpotovale k Jančam. V 2. SL bo Pakman Celje pričakal ekipo Calcita, gostovala pa bosta Terme Oli-mia Podčetrtek (pri Iliriji) in Nazarje (Maribor). Od začetka vse v ligi v ženski SKL bodo ekipe štartale šele 27. oktobra, v novi sezoni pa bo iigo igralo neparno število (11) ekip. Celjskega Merkurja v evropskih pokalih ne bo, zato bo od vs^ začetka sodeloval v državni ligi, in sicer med tednom, ob koncih tedna pa bo igral v mednarodni regionalni (NLB) ligi. V uvodnem krogu je Merkur prost, medlem ko bo ekipa iz Rogaške Slatine gostila Triglav. Pri tem dodajmo še, da se je Kozmetika Afrodita preimenovala. Odslej bo nosila ime Citycenter, po novem generalnem sponzorju kluba. Številni mladi v pogonu V reprezentančnih selekcijah so to poletje klubi z našega območja zelo dobro zastopani, še najbolj igralci iz Zla-toroga in Alposa. Najprej bodo svoje znanje na evropskem prvenstvu do 20 let, ki se danes začenja v Novi Gorici in Gorici, pokazali tudi Drago Brčina (Zlatorog) ter Tadej Koštomaj in Matej Krušič (Alpos Šentjur). Naša reprezentanca je vsekakor med kandidati za medaljo na tem EP-ju, pri tem pa naj bi pomemben delež prispevala tudi omenjena trojica igralcev. Nova članica ŽKK Merkur Celje je Srbkinja Tamara Bajič, ki je doslej igrala za Kraljevo in srbskega prvaka Hemofarm iz VrŠca. 20-letna Bajiče-va je bila lani druga strelka ter prva podajdica rednega dela srbskega prvenstva. Direktor kluba Matej Polutnik |e dejal, da je s prihodom 176 cm visoke srbske branilke zaključeno sestavljanje ekipe za prihodnjo sezono. (DŠ) Laščani v pokal Fiba? Iz KK Zlatorog so na Košarkarsko zvezo Slovenije poslali prošnjo za posredovanje pil prijavi moštva v pokal Fiba za sezono 2007/08. KZS je prijavo posredovala evropskemu delu Mednarodne košarkarske zveze. Četudi bi Ijščani sodelovali v Fibinem Evropskem pokalu, bodo vzporedno zanesljivo igrali tudi v uvodnem delu lige UPC Telemach. »Dokončno se moramo odločiti do sredine naslednjega tedna. Pogoji in pred- vsem ugodnosti se močno razlikujejo od prvotne ponudbe, ki je bila zgolj neuradna. Med drugim ni več 300.000 evrov nagrade za nastop, a bi bili zato udeleženci osmine finala deležni povračila vseh suroškov. Ne samo v naslednjih stopnjah tekmovanja, marveč tudi za prvi del,« je povedal predsednik UO Zlatoroga Milko Škober-ne, Laščani se bodo dokončno odločili do konca tedna, po posvetu s predsednikom kluba Mirom Firmom, žreb pa je Fiba napovedala za 5. avgust. JANEZ TERBOVC Slovenska reprezentanca do 20 let se bo danes v Novi Gorici pomerila s Srbijo, jutri s Francijo in v nedeljo v Gorici še z Madžarsko. Vse tekme se bodo začele ob 18.00. 33-letni košarkar Aleš Kune ostaja član šoštanj-ske Elektre. 208 cm visok igralec, ki je svojo športno pot začel pri Slovanu, nosil pa je tudi dres laškega Zlatoroga, je podpisal enoletno pogodbo. Srebotnikova v 3. krogu London: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik se je z Japonko Ai Sugijamo uspešno prebila čez dn^ krog v igri ženskih dvqic na turnirju za grand slam v Wimb-iedonu. Po nekaj prekinitvah zaradi dežja sta četrti nosilki brez kakršnih koli težav s 6:0 in 6:3 opravili s francosko-avstralsko navezo Emilie Loit/ Nicole Pratt. Tradicionalni začetek skakalne sezone Velenje: Danes in jutri bo na velenjski skakalnici že tradicionalni začetek poletne sezone za celiiKki pokal v smučarskih skokih. Nastopilo bo več kot 60 tekmovalcev iz 14 držav. Zagotovo bodo pol^ domačih asov najbolj zanimivi nastopi Avstrijcev, v Velenje pa prihaja tudi znani Japonec Daiki Ito. Nocoj se bo poskusna seija začela ob 20. uri in prva serija ob 21.30. V soboto bo poskusna serija ob 16. uri, začetek tekmovanja pa ob 17. uri. Organizatoqi so pripravili bogat spremljevalni poDgram s tradicionalnim o^jemetom. Za obiskovalce je za oba dneva pripravljeno nadi nagradno žrebanje vstopnic. Rečičanom dve ekipni zmagi Ljubljana: Na 17. državnem prrcnstvu z malokalibr-sko pi^ko in pištolo so streljali z razdalje 50 m. Tekmovalci SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem so ekipno osvojili dve prvi mesti in eno drugo. Posamično je bila Milena Golob prva, na dru^ me stih pa Jure Ske^o in Klavdi-ja Lah. Tretje mesto je osvojil Luka Avberšek iz velenj- skega Mroža. (DŠ) ZRK Celje Celjske mesnine: Nina Potočnik Nina Potočnik je svojo športno pot začela pri šestih letih na pobudo očeta, ki je bil prav tako pravi športni navdušenec. Vztrajnost, nadarjenost, borbenost in skrbna podpora staršev so botrovali dobrim rezultatom. Letos teče že 17. leto od njenih prvih rokometnih metov, ki krojijo življenje mlade igralke že vse od tedaj, ko je prvič začela s treningi v Žalcu. 2e s 14 leti je postala flanica slovenske kadetske reprezentance. V tem obdobju je bila na večih evropskih tekmovanjih izbrana za najboljšo strelko in igralko, kasneje je odličja dosegala tudi v slovenski mladinski državni reprezentanci. Od 16. leta je članica slovenske članske reprezentance, s katero se je udeležila svetovnega prvenstva v Rusiji. Leta 2004 je prestopila v Ženski rokometni klub Celje Celjske mesnine, s katerim je že ^^dezete celjske mesnine to leto osvojila 2. mesto v lA državni ligi. _ Ninin cilj je nadaljevati športno pot v ZRK Celje Celjske mesnine, saj smatra Celje kot rokometu naklonjeno mesto in verjame, da bo klub s takšnim delom še naprej dosegal odlične rezultate. 