Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020, 43-58 43 REGIONALNA IDENTITETA MLADIH V POMURSKI STATISTIČNI REGIJI Špela Flegar Magistrica geografije in magistrica profesorica pedagogike Filozofska fakulteta Koroška cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-mail: spela.flegar@gmail.com Eva Konečnik Kotnik Dr., prof. geografije in zgodovine, izredna profesorica Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Koroška cesta 160, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-mail: eva.konecnik@um.si UDK: 911.3:316.346.3 COBISS: 1.01 Izvleček Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji Prostorska identiteta lahko obstaja na različnih nivojih, tako na lokalnem, regionalnem kot globalnem. Če se omejimo na nivo regije, govorimo o regionalni identiteti. V Sloveniji je bilo narejenih nekaj raziskav regionalne identitete, ki se jim pridružuje pričujoča študija, izvedena na vzorcu mladih, živečih v pomurski statistični regiji. Z metodo anketiranja smo ugotovili, da se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v prvi vrsti prostorsko ne identificirajo kot Pomurci oziroma Pomurke. Prav tako mladi s stalnim prebivališčem v pomurski regiji izkazujejo različno stopnjo regionalne identitete v različnih identitetnih kazalnikih. Hkrati pomursko regijo vrednotijo bolj pozitivno in njene potenciale ocenjujejo višje kot anketirani mladi, živeči izven te regije. Ključne besede mladi, prostorska identiteta, regionalna identiteta, pomurska statistična regija Abstract Regional identity of young people in the Pomurje statistical region Spatial identity can exist on different levels - local, regional and global level. If we focus to the level of the region, we are talking about regional identity. In Slovenia, some surveys of regional identity have been made, joined by the present, carried out on a sample of young people living in the Pomurje statistical region. With the survey method we found that young people living in the Pomurje statistical region do not primarily identify themselves as Pomurians. Young people with permanent residence in the Pomurje region also show different levels of regional identity in different identity indicators. At the same time, they evaluate the region more positively and rate its potentials higher than the surveyed young people living outside the region. Keywords Young people, spatial identity, regional identity, Pomurje statistical region Uredništvo je članek prejelo 27.8.2020 Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 44 1. Uvod V poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil ustvarjen termin place – identity oz. prostorska identiteta. Teorijo prostorske identitete prištevamo k teoriji socialne identitete kot njeno podstrukturo (Qazimi 2014). Koncept prostorske identitete se pojavlja tudi na področju okoljske psihologije, v okviru katere je koncept uvedel Proshansky s sodelavci (Bernardo in Palma-Oliveira 2012). Urbanistični terminološki slovar termin prostorska identiteta definira na dva načina, in sicer kot: - »krajevne značilnosti, naravne, zgodovinske, oblikovne in druge lastnosti, ki razpoznavno določajo prostor« /ter/ - »predstava nekega prostora v zavesti ljudi, ki izhaja iz njihove povezanosti in istovetenja z njim«. (Terminologišče, elektronski iskalnik 2015) Prostorsko identiteto nekateri definirajo še kot konglomerat v specifičnem fizičnem okolju ustvarjenih občutkov, čustev, spominov, idej, konceptov, interpretacij (Qazimi, 2014), izkušenj, vrednot, stališč, vedenj, pomenov in pojmovanj oz. skupek podatkov nekega prostora (Olaj, Gabrijelčič in Fikfak 2012). Običajno je pri tej obliki identitete govora o poistovetenju posameznika s prostorom, v katerem ta biva (Kosi 2013a). Prostorska identiteta, ki je produkt preteklih dolgotrajnih procesov, se lahko pojavi na različnih nivojih, tako na lokalnem kot globalnem (Kosi 2013a). Nekdo se lahko prostorsko identificira s predelom mesta ali z okrožjem, mestom, regijo, državo, s kontinentom ali planetom Zemlja (Lewicka 2008). Nivo identifikacije je odvisen tudi od tega, ali na prostorsko identiteto gledamo z individualnega ali s skupinskega vidika. Prostorsko se posameznik lahko identificira z domom, medtem ko je s skupinskega vidika ta identifikacija lahko na primer z regijo. Opredeljevanje posameznika s prostorom lahko obenem poteka na večjem številu nivojev (Kosi 2013a). Če se omejimo na nivo regije, govorimo o regionalni identiteti (Kosi 2013b). Besedna zveza je sestavljena iz dveh terminov, in sicer iz regije in identitete. Pri regionalni identiteti je govora o identificiranju ljudi z družbenim sistemom določene regije, hkrati pa je to spominska in umska prostorska refleksija posameznika ter produkt interakcije družbenega in fizičnega okolja ter družbe (Raagmaa 2002). Je rezultat združitve subjektivnih in objektivnih dimenzij regije, medtem ko je termin definiran še kot večdimenzionalno razmerje med družbo in posamezniki z vso specifično prostorsko in časovno sestavo (Paasi 1986). Ko pride do zadostne socialne povezanosti na delu geografskega območja, se po mnenju socialnih geografov razvije regionalna pripadnost. Poleg tega mora biti prisoten še občutek drugačnosti in ločenosti od ostalih regij ter ponos na ideale in običaje nekega območja. V zavesti prebivalcev regije s tem prihaja do razločevanja med nami, živečimi v regiji, in onimi, živečimi izven nje (Kosi 2012). Besedna zveza regionalna identiteta je aktualna v zadnjih nekaj desetletjih, a njen pomen še vedno ni povsem jasen ali enoznačen. Korelacije med regijami in regionalno identiteto niso zadostno analizirane, kljub temu da regije nudijo okvir identiteti. Paasi v zvezi s tem navaja dve problematiki; pomanjkanje povezave med zgodovino posameznika in zgodovino regije ter nejasnost povezave med identitetami osebnih in kolektivnih dimenzij (Paasi 2001). Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 45 Ker je prihodnost prostora oz. ravnanje s prostorom zelo odvisno od subjektivnega in kolektivnega odnosa do prostora in ker je regionalna identiteta soodvisna s tem odnosom smo se osredotočili na raziskovanje regionalne identitete mladih na območju pomurske statistične regije. Pomurska statistična regija je ena izmed dvanajstih slovenskih statističnih regij. Locirana je na severovzhodnem delu države in je v primerjavi s preostalimi regijami najbolj ravninska. Sestavlja jo sedemindvajset občin, pri čemer jih osem leži na desnem bregu reke Mure, preostale pa se nahajajo v Prekmurju (Pomurska regija, b.d.). Regija obsega 1.336 kvadratnih kilometrov, v njej pa prebiva 114.396 ljudi, gostota tako znaša 85,6 prebivalcev na kvadratni kilometer (Gostota naseljenosti in indeks feminitete, statistične regije, Slovenija, polletno 2019, b.d.). Slika 1: Statistične regije v Sloveniji. Vir: Statistične regije Republike Slovenije, NUTS 3 (12), b.d. Osredotočili smo se na skupino mladih, ker je prihodnost regije v veliki meri odvisna od njih. Definicij »mladih« je več in se med seboj razlikujejo (Stare, 2015), zlasti v starostnih mejah. V naši raziskavi smo skupino mladih omejili na posameznike v starosti od 15 do dopolnjenih 29 let. Teh je v pomurski statistični regiji 13.753, vendar pa se njihovo število z leti zmanjšuje. Z 52,31 odstotkov v skupini mladih prevladujejo moški, nekoliko manj (47,69 %) je žensk (Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno 2019, b.d.). Ob pogledu na izobrazbeno strukturo ugotovimo, da jih ima skoraj polovica srednješolsko izobrazbo, skoraj tretjina osnovnošolsko izobrazbo ali manj, preostalih 17,38 odstotka pa višješolsko ali visokošolsko izobrazbo (Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, letno 2019, b.d.). Več mladih Pomurcev je aktivnih, kakor neaktivnih. Zaposlenih je 42,53 odstotka mladih, Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 46 brezposelnih pa 8,76 odstotka. K skupini neaktivnih se prištevajo tudi učenci, dijaki in študenti (Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po statusu aktivnosti, spolu in starosti, statistične regije, Slovenija, letno 2019, b.d.). Poudariti je potrebno, da so k navedenim podatkom izobrazbene strukture in aktivnosti vključeni še posamezniki nad dopolnjenim 29 letom, ki jih v našo raziskavo nismo zajeli. 