20 imi fsWHi Na Celjskem še brez zlorab bančnih kartic Zlikovci korak pred bankami in policijo? - Kadar plačujete s kartico, je nikoli ne izpustite izpred oči! v zadniih dneh je prišlo v nekaterih trgovinah "Riš v UUji in Ljubljani do zlorab bančnih kartic, ko so storilci v POS-terminale namestili naprave, s katerimi so pridobili podatke o plačilnih karticah in njihovih PIN-kodah. S temi podatki so nato kopirali magnetne zapise kartic in izdelali lažne kartice, ki so jih uporabljali v tujini za nepooblaščene dvige gotovine. Vse zlorabljene bančne kartice so že preklicane. Kot dodajajo v Združenju bank Slovenije, v primerih, ki so posledica kraje podatkov, imetniki kartic ne utrpijo nobene škode, saj jim banke ukradeno vsoto denarja povrnejo. Na Celjskemvzadnjem času takšnih zlorab ni bilo, pri čemer v Združenju bank Slovenije pravijo, da je število zadnjih kaznivih dejanj glede na število vseh transakcij, ki se opravljajo s karticami, majhno. A kljub temu nihče ne more trditi, da je poslovanje s karticami stoodstotno varno. Hitro razvijajoči se tehnologiji izjemno hitro sledijo tudi kriminalci- Ti se nanjo dobro spoznajo, zato se zdi, da so vedno korak pred policijo. »Ne samo banke, na možnost zlorabe so pripravljeni tudi proizvajalci takšne opreme. Ti se ukvarjajo z izboljšavo izdelkov, njihovim posodabljanjem, da bi preprečili zlorabe. Vsi delujejo v sistemu komunikacije, ki deluje v smeri preprečevanja zlorab. Hikaj so še fizične oblike varovanja prostorov, kjer se nahajatakšna oprema. Res pa so na drugi strani vrhunsko podkovane združbe, ki V zadnjih primerih je šlo za zlorabo bančnih kartic v lUševih trgovinah, vendar ne na našem območju. V Tušu opozarjajD. da Za zlorabo bančnih kartic ni o^ovomo prodajno mesto, saj so tako kartice kot POS-terminali v Usti bank, ki same in v svojem združenju urejajo tovrstne primere. Navajajo še, da so bile zlorabljene bančne kartice in ne njihove, zato ljudem predlagajo, da se v primeru dvomov o zlorabi obm^o na svojo matično banko, kjer rešujejo vse reklamacije in vprašanja škod. V T^u še dodajajo, da je z njihove strani za varnost poskrbljeno, za kartično poslovanje pa so odgovorne izključno banke. so pri kaznivih dejanjih, torej zlorabah tehnične opreme, vsaj tako je videti, korak pred policijo,« pravi vodja področja poslovanja s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije Slavko Cimprič. Ker je čas dopustov, se mnogi odpravljajo v tujino, kamor seveda odnesejo tudi svoje bančne kartice, a ob tem ne smejo pozabiti na njihovo varnost. »Občani si morajo zapisati telefonsko številko, ki so jo prejeli od izdajatelja kartice in na katero lahko 24 ur na dan, 365 dni v letu pokličejo in prijavijo izgubo ali krajo kartice. In seveda prijavo tudi takoj opravijo, da bo kartica za njihovo varnost blokirana. Ce sumijo, da so jim kartico ukradli, naj to prijavijo najbližji policijski postaji,« svetuje Cimprič. Številka je na zad- nji strani kartice, zato jo je treba obvezno prepisati, v nasprotnem primeru ob tatvini kartice ne boste vedeli, kam se obrniti, kar vam bo vzelo veliko časa, tatovom pa olajšalo delo. Pomembno pa je še nekaj: pred podpisom potrdila (slipa) vedno preverite znesek plačila, ki ga potrjujete s podpisom. Potrdila o že opravljenih nakupih ponavadi vsebujejo dovolj podatkov o kartici, zato stara nemudoma uničite (ali shranite na posebno mesto, če jih shranjujete), da druga oseba z njih ne bi mogla razbrati pomembnih podatkov. Preden zavržete potrdila o nakupili, iiataučjiu preverite vse izpiske porabe. Le s primerjavo izpiska porabe s potrdilom o nakupu lahko ugotovite svojo dejansko porabo. Na prodajnih me- Kartice nikoli ne ižpuštfte izpred oči! • Ne hrantte ]e na soncu ah blizu drugih toplotmh virov ah sevanja, prav tako je ne puščajte v avtu, garderobi ... • Če si osebne številke ne morete zapomniti, zapisane ne nosite skupaj s kartico. • Kartica je osebna, nihče drL^ razen vas z nio ne sme opravljati nobenih storitev. • Osebna številka (PINJ je namenjena za dvigovanje gotovine na bančmh avtomaoh m nakupovanje. Številka kartice m še posebej njej pripadajoči podatki -PIN, datum veljavnosti, CVC2 koda (tnmestna številka, zapisana na podpisoem traku na hrbtni strani kartice) - so tajni m unikatni, zato jih ne povejte vsakomur, ki vas povpraša o Bjih. . Ko opravljate katero koli transakcijo Cše posebej, ko uporabljate bančni avtomat), pazite, da nihče ne vidi vaše osebne številke, ki ste jo odtijAah. Ce kdo stoji prebhzu, ga prosite, naj se odmakne. Transakajo vedno o^avljajte sami. • Če na bančnem avtomatu v Slovemji zaznate kakršna koh oi^topanja od običajnega delovanja (npr. kartico te^e vložite v avtotnat;: iia avtomatu so napove ali stvan, ki jih običaino sHj-kamere, ki so. n^ičajno postavljene; reža, v katero se vlaga kartica, je,neobi-čajna...}, vzemite kartico in zapusute avtomat ter uporabite drugega. • Če so bančm avtomati nameščem v prostorih, skozi .. vrata katerih lahko vstopite le s kartico, nikoh ijltre- ba vtipkau PIN-ftgWfke. Ge je na vratih napravatl» od vm zahteva ti|5kanje nNrštevilke, tega ne storkel: . • Ne verjemite -eJektronskan, teleionskmi ah drugim-r sporočilom, ki vas obveščajo o zlorabi vaše karticein vas pozivajo, da poveste svoje podatke o kartia ali da se preko hipertekstovne povezave povežete na- »varnostni obrazec« in tam vpišete nekatWe osebne podatke, vključno z osebnimi identifikacijskimi številkami kartice. stih ne podpisujte potrdil (slipov), ki niso namenjena takojšnjemu plačilu blaga ali storitve in so napisana z vnaprejšnjimi datumi ali so celo prazna. Mnogi danes slepo verjamejo tudi vsem spletnim stranem. »Na internetnih straneh ne vpisujte številke povsod, kjer jo od vas pričakujejo, temveč le takrat, ko ste se že odločili za nakup in želite plačati s kartico. Preko in-temeta plačujte le ponudnikom, za katere veste, da so verodostojni in imajo zagotovljene minimalne varnostne nastavitve na svojih spletnih straneh,« še dodajajo v Združenju Bank Slovenije. SIMONA ŠOLINIC Foto: ALEKS ŠTERN Zaradi strelov brez dela Medtem ko je »specialec« zaradi streljanja ob službo, celjski policist na odločitev še čaka Kot smo že pisali, se je zasebna zabava celjskih policistov in pripadnikov specialne enote Generalne policijske uprave (GPU) pred mesecem dni končala s streljanjem. S preiskavo, ki jo je odredil direktor celjske policijske uprave Stanislav Veniger, in na podlagi zaseženih tulcev so ugotovili, da so streli švigali iz pištol celjskega policista in pripadnika specialne enote. S slednjim so prekinili delovno razmerje, medtem ko postopek zoper celjskega policista še traja. Na zasebni zabavi enega od celjskih policistov se je zbralo 19 ljudi, od tega 14 policistov, W v tistem času niso bili v službi. Večina udeležencev je z zabave odšla med 21.30 in 2. uro, pri čemer so nekateri veseljačenje nadaljevali v drugih lokalih. Šest policistov se je kasneje vrnilo pred lokal v stavbi Kemoplasta v poslovni coni v Šentjuiju in se tam zadržalo do zgodnjih jutranjih ur, ko je bilo iz pištol celjskega policista in pripadnika specialne enote GPU-ja izstreljenih vsaj 20 strelov. Dva sta zadela kombi in tovorno vozilo, eden je prestrelil smreko, medtem ko je eden pristal v drogu za zastavo. Eden brez dela, dragi »v teku« z večino udeležencev zabave so še isti dan opravüi razgovore in pohcistom zasegli orožje. Pri tem pri njih niso opravili testa aikoholiziranosti, pri čemer so kot razlog na GPU-ju navedli časovno oddaljenost med dogodkom in identifikacijo udeleženih policistov V ljubljanskem centru za fo-renzične preiskave so nekaj dni po dogodku ugotovili, da večji del najdenih tulcev in vsaj ena krogla pripadajo pištoli celjskega policista, manjši del najdenih tulcev pa policistu specialne enote. Zoper oba so podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti in zanju predlagali odpoved delovne pogodbe ter jima do pravnomočnosti izrekli prepoved dela. Zoper policista, zaposlenega v specialni enoti, je generalni direktor policije Jože Romšek v teh dneh podpisal sklep o izredni odpovedi dela, medtem ko postopek odpovedi dela zoper policista, zaposlenega na celjski policijski postaji, še traja. Policista sta v policiji zaposlena približno deset let, pri čemer je bil eden v preteklosti že dvakrat v disciplinskem postopku, vendar je ostal nekaznovan. MATEJA JAZBEC kWlALCEV 21 Obmetavali so se kot otroci Malomarni organizatorji niso poskrbeli za ustrezno varnost nogometne tekme v torek je prišlo do kršitve Javnega reda in mini na štadionu Nogometnega kluba Dravinja v Slovenskih Konjicah, kjer so tekmovalci Maribora in Reke odigrali prijateljsko nogometno tekmo. Kot so sporočili s celjske poUdje, organizatorji za tekmo niso pridobili dovoljenja upravne enote niti niso poskrbeli za varnost obiskovalcev. Policisti so za tekmo izvedeli šele v torek popoldne, tik pred tekmo, ob tem pa niso vedeli niti, koliko navijačev organizatorji pričakujejo. Zaradi kršitve bodo izrekii kar nekaj ukrepov. Čeprav je šlo za neprijavljeno tekmo, so se policisti organizirali v zadnjem trenutku, da so tekmo lahko varovali. Na prizorišče je najprej z osebnimi avtomobili prišlo približno 50 navijačev Viol, te so policisti namestili na južni del tribune in jih tudi varovali, saj organizator tekme ni poskrbel za varovanje z varnostniki, kot je to predpisano. Kasneje je nenapovedano prišlo še približno enako število navijačev z Reke, ki so že ob prihodu začeli glasno navijati. Da ne bi prišlo do stika z Violami, so policisti na- vijačem z Reke vstop na štadion preprečili, kljub temu pa so začeli oboji izzivaü in žaliti, nakar so se začeli še obmetavati s kamenjem. Pri tem sta bila poškodovana dva navijača, zaradi obmetavanja s kamenjem sta bili poškodovani tudi dve osebni vozüi, ki sta bili parkiram v neposredni bližini. Posredovalo je kar 30 policistov, štirje so se pri tem lažje poškodovali. Vendar Nogometni klub Dravinja ni bil organiza-; tor, saj je štadion in garderobne prostore dal le v uporabo. Po naših podatkih naj bi jih šele v ponedeljek klicali iz Zreč, kjer so na pripravah nogometaši z Reke, in jih prosili, če lahko v Konjicah organizirajo prijateljsko tekmo. Policisti še vedno opravljajo razgovore, dejstvo pa je, da bo za neorganizacijo in tveganje za še več poškodb, če policija ne bi za tekmo izvedela zadnji trenutek, moral nekdo plačati. Organizatorja bodo namreč kaznovali po Zakonu o javnih zbiranjih, medtem ko bodo po končani identifikaciji vseh navijačev sledili ukrepi po Zakonu o fav-nem redu tudi zoper njih. Romanu v spomin Na Skalni šlo za 1. m Gre za Celjana, takrat star komaj. jem trčil v osebno-dogodkom so na i nogometa, žoga in zato so se njegovi niči smrti pokloni] i so minulo soboto pripravili posebne tekme malega nogometa, saj je ial Romana Pogladiča. sedmimi leti izgubil življenje v prometni nesreči, e bilo usodno križišče na Teharjah, kjer je z motor-h poškodb umrl na kraju nesreče. Nekaj časa za tem uredili krožni promet. Pogiadič je bil navdušenec o bile nepogrešljiv del njegovega mladega življenja, •ijatelji in znanci odločili, da se mu ob sedmi oblet-alem nogometu se je pomerilo šest ekip. j je pred ; let. Za Pogladiča jzilo in zaradi hud nenjenem križišči iportne aktivnosti ajožji sorodniki, i na tak način. V r V heroinski navezi oseba s Ceijsicega že v torek smo poročali, da so slovenski kriminalisti s pomočjo [wlicij iz več držav v obširni akciji mafijski združbi, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem droge, zadali enega največjih udarcev do zdaj. V organizirani mafijski združbi, ki je imela center ravno v Sloveniji in na Kosovu, je delovalo 14 oseb različnih narodnosti, osem jih je trenutno v priporu. Združba je čez države nekdanje Jugoslavije na zahod tihotapUa najmanj 90 kilogramov heroina, nekaj Idlogramov je bilo namenjenih tudi slovenskemu trgu, drogo so poUcisti že zasegli. Čeprav na sredini novinarski konferenci na Generalni poücijski upravi niso omenjaM, da je v posle z maraüi vpleten tudi kdo z našega območja, so po naših zanesljivih podaüdh prijeli vsaj eno osebo ravno s Celjskega. Pri tem so preiskavo poleg vrhovnega državnega tožilstva koordinirale druge slovenske policijske uprave. Na generalni policiji še dodajajo, da preiskava ene najmočnejših heroinskih navez še ni končana. SŠ Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtoma, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Smetišče siedi Lašicega župan, Franc Zdolšek! Točno 45 dni je minilo, odkar smo vam poslali apel z opisom problematike v ulici Pod gradom, ki postaja laški sinonim za smrad, ovha-nje prometa, kopičenje odpadnega materiala in zavestnega ustvarjanja legel mrčesa in golazni. Prebivalci ulice smo razočarani nad vašo (ne) reakcijo. Ali za vas 18 podpisov ne odraža voljo ulice, ali je naše pisanje za vas in vašo upravo le odvečen kos papirja, umazan s kopico črk in nevreden razgovora? Ko ste pred mesecem dni nastopih na TV Celje, ste na telefonsko vprašanje prebivalke naše ulice v zveži s pismom in opisano problematiko odgovorili, da poznate problem in da boste prizadetim odgovorili. Ali se vam ni hudo zareklo gospod Zdolšek? Prebivalci ulice smo mnenja, da je 45 dni dovolj za odgovor, če bi resnično tako mishli, kot ste gledalki odgovorih. Ne. poznamo protokola inavguiadje novega župana, ko zapriseže za mandat, vendar verjamemo, da je v zaprisegi obveza k zavezanosti župana obujati in spodbujati pozitivna čustva in dejanja in kar je najmanj, biti mož beseda. Ko boste vnaslednjih dneh gostili povabljene velemože na Aškerčevem trgu, se ne oddaljite od osrednjega prizorišča Piva in cvetja borih sto korakov proti severu, ker bo pesem Laščanke Nevenke Fantinatto Moj kraj (objavljeno v Laškem biltenu št. 1, 15, 6. 2007) popolnoma izgubila svoj čar. Še vedno pričakujemo vaš odgovor oziroma povabilo na razgovor. Prebivalci ulice Pod ZAHVALE-POHVALE Katrca, vse najboljše! Bilo je v nedeljo po kosilu. V naši vasi je nastala praznina, ker so si verjetno vsi sosedje privoščili počitek po kosilu prav tako kot naši domači. Meni pa ni bilo do le-narjenja in sem iskal nekaj, s čimer bi zapomnil np-^-^n-sko popoldne. Spon nils , da ICatrca Radia Celje praznuje svoj prvi rojstni dan ir da smo se v službi pogovar jah, da bi bilo fajn, če se dobimo na tem pitaiku. Pogledal sem razgret avtomobil pred hišo in se hitro premishl. Bratu sem izmaknil gorsko kolo in se z njim odpeljal v Laško. Začutil sem že vse mišice na nogah, a sem se vseeno začel vzpenjati proti Sveüni. Prej kot v eni uri sem že bil na vrhu. Srečal sem sodelavko in še vehko prijat^ Ijev in znancev Kmalu so nas zasrbele pete in že smo se vrteli po zelenici pred odrom. Imeli smo se zelo lepo in si zaželeli, da se dobimo tudi Nagrada za naš trud Smo 7. c razred OŠ Polzela. Skozi celo leto smo se trudili in poizkušali biti vzoren razred. Udeleževah smo se raznih tekmovanj, dosegali dobre rezultate v šoh in tudi na drugih področjih. Učihii- bazenih, užitkih v savnah in potapljanju v valovih. Kljub trudu nismo dosegli nobenega odhčja, vendar je bila zadostna nagrada že obisk v At-lantisu, ki bi ga z veseljem še kdaj ponovili. Vsega tega pa ne bi uspeli brez pomoči gospe ravnateljice Valerije Pukl in " pe razredničarke D bec. Gospe Gobec se zahvaljujemo, saj nam je predstavila projekt, nam dajala veliko podpore in spodbude. Posebna zahvala gre gospe ra v-nateljici, ki nam je omogočila zmanjšanje stroškov avtobusnega { gočila uživanje • kušnjo sn trud izpla LŠo zabavo in • nagradi. S to iz-0 ugotovili, da se AUAŽ BRUS, MIHA SATLER, BARBARA BEDEK v imenu 7. c razreda Hvala za pozornost Lepo se zahvaljujem naši skupini, ki mi je omogočila, da sem lahko šla na zdravljenje v toplice Podčetrtek. že s lemučin 3. Prisrčna hva- Lepa hvali ividevnost o polepša li rožami. Prav I s številni šoferju za ) vožnjo. Prisrčna ?m in vsakemu poem pa lep pozdrav. CILKA KLADNIK, Jkosi oza- čeh urejati lastno spletno stran, ki jo bomo še naprej nadgrajevah (http:// www.razred-7c.co.nr). Proü koncu meseca maja smo začeli ustvarjati plakat za Pi-lov natečaj (naj plakat-Atlan-tis). Kljub številnim težavam smo ga uspeli pravočasno dokončati in oddati. Naš trud se je obrestoval, saj smo bili 16. junija 2007 povabljeni na celodnevno vodno zabavo v Atlantisu. Bilo je super, saj smo uživali v večurnih vožnjah po toboganih, rajanju v GOSTINSTVO CELJE, d.o.o., Ribarjeva 3, Celje, vabi k sodelovanju za svojo hčerinsko družbo v ustanavljanju z nazivom GTG-INŽENERING, gradbeni inženering, projektiranje in gradbene storitve, d.o.o., Ribarjeva 3. Celje, na-flednje sodelavce- i. VODJA GRADBENECAINŽENERINGA od kandidata pričakujemo: - končano višjo ali srednjo izobrazbo gradbene smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu - opravljen strokovni izpit s področja izvajanja del pri gradnjah -vozniški izpit B kategorije 11. GRADBENI KALKULANT - GRADBENI DELOVODJA od kandidata pričakujemo: - najmanj srednjo izobrazbo gradbene smeri -najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu - opravljen strokovni izpit s področja izvajanja del pri gradnjah II DELOVODJA od kandidata pričakujei - končana srednja izobrazba gradbene smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeništvu - opravljen strokovni izpit s področja izvajanja del pri gradnjah - lahko je tudi osebaz opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri gradnjah Ponujamo Vam razgibano in samostojno delo delovnem kolektivu ter stimulativno plačo. Poskusno delo traja 3 mesece. Po uspešno končanem posku- se ^ene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnin Vabimo Vas, dapošljeteVašeponudbez dokazili inzžMJenJepi som v roku 8 dni po tej objavi na naslov: GOSTINSTVO CEUE, d.o.o., Ribarjeva 3, 3000 Celje. Za dodatne informacije kličite po teletonu 03/426-1&-50 (di rektor doižbe). Na Pini in cvitiu ji «silij živahna. Latni pričalrnjajn v Ulliani along 140 tisač abisliavalcev IFnU: GK|. Konjic pivo in cvetje v Laškem se prihodnji teden začenja 43. Pivo in cvetje. Organizatorji obljubljajo nekaj novosti, zanimive glasbene goste in že tradicionalne etnografske prireditve, kot so Dan Laščanov, Lepo je res na deželi ter Oh-cet po stari šegi. Nekakšen uvod v letošnje Pivo in cvetje pa je 5. športno konjeniški vikend, ki se v Laškem odvija ta konec tedna. Športno konjeniški vikend so z dnevom odprtih vrat Konjeniškega kluba Laško in sprejemom tekmovalcev (prijavljenih je okoh 250 konj) odprli včeraj, danes pa se začenja tekmovalni del prireditve. Tako kot pretekla leta bodo tekmovalci tri dni tekmovali v preskakovanju ovir, vrhunca tekmovanja pa bosta tekma v mladinski kategoriji za pokal Slovenije jutri, v soboto, ob 15. uri in tekma v članski konkurenci vnedeljo popoldne. Vzporedno bodo še tekme ribičev za pokal Piva in cvetja, pohod planincev na Hum, kolesarski izlet čez Svetino do Ma-rofa in nazaj v Laško, nastop in prikaz šolanja psov, razstava priznane fotografinje Si-bü Slejko na temo konjeniš-tva in lipicancev ... Vrhunec prireditve bo nastop Alojza Laha, ki bo predstavü visoko šolo jahanja nad zemljo, letos v črao-beli kombinaciji hpicancev. 43. Pivo in cvetje pa bo zaživelo v sredo z Dnevom Laščanov, Čigar rdeča nit bo letos številka sedem. Sedmič zapovrstjo se bodo Laščani srečali na Graščinskem dvorišču in začeli skupno popotovanje skozi Čas. Ustavili se bodo ob pomembnih sedmi-cah v zgodovini Laškega; ob letnicah 1227, ko je Laško dobilo trške pravice, 1927, ko je Laško postalo mesto, ter 2007, ko mineva 80 let od podehtve mestnih pravic. Tudi letos bo na voljo slavnostna knjiga vpisov in z njo posebno polnjenje piva Laščan. Organizatorji Piva in cvetja pričakujejo, da bo Laško v petih dneh obiskalo okoli 140.000 obiskovalcev, od tega največ v soboto, ko bo vrhunec vsega dogajanja. Kot največjo letošnjo novost vodja Piva in cvetja Andreja Križnik napoveduje Trubarjevo avenijo: »Trubarjevo nabrežje bomo spremenili v enoten prireditveni prostor z enotno glasbo. Postavitev odrov bo nekoliko drugačna, kot smo bili vajeni doslej, in tudi preglednost bo večja. Novost je tudi ta, da se bo program na aveniji začel že dan prej kot prejšnja leta, torej v sredo, in bo trajal vse do nedelje.« Naslednja novost je sobotna vodna simfonija z brežin Savinje, ki bo predstavljala nekakšen uvod v veličasten o^j emet z gradu Tabor. Vodni curki, obarvani z različnimi svetlobnimi efekti in ob glasbeni spremljavi, bodo prava paša za oči. Glavni trg tudi letos ostaja eden od glavnih prireditvenih prostorov. Nedelja bo etnografsko obarvana. Dopoldne bodo na Ohceti po stari še^ poročili 39. par, ob 17. uri pa bosta letošnje Pivo in cvetje zaklju- čila parada in koncert pihalnih godb. Od četrtka do sobote bodo v okviru prireditev Lepo je res na deželi prikazali Nedeljsko popoldne v Šentrupertu, Igre, ples in flo-sarski krst ter Dab' rajža srečna bla. V času Piva in cvetja bo vladal poseben prometni režim - jedro Laškega bo vse dni zaprto, prav tako od 20. oziroma 21. ure tudi na cesta skozi Laško. Za obvoz bo poskrbljeno in tudi parkirišč ne bo manjkalo. Osrednje parkirišče bo v Ja-gočah, parkirati pa bo možno tudi v Debru in Spodnji Rečici. BOJANA AVGUŠTINČIČ 277€-Biograd na moru h.Komati 1. hZora U.r.21.7.,7 dni.polpenzion samo 462€-Pa9 h 3J5€'Vodic« h. Punta A 14.7-21.7., entium 18.-25.8.,7 dnl,polpenzion 3SS€;M 9.7.,h.Sidi Slim,7 dni.palpw2ton, same ....... polpsnzton.samo 359£Ttrf S.7.,h. Qold«n Sand»,? dni.polpeiaion,samo CMallorea 13.7.,h.G*mmis,7 dni,polpenzion,samo 449{'Antslya . . .H.Grand B«auty,7 dni.a« inehisiva.samo 389€ KARIBU KENIJA 12.-19.10, 8 dni.poertnice tn sBfari,polnl penzion U od 1399€ ♦ dodatni teden samo 249€; ---------- - Paradise 7 dni,polpenzion, samo 1766€ ♦ dodatni dan 67€ - V Času Piva in cvetja odpira vrata prenovljen HOTEL HUM 28 sodobno opremljenih sob Restavracija (do 180 oseb), za poslovna siečanja, obletnice, poroke, plesne prireditve... Pivnica s terrtalskimi večeri (jedi iz stare gostilne Henke, pivske jedi, praznična narodna kuhinja...) Bar in kavarna hotela namenjena srečanjem ob jutranji kavici, izvrstnih slaščicah... Terasa s posebnim izborom jedi z žara Tel.; 03 734 88 00, Fax,: 03 734 88 30 e-pošta; hotel.hum@zdr3vilisce-fasko.si V. ŠPORTNO KONJENIŠKI VIKEND V Laškem 5.-8. julij 2007vjagočah Bogat program tekmovanj in spremljajočih dejavnosti: kolesarski izlet na Marof, preskakovanje zaprek, prikaz nordijske hoje, madžarski pastiriji, ribiška tekma, prikaz šolanja psov... in še veliko zanimivega. V šotor ob prireditvenem prostoru vabi Zdravilišče Laško: • Četrtek, 5.7.: Vinko Šimek, Ansambel Braneta Klavžarja In Navihanke • Petek, 6.7.: Atomik Harmonik • Sobota, 7.7.1 Natalija Verbotren • Nedelja, 8.7.: D.J. Julijo l2LE.TNl(iWA TUI2J6TIČNA A^LNCIJA Aškerčeva 20.3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošla: tla.celje@izletnik.si; www,izletnik.si GROSSGLOCKNER 18 8 07 GARDALAND vsak tocak in vsako soboto !!!l! FOLiTJE 2007 POREČ aheii» NO NAME H5TEU 2' poip že od 1S5 Eua ; t -- i-la ra.7.S UMASit) PORTOROŽ •ožo! krsjši pslreti v sweai in ugotini popusti za oystej www.novitednik.com m'. 23 11.1537.2007 WWW.piVOCVetje.com unmans PROGRAM PMREDITVE šotor pri Humu :,te»žswtr9. Hotel Hum Hiša generadi Trd9ai}eva aventja (^tfinov^f^ GraSfmsko dvorišče MiOoSotetoigrBee: mittatjeva avenija -SiaB! Savinja Glavni trg 17J}0 atuan)bdl>epeln|ak.i(«n»!tDorl 1S.60. z^»» z zmagov^era resmčnostnega show-a BAK2 - EMIL l^M slaw^naiKwritwprerwvyenegahotelaHuni D/a^SČANOV-^^M.aS&Mib^noin« 19.00 afKambet l^irint, tekmovarije v pi^u piva 1S.M DJ party, skupina Soul fingers, DJ party «^Jftje raötave ROcMH DEL Dr^tva invalitkw <4(»ie Uä® ocj»^ razstave iratiR^sem^h S«1i ansambel Pepelnjak, predtekmovan}e v požrtiji laškimi pivskih klobas, an^mbel Iskrice in ansamb^ Moc^jani Scriskojgrt$ee 17.00 Parki^bprtbarHii ' 1730 Trubarjeva avenija 18,00 Ortönwfrg 18.00 13.00 Šolsko igrišče 19.00 (^nsko dvorišče 194X1 šotor pri Humu 19,00 Malo Šolsko igrišče 19.W: Tnrfsarieva aven^ 19.00 Hotel Savinja 20.00 Glamitrg 20.00 SOBOTA, 14.7............... šolsko igrišče 9.00 Truia^evaaveniia. .. 13.0S I^rkmšce pn bariti ,17.30 Ihibai^avei^: «• 18.09 Ofožnovtrg 18.00 19.00 (^rtsko dvorišče 19.00 Mate šoifko igrišče 19.00 Šo^pnHumu 1900 Hc^Ssw^ . . 20.00: Glavni trg 20.00 22.0» .17^ 13.00 1S.00 19.00 15.00 laoa 20 ea 20.80 ett»pii«ditev »LEPO iE RES HA f^ELI« Martin Ktpan izb» najmodKjšega Sovertca z^>awa z zmagov^em resračrtostnega d»w-a BAR2 - EMIL PfiCHyiEriADt4IVR\^ PO ULICAH U^GA MAWICA POLK IN VALČKOV z. i »Skriti kriglf. »Mavrični dvobL£pO.^ O^i Qtroäü ŽIV žav loUdfih. Slavko Kotnik,..) m nastop xosarearsw SHipne hip tio«^ »ipe«a . MAVRICA.«)LK IN VALÖmV s Kvintetom Ooriteki »Skriti k^t«, »Mawif^^obq« ' ansambel Pepelnjak, predtekmovanje v požrtiji la^ih pivcih klobas ««arr,bellabifint.tekm««nievpit^pi.ya.striptizsh«v. DJ iM^ Md Rahlmovski in band (ax Pand valine). DJ party DJp^tKioShate 20.00 skupina ^ld. Rebeka ^«meV. 8»$^ KoneäiHc tum» v malem wgometu - GaJijew mwwial etno prireditev »LEPO JE RES SA OEŽEU« otrc^iSv&v House paityz DJ Dea PRC»ffiNADNl VflVEŽ PO UUCAH LA»E(jA MAVRICA POLK IN VÄftOV z esexääm Razpotnik. tetoiwvaij« »Skjitifeiglt. »Mavfižrt4«iboj. ansambti L^innt, ttkmowr^e v pitju piva. steipttz show ansambel P^tniafe, «rate tekmovanja vpožrtiji pi^ DJ part» « Pack iaton, Robert Goter. iank Rock. DJ party OJ party; Duo Shake skupina Ungstm, iana. Eva čeme VODNA SMFONUAZ »töm REKE SAVINJE M VELIČASTEN OGNJEtmz graditi^ Mak> šolsko igr^ Thd^a avenij 10.00 OHCET PO STARI SEGI 11 06 ansamb^ Pepelnjak 11.00 DuoShlnik 1997, 117.000 km, prodam, (eno po dogovoru. Telefon 040257-640. a406 RENAULT megone 1,6 16 v, november 2002, velikoopreme,prodam. Telefon 041 389-393. 3431 PRODAM HIDRAVUČNI cilinder za» nov, nerabljen, prodom zo 100 EUR. Telefon 041 999-906. Ž4i4 KOSILNICO B« 127 in jermene za troöii obrotoinik Sip, 2,20, komplet, ugodno prodom,Teleloit041 812-961. 3442 I POSEST I PRODAM HlŠOvokolidŽalco, hišo jevnivnini,sončna lego, takoj »seljivo, mestni plin, prodom, ceno 75.000 EUR. Telefon 051 800-370. 3331 VIKEND hilo, pri Rimskih Toplicah, hiša je obnovljeno in takoj vseljivo, porcelo 777 m', položno, sončno, hßna številka, vodo, elektriko, prodam, cena 56.000 EUR.Telefon051 800-370. 3331 KREPITI DO 8 LET za vse zdp.ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti niso oviro. Krediti tudi no osnovi vozila ter leosingi. Možirast odplacHa na Mleinke. PrideiMfwHnadwii. lel.: 02/252-48-26, 041/750-560 ...'H HRVAŠKA - Cesarica pri Karlobagu, prodam nove apartmaje. 20D m od morja, vseliivi, oprenilieni, ločeni vtiodi, par-kinsce. urejeni papirii, ZK. Površine: pri-«i^eOm" s teraso Sm^cana: 90.000 EUR, I. jiadstrinje 3Gni' s teraso 12Fn> - cera: 60.000 EUR in 46in^ s pokrilo teraso 2Qm'- cena: 88.000 EUR. Več na: v»vw».aoDanaraent8-kroatian.il. ali tel: 031 44S 446. POSLOVNI piDStorvCelju, objekt Rimljanka primeslnilržni{i,l.nodstropje,v!zmeri 22,50 m', primeren za trgovsko ali 16.988 EUR. Informocijepo telefonu (03) 4915462, 051 370-666; vww.maksimlliian.si, Moksimilijon, d.o.o.,Uublianska(.5,Celje. L1970, VOKOUCIŽalca prodamo starejšo hišo z gospodarskim poslopjem. Telefon 040 374-243. 3320 GOTOVINSKA POSOJILA Dunajska 21, Lliipliana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop REALIZACIJA TAKOJ!!! VQINIK.Pr«l hlii>,pribliino200ni'slino>anisklhp(F .fin, „raitno 1915, Vi+no 1)95,!. 209.000 Elll 01. S0.014.76GStI.Iilebn 041 ;0>-l9l. SiiMnji, Im «ndrej Krbi«fH,!.p.,G»ii«p[iŠnnrliK!i.S7., Ce;i.;hllp//»a.vonii!.!|oil».n«. „ D,2l0ni"imio- ŠMAftJErA|HfCeliu.Pi hiš., l>ln. oprem vanjskih pw^n, parcela 300 m', zgtD-|iia 1992, la 200.0110 !«« o!. 47.921.000 SIT. Tilelai 041 ;0I-I9t. S«ela™n|e, Ivan Andrej Ktliavat, s. p., I»rkapriš.an«iia57c,t.l|e;linpv7 ».net. ŽMEC, Velika Plre»a.Pradaniozaildl|lva parcelo, 0.507 nr=, za 15.000 EUR az. 3.595.IS5 Sn. lelelon 041 708-193. Svotovonte, lvanArTdrejKrl»vac,s.p., GarkopnŠ.artaem57c,Colie;liltpv'/ svetovanie.gojlio.net. KUPIM SIAIEIŠO hišo ali pan27,42mlskopoi nji posomezno, cHldomo za mesoöw no. jemnino 13,40 EUl(/m'. Infomiocije po telelonu |031 49151)62, OSI 370466; in.si,)l.k!inil|.n,dm. KUPIM GilRSOKlERO ali enosobno stanovanje nu^ no kupim. Pločilo je tokoj v gotovini. Telefon 041727-330. 2i2i DVOSOlNOolIMsobnoslaaovonje kupim. Resen kupec. Telefon 041672-374- 2421 CEUE-Večom)soknlhindvesobalhslanch vanj, v Celju In okelici, kupim. Telefon 041 70B-l9B.Svetovonje,lvon Andrej Krbovoc,s.p.,ISoncapnŠmoimem57c, (iJf. ODDAM (EČlopIbnporlmojiv blizu morja, v Fogu latakPogladdojomo. Informacije 141 662 354, |03|S4BM41. 3207 OPREMUEHO vcdiko stonovonje v centru Celja, primerno zo bivanje voqe skupino dolovcev,o fem 141710.190. Svetovanje,IvonAndrei KHiavoc,s.p.,6«icapriŠmannemS7c, fclj^bllp://svotovo.|o.gajb.j,d. „ ŠOŠTANJ. Slonovonjske hišo, približno 190 m" bivolno površino, leto izgradijo l959,zdvonsčem, sadovnjakom In vrtom, prodamo zo 71.774,32 EUR oz. 17.211.000 SIT. Telefon 041 711-118-Svetovanje,lvonAndrejKrbavoc,s.p., GoricapnŠmai1nem57c,C.liB;h«p;// Telofon 131370096. 3394 MAHIŠI gostinski lokal, v sreillščo mesto. VRINE mize s klopmi I 099. KUHINJO, dnevno sobo, cogal, garderobno omare, stole, mizo, hlodilnik, štedilnik, zamrzovalnik, kotno sedežno, trosed Itd. prodom.Tolefon 051424- PRODAM na3O.Q00EtlB.pn DOSJE - Ijžiie. opuiCena kmetiis. ^ 2.5 tla. 0.5 jiaoozd, ostalo Iravnik, dob 4n.aa0 EUR oz. po dogovonl. pralama. EEUE. lava, pisarna velikosti K " ni2.vposl Ijeno, prodom, ceno 47.001 EOR. Telefon 031316-124- 3«7 ENOINPOLSOBNO stinovonje, no lavi, z balkenom, prodam. Telefon 141 604-131. 3434 ENOSOONO stonovonje no Hadinji, 44,50 m',proJam.Telelon04l 336-219- DRVA, okrogla, metrsko ali nocoponn, možno dostavo, prodam-Telefon 031 719-46T S501 SUHA bikoio drve In suhe brosfove deske prodom. Telefon 5772.315. 3374 DRVA,'mešano, dolgo v hlodih In kratko žogono ter smrekove krojnike, z dostavo,prDdom.Tolefon040211-346. p SUHAbokovo drve, cepljena, prmlom zo 45 EUR/m".Telefonl41B64-233. 2217 DESKE In plohe, smreko, bresta, čišnje, hruške, oreha in lipe, prodam. Telefoa 040211-346. p PRODAM VEČ prašičev, ml 25 lie 120 kg, ogmlne prodam, možno destovo. Telefon 041 263.627 2546 P070RI Zelo ugodno prodorno prašiče, od 31dol61kg,hmijenezdemačokoha-00 hrano, možoe so polovice in dostove no dom. Cono zelo ugednaTelefon 051 214-174. S4B2 IIKCA, črno belega, starega 7 tedoov, pro-dom.Telefon04l 579-35B. S506 PRAŠIČE zonodoliajo rejo, cd 00 de 100 kg, prodamo. Elšor, Tabor 45, telefoa 041 6M72. Ž3,8 PRAŠIČE, piimemezoodojko et rejo, tcške piibližne30kg,pcodam.«ložaadosta. vo.Tolefon|03|579U67. 3343 JOIÜ2007 - Zaradi povečanja del s tujino ZAPOSLiMO: laidmičaija. mi-nija »iSMeilla. umostojinga miiaija in MiiioI zlate piwlko,slam6 tedaov,prodam-Telelon041965^901. 3430 TEUČKEslmentolke,stoteml10do20dnl, agodaoprodam.ToMeal31 591-232- 3428 lURSKE koze. Store 4 mesece, za zokel ali flodoljojo rejo, z rodovnikom, ogodne prodam. Tolelon 040 625-705- 3418 l11ASlČ£,od70dol00kg,pi>idam.Cenapo dogovoro. Telefon 051 4t1«l, 141 718.154,(12)1019-354. p TEUftll simentolko, tdio 125 kg, za zakol predem. Telefon 031 561-155. Ssro ODDAM TRI lepo mlade muce oddam dobrim Iju. dem.Tolefoa|03)5799T110. 3429 DVA psički mešančkaoddom. Teloloo 041 990^71. 3441 KMETIJSKI yjjmju« PRODAM BELO viao izŽičke Gorce, tudi slekleničeno, prodom.Telelon (03) 5760.594, zvečer. SUHO komze, zrnje, prodom.Telefea 031 4S4-344. 3381 SLAMO v kockah prodom. Telobn (03) 5471.B3!,041498«35. 3410 J vino, mešami,letaik 2006, »godno proJam.Tok!lon5451-302. 3417 KIKOVOSinhokivim) pridom potOccdov. Telelon579S.SI2,8abnaGora. 3418 KAKOVOSTNO vioo, modro fronkinjo po 1,25 EUR, bet pinot po 1 EUR, laški rizling po 0,90 EUR, prodam. Telelon 041 692.481. 3422 8E10 mešano vino in cbardonolugmino prodom.Ielefon (03) 5823-141 3423 PRIKOUCO zakompironje Adno 451, letnik 1980,prodom zal.110 EUR. Tokifmi 141 201-259. 33113312 BETONSKA obn,miribljeno,101-120ia 5kobtdjnislrojslrifaznimmototjem,pro-dom.Telelenl41!6M41. Ssoz HUDIINIK, štedilnik,IV Goronje,beksarsko vrečo In mesereznico ugodno prodam, možno dastovo.Telefon 041807-371- 3405 JADRNICO Škota 820, dolžina 8,51, prva reg. 1993, meter diesel, 18 km,2cilin-dro, še nov, v morini Simoni, reg. zo B ležišč, s snemljivo kobiao, prodam. Caao po dogovoru. Telelon (03) 5452196, zvečer. 3412 RADIATOR zo centralne ogievooje. 14 čle. aov, malo robljoi, prodom zo 41 EUR. Telefon OSI 205-292. 3420 TEllIIIICO,od4do300kg,piodom-Telelon 041 593-149,(13)5741-373- Ssoi TRAKTOR Dejc,75km, letnik 1901, rog, zo 6.200 EUR In metrska bukovo drva prodam, možio dostavo. Telefon 141 793-891- Š511 TELICO, 371 kg, koze in traktor Štom 502, prodam.Telefon031 565.534. 343g 30.000 posradovani. 11.000 novih poznanstev te bilo v ptateklam lelu sklanJenltiznaOopomoeio.Lsloska. m. 319, 031 506 495, 031 836 378 Iskreni fantje iščejo preprosta, zv sta dekleta. Mnogo jih je, zato pu stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. ŽEMTNA posredovolnica Zaupanje, ki je upoftje v ljubezen povrnila že več kot 10.00Q osebam, posreduje zo vsa starostno obdobjo, brezplačno za mlajše ženske. Telefon [03) 5726-319, 031 505^95. leopoldOreüiks. p.. Dolenjo vas 85, Prebold. ^ i Telefon (0315824-611. 3435 R0+50m Skaletova 13, 3000 CEUE Zaposlimo servisnega sprejemnika vozil Pogoj - najmanj V. stopnja izobrazbe - poznavanjeavtomobilskiti delov in računalništva - komunikativnost, prodornost prilagodljivost - samostojnost pri delu mika osebnih vozil Pogoj izobrazba Prošnjo s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi pošljite na naš naslov. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 28 IKöglasi- INFMMACI JE lOlTEDNii SIMER, d.0.0., Ipavčeva 22, 3000 Celje, telefon 041 35Jfl90, razpisni« prosta delovno inesto:vnih o^ektov in podot no. Tele(on(03)8104-182,031393-560. ARSfrojekliranje, Anton Strniša, s. p„ Gobrovecl a, 3241 Podplat. EKO PLUS d.o.o. ŠTORE t^izpisuie prosto delovno mesto SERVISER II Zahteve: - srednja ali višja stopnja izobrazbe tehnične smeri - starost 20-24 let - spol moški - pasivno znanje angleškega Jezika Pogoji: - dinamično delo na projektih v državah EU - določen čas 9 mesecev, z možnostjo podaljšanja -začetekdela 1,9. 2007 Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in življenjepisom pošljite na naslov EKO PLUS d.o.o., Vrtna ulica 14, 3220 ŠTORE, do 13.7.2007. TLAKO VC I PODLESNIK SEDAJTUDI v UUBLJANI - Industrijska PTIKA OKULISTIČNI I r PREGLEDI L t VSAK ČETRTEK Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celie, tel.: 03/548 36 20 NAlinsI tavlldriiiiikDil3,UuiliiG,(oni«>,>št[lhein>» fonile I» konbreninihiinih. Telefon 031 59H55.Irit«d, d.0.0. Bukov]« pri Sllvnlti Gorita piiSlivnld. 2043 ZASTAVUALHICA. z zoslovo loštnine tokoj do golovinel President, d.o.o., Žolet, Šlondrov trg 5,telefon (03} 5716^83; Šnioi|ipilJeltoh,llogoškoi.32,lilefon (03|BI0|.3l1;wMv.prosidenl.sl;e|]o. a.: lnfoepiesldenl.il. WaVODIIIidelovii,nionloio In merim slrelovodov.Jiae Kline,s. p.. Gledališki tri;,Celle,telefon 041 ;3H29.3073 (Einn kdor koli kokšnoMornnrievzvezls podleljem Avto Turi, d.0,0., naj me, pio. sim,|ioklijepoKM>nu0404giW. lUKOVOSTIia in pa »lo ogodnih lenah Izdelujemo demit fosode. M3Grod, d.o.o,GaS|iisvelsko 3,(elje,telefon 041 ;;1.104, 3«« na Ullage Sšieniostoiovani In hiš. Tek!lon041754«l5.Kaievot8Tliermo. lron,djiji,l»ika65d,ftilzek.. Ž220 fon 040ttl-5;i.l>zilovnont-rc.si NOVIfEDNIl BRILO 31 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir 2. nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri 3. - 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov za nakup v optiki Salobir Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 12. julija 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz 51. št. Novega tednika, ki je izšla 29. junija 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 51 Vodoravno: SMASH, TALAR, RT, MT, GIRO. ANOUK. ALENKA. TROJA, VT, ZEN, ALOKACIJA, STATOR, DRENOVEC, LORI, ATOL, JEAN, INAČICA, ETA, 10, KA, KLARA, ARTIST, AZIO, KOT, LlJČEK, RAKVA, KOLIBA, JE, RIMA SINIŠA, TLAČANl, BAČAR, ROV, NABOR, MS, AKORD, ITAKA, ATI, PESIMIST, IVANOV, AVT, ALIA, MAZILO. Geslo: Znanki iz Naše male klinke. Izid žrebanja 1. nagrado - darilni bon v vrednosti 20 evrov za nakup v optiki Salobir, prejme: Urban Peperko, ŠmikJavž 2 a, 3202 Ljubečna 2. nagrado - vstopnici za kopanje na Rogaški rivieri, prejme: Marija Pirš, Aškerčeva 11, 3000 Celje Ona: Sodelavec vam bo predlagal zanimivo idejo, na vas pa je, ali se boste zanjo odločili. Vendar nikar predolgo ne odlašajte, saj se vam ponuja odlična priložnost, da se končrw izkopijete iz finančnih tetav. On: Vaše želje so ogromne, zmožnosti pa nekaj povsem dragega. Poskusite se postaviti na realna tla. drugače boste na koncu vse preveč razočarani. Pretiravali boste v občudovanju nekoga. ki ni vreden vaših Čustev. Ona: Čas je. da naredite povzetek svojih preteklih dejanj v ljubezni in se pripravite na spremembe. ki so vsekakor pred vrati. Ne boste dolgo osamljeni, saj vas nekdo že kar nekaj časa poželjivo ogleduje. On: Bodite karakter in se ne skrivajte za krinko nezaintere-siranosti. Sedaj je ravno pravi trenutek, zato se nikar preveč ne obirajte! Thdi nasprotna stran si želi prav isto stvar kot vi sa- Ona: Še vedno se ne boste otresli večnih sumničenj do partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite, saj se lahko poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi njega. On: Srečanje z bivšo ljubeznijo bo oba iztirilo. Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ki se vam lahko maščujejo, zato dobro premisüte, preden storite naslednji korak. Lahko se vam pripeti prava katastrofa. Ona: Še vedno boste imeli dobre možnosti za poslovni uspeh. le potruditi se bo treba in izkoristiti adute. ki jih imate. Vsekakor ste trenumo v dobrem položaju, vsaj kar se tičeposbv-nih zadev. On: Proti koncu tedna se vam obeta vesela zabava, po kateri boste imeli težko glavo in zaljubljeno srce. Maček bo sicer minil, spomin na dogodek pa ostal. Za kaj več pa se boste morali precej potruditi. DVOJČKA ^ I STRELEC ^^ Ona: Kmahi boste spoznali, da ste bili v zmoti, nakar se boste moraU še dolgo časa zagovarjati zaradi storjene napake. Le zakaj rinete z glavo v zid. ko vendar obstajajo tako lepe in elegantne rešitve? On: Prizadevali si boste osvojiti srce neznanke, ki jo boste srečali med potepom po trgovinah, in to vam bo v veliki meri tudi uspeh. Beseda bo dala besedo in hitro se boste znašli natanko tam, kjer si najbolj želite. Ona: Prijatelj vam bo prišepnil novico, ki vam bo odprla pot do srca osebe, ki vam zadnje čase ne pusti mirnega spanca. Zbrali boste ves svoj pogum in naredili potezo, ki vam je ne božal! On: Nekdo, ki vas je pošteno očaral, se vam bo skušal približati in vas pripraviti do ponovnega srečanja. Ne izogibajte se, temveč pustite čustvom, najgre-do svojo pot in stopite novim doživetjem naproti! ^ I KOZOROG Sk POMOČ: ALDERMAN-mestni svetnik v Veliki Brtteniji, ONEK-ltraj na Kočevsitem, PANDORA-umrijiva ženska v gt%M mHologiji, TIFUS-nalezijiva bolezen Ona: Ne smete se vedno primerjati s tistimi, ki so rojeni pod sreČTU) zvezdo. Tudi vi imate precejšnjo mero uspešnosti, težava je le v tem, da ste preveč skronmi. Nekdo bi vas rad spoznal, zato se ma ne izmikajte. On: Vaše sedanje stanje je malce konfuzno, pa nič ne de. Vse stvari se enkrat uredijo in tudi vaša zadeva bo šla počasi v pozabo. Do takrat je nikar ne obešajte na veliki zvon, ampak jo potisnite u najtemnejši kot! Ona: Še vedno se ne boste otresli sumničenja partnerja, čeprav vam je povsem jasno dokazano. da je bilo vse v najlepšem redu. V prihodnje bodite bolj zaupljivi, saj se vam lahko sicer vse skupaj sesuje. On: Čeprav si morda ne želite korenitih sprememb, se boste vendarle morali prilagoditi novonastalim odnosom v partnerkini družbi. Vse bo izgledalo precej lahkomiseliU). vendarprui pogled presneto vara. 3. - 5. nagrado - darilni bon v vrednosti 10 evrov za nakup v optiki Salobir, prejmejo: Taja Grošelj. Cankarjeva 2/a, 3320 Velenje, Jože Pečak, Brecljevo 22, 3240 Šmarje pri Jelšah In Olga Zavašnlk, Drešinja vas 12/d, 3301 Pe-trovče Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. LEV VODNAR ^ Ona: Na lastni koži boste občutili vso težo nekdanje zablode. Nekdo vam bo sicer skušal pomagali, a se boste morali znajti predvsem sami. Napake iz preteklosti vas spremljajo, dokler jih ne odpravite! On: Thdi vam se bo v ljubezni končno nasmehnila sričapri tisti osebi, kjer ste bili do sedaj še vedrw zavrnjeni. Tokmt bosta vendarle spoznala, da vaju veže nekaj več kot pa samo bežno poznanstvo. Ona: Zdelo se vam bo. da nosite na ramenih vsa bremena tega sveta, to pa predvsem zato, ker se ne znate povsem sprostiti. Mogoče je tudi to eden izmed vzrokov, da vas bo doletelo precej neprijetno presenečenje. On: Razložite ljudem, kaj sploh hočete, da vas bodo lah-to razumeli. Brez tega iz vsega skupaj ne bo nič in ves dosedanji trud bo zaman. Bodite jasni in odkriti, drugače vaše delo ne bo obrodilo sadov! Ona: Ne odkrivajte vseh kart, ki jim imate v rokah; polagajte jih na mizo počasi eno za drago. In nikar ne hitite, saj sami dobro veste, da so najbolj sladke tiste stvari, ki se delajo počasi in z užitkom. On: Posrečil se vam bo veliki met, o katerem že dolgo sanjate. Toda kaj hitro boste sprevideli, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kot je realnost. Kljub temu boste preživeli prav prijetne urice. Ona: Poslovna poteza iz preteklih dni se bo izkazala kot izredno dobra naložba, še posebej ob dejstvu, da si boste s tem ustvarili zelo dobre možnosti za napredovanje. Oätno vas sedaj ne more nič več ustaviti. On: Drzno in odločno se boste lotili novih izzivov, ki se bodo pojavili v življenju, pa četudi ba začetek precej tvegan. Dobrodošla bo prav pomoč prijatelja. ki vam bo omogočil pomemben poslovni sestanek. RUMENAISilRWN ii" ..'mctsnim Kar doigo sta se družila tudi župan Bojan Šrot in prava energetska bomba med osnovnoloiskimi ravnateljicami, Marjana Kolenko. Resnih tem v pogovoni ni bilo. nasmejana obraza pa pričata, da ju neodziv na povabilo C^janov h druženju ni pretirano potrl. Druženje Ob prazniku še malce zapoznela ugotovitev, ki pa vseeno drži, kot pribita: Celjani so dan državnosti preprosto »preš-pricali«. Le nekaj deset se jih je zbraio na napovedanem druženju ob prazniku, šeie ko je padla noč in so zaigrali Musical Youth, je prišlo malo več ljudi. A tudi v uvodnem druženju se je peščica zbranih imela o čem pogovoriti. Foto: ALEKS ŠTERN Gusarski bcrtri Gusarska zabava pri Mišku Knjižku, ki so jo uspešno speljali v šotoru, postavljenem v lapidariju pokrajinskega muzeja, je ob malih gusarjih privabila tudi velike gu-sarske botre. Kdo ve, če niso knjižničarja Dragica Mustač in Branko Goropevšek ter »občinska« Barbara Bošnjak že kar tam zasnovali nove gusarske veselice. Ali pa so morda kovali načrte, kako bi Celje čez nekaj desetletij le postalo evropska kulturna prestolnica ... Foto: ALEKS ŠTERN w Storski župan skrbel za presenečenja župan Občine Štore Miran Jurkošek je na pikniku Katrce Radia Celje organiziral župane, da so prišli in zapeli, hkrati pa poskrbel ge za eno presenečenje - nastop Godbe na pihala Svetina. In ko je bil uradni del končan, smo le nekateri doživeli Se tretje presenečenje. Za zabavo v Lovski koči na Svetini je poskrbela skupina znanih glasbenikov, med njimi tudi županov sin Aljoäa {na fotografi skrajno desnol. STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ^ -^-^ŽEtlTE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? „t. 20 080 13 14 |ltCH-IE,ljulilj.nsto PLESKARSTVO FASADERSTVO ^KUGLER Kosovelovo 16 3000 CEUE GSM 041 HI 056 Tel 03 490 9»tX w Ce bo velik, bo župan v krajih pod Pohorjem ima očimo poleg drugih vrlin odločujočo vlogo za življenje posameznika tudi njegova telesna višina. Kar poglejte tole fotografijo. Za mero lahko vzamete z zlatim konjiškim grbom nagrajenega košarkarja Jureta Zdovca, ki stoji med zreškim županom Borisom Podvršnikom in konjiškim županom Miranom Gorinškom. Ce bi bil na fotografiji še vitanjski župan Slavko Vetrih, bi videli, da po višini prav nič ne zaostaja. Da pa očimo rü treba biti veiik le za košarkarja ali župana, ampak mdi za direktorja občinske uprave, potrjuje Slavko Pačnik, ki na posnetioi ponuja kozarec Juretu Zdovcu. »Plešeta pa rada« Nekako tako je druženje s »svojima« županoma na pikniku Katrce na Svetini pokomen-tirala naša novinarka Polona Mastnak. Najprej sta plesišče preizkusila s šentjursidm Štefanom Tislom, potem je na vrsto prišel še Franc Salobir z Dob-ja. »Prav v redu je bilo in tudi po nogah mi nista tacala,« je komentirala jezična Polona. Foto: ALEKS ŠTERN