2. Metodologija V prispevku želimo predstaviti izbrane ugotovitve raziskave, v kateri smo sicer analizirali različne dimenzije regionalne identitete med mladimi, živečimi v pomurski statistični regiji in primerjalnim vzorcem mladih, živečih izven pomurske statistične regije, s čimer smo želeli s vsebinskim fokusom na pomursko statistično regijo soočiti identitetna vidika »mi«/»oni«. Tako nas je zanimalo: - Kako oz. na kateri prostorski ravni se identificirajo mladi, živeči v pomurski statistični regiji? - Kakšno stopnjo povezanosti z regijo izkazujejo mladi v pomurski statistični regiji v različnih identitetnih kazalnikih ter kako se ta razlikuje v primerjavi z mladimi, ki živijo izven pomurske statistične regije? - Kakšno stopnjo poznavanja vsebin preteklosti in sedanjosti pomurske statistične regije izkazujejo mladi, živeči v pomurski statistični regiji, v primerjavi z mladimi, ki živijo izven nje? - Kako mladi, živeči v pomurski statistični regiji, vrednotijo njene razvojne potenciale ter kako se to vrednotenje razlikuje od mladih, ki živijo izven regije? - Kaj po mnenju anketiranih mladih vpliva na razvoj prostorske (regionalne) identitete? V skladu s cilji raziskave smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, znotraj tega pa komparativno metodo, metodo sinteze in metodo generalizacije. Raziskovalna tehnika je bila anketiranje. Anketirali smo z dvema različnima anketnima vprašalnikoma in sicer dve skupini mladih v starosti od 15 do dopolnjenih 29 let. Šest vprašanj prvega vprašalnika, ki je bil namenjen mladim v pomurski regiji, je bilo zaprtega, šestnajst pa odprtega tipa. V drugem vprašalniku, ki je bil namenjen mladim izven pomurske regije, sta bili dve vprašanji zaprtega ter deset vprašanj odprtega tipa. Anketna vprašalnika po številu in vsebini vprašanj nista bila enaka, saj smo ju prilagodili dvema različnima populacijama glede na prostor bivanja, zato smo na nekatera zastavljena raziskovalna vprašanja odgovorili z ugotovitvami obeh anket, medtem ko na druga samo s pridobljenimi informacijami iz enega od anketnih vprašalnikov. Podatke smo pridobili s spletnim anketiranjem preko spletne strani 1KA v času med januarjem in majem 2019, obdelali pa smo jih v programu Microsoft Excel. Pri obdelavi smo uporabili frekvenčno distribucijo, s katero smo izračunali deleže ter aritmetično sredino. Zaradi večjega števila odprtih vprašanj pri analizi večstavčnih odgovorov smo le te pri obdelavi strnili v smiselne tematske sklope. Z anketnim vprašalnikom »Anketa 1« smo anketirali mlado populacijo s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji. Na vprašanja je odgovorilo 141 posameznikov, in sicer 32,62 odstotka moških ter 67,38 odstotka žensk. Njihova povprečna starost je bila 18,29 let, največ vprašanih pa je imelo v času anketiranja dokončano osnovno šolo. Petina vseh vprašanih je imela stalno prebivališče v Mestni občini Murska Sobota, sledile so občine Beltinci, Lendava in Ljutomer. Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 47 Raziskovalni vzorec »Ankete 2« so tvorili mladi s stalnim prebivališčem izven pomurske regije, torej v desetih preostalih slovenskih statističnih regijah, nobenega anketiranca nismo pridobili le iz primorsko-notranjske regije. Sodelovalo je 89 oseb, večina (85,39 %) žensk. Največji delež teh je imelo zaključeno srednjo šolo, sledili so tisti z višjo in visoko izobrazbo. V primerjavi s prejšnjo skupino mladih je bila povprečna starost teh višja, in sicer 22,56 let. V času reševanja ankete jih je imelo 41, 57% stalno prebivališče v podravski statistični regiji, sledili sta savinjska in gorenjska regija. 3. Rezultati in diskusija Predstavljamo pet sklopov rezultatov raziskave in sicer: kako se prostorsko identificirajo mladi, živeči v pomurski statistični regiji (Anketa 1), če jih o tem povprašamo z odprtim vprašanjem in kako, če jih o tem povprašamo z zaprtim tipom vprašanja; kakšna je stopnja povezanosti anketiranih mladih s pomursko statistično regijo glede na izbrane identitetne kazalnike (Anketa 1 in Anketa 2); kako anketirani mladi poznajo pomursko statistično regijo (Anketa 1 in Anketa 2); kako anketirani mladi zaznavajo potenciale pomurske statistične regije (Anketa 1 in Anketa 2) ter sklop metaevalvacije raziskovalne tematike, vezan na to, kako anketirani mladi vrednotijo vzvode porajanja pozitivne regionalne identitete (Anketa 1 in Anketa 2). 3.1 Kako se mladi, živeči v pomurski statistični regiji, prostorsko identificirajo? Mladim, živečim v pomurski statistični regiji smo na začetku raziskave postavili odprto vprašanje po njihovi identifikaciji, pri čemer nismo sugerirali vsebine oz. smeri identifikacije. 91, 49% anketirancev se je identificiralo prostorsko, kar kaže na to, da je prostorska identifikacija pri današnjih mladih pomemben element njihove celostne identitete. Prostorske identifikacije anketiranih Pomurcev so navedene v Preglednici 1. Preglednica 1: Prostorska identifikacija mladih s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji – odprti tip vprašanja (Anketa 1). Prostorska asociacija f f (%) Slovenec 45 38,46 Prekmurec 39 33,33 Prlek 13 11,11 Goričanec 7 5,98 Sobočanec 3 2,56 Radgončan 2 1,71 Štajerec 2 1,71 Ižakovčan 1 0,85 Kobilčan 1 0,85 Lendavčan 1 0,85 Odrančan 1 0,85 Pomurec 1 0,85 Ravenec 1 0,85 SKUPAJ 117 100,00 1 Vir: Flegar 2020. Največ, 38,46% anketirancev, se je prostorsko identificiralo na ravni države, sledi identifikacija na ravni pokrajin Prekmurje, Prlekija in Goričko, medtem ko so bile preostale pretežno posamične prostorske identifikacije na ravni druge pokrajine (Štajerska, Pomurje, Ravensko) ali naselja (Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava 1 Zaradi zaokroževanja v programu Microsoft Excel seštevek vrednosti ne znaša točno 100,00 odstotkov. Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 48 in druga). S pomursko regijo se je tako sama po sebi na podlagi odprtega vprašanja identificirala le ena oseba. V skupini anketirancev, ki so navedli dve ali večje število prostorskih asociacij, se je šest posameznikov identificiralo na ravni države in Prekmurja. Za dve asociaciji so se odločili tudi štirje posamezniki, ki so Prekmurje navedli kot eno izmed dveh asociacij. En posameznik je navedel več prostorskih asociacij. Preglednica 2: Prostorska identifikacija mladih s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji – zaprti tip vprašanja. Prostorska opredelitev f f (%) Prekmurec 73 51,77 Slovenec 27 19,15 Prlek 18 12,77 Pomurec 15 10,64 Štajerec 5 3,55 Nobena od naštetih 2 1,42 Drugo 1 0,71 SKUPAJ 141 100,00 2 Vir: Flegar 2020. Do nekoliko drugačnih odgovorov (v prid regionalnemu identificiranju) smo prišli, ko smo anketirancem postavili podobno vprašanje, vendar z že vnaprej podanimi odgovori (dodana je bila odprta možnost »Drugo«), ki so jih anketiranci le izbirali. Več kot polovica (51, 77%) se jih je v tem primeru prostorsko identificirala kot Prekmurec, sledila sta odgovora Slovenec in Prlek. Regionalno pripadnost pomurski statistični regiji je v tem primeru izkazovala desetina vprašanih. Na podlagi ugotovitev obeh vprašanj bi lahko zaključili, da pomurska (statistična) regija večinoma ni regija, s katero bi se anketirani mladi v Anketi 1 realno prostorsko identificirali, saj se je pri odprtem tipu vprašanja identificiralo z njo le 0,85% anketiranih, pri zaprtem tipu vprašanja pa zgolj 10,64% anketiranih mladih. Njihova prostorska identifikacija se sicer večinoma nagiba k regionalni identifikaciji, bodisi historičnim bodisi geografskim regijam (47,85% anketirancev v odprtem tipu vprašanja ter 78,73% v zaprtem tipu vprašanja). 3.2 Kakšna je stopnja povezanosti mladih s pomursko statistično regijo v izbranih identitetnih kazalnikih? Povezanost mladih s pomursko statistično regijo smo ugotavljali na primeru sedmih identitetnih kazalnikov, in sicer: jezik in narečje, društva, mediji, športni klubi, zabavni dogodki, oskrbovanje in zaposlovanje. Jezik oz. narečje je pomemben kazalnik in element (prostorske) identitete. Pomurska statistična regija meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, njen del je tudi dvojezičen. 93,62% anketiranih mladih se kljub temu sporazumeva samo v slovenskem jeziku, le manjšina uporablja tuji jezik v kombinaciji s slovenščino (2,84%) oz. le tuji jezik. 95,04% anketiranih mladih, živečih v pomurski statistični regiji, je uporabljalo površinsko manj obsežna pokrajinska narečja znotraj pomurske regije. V primeru pomurske statistične regije narečje ni enotno za celotno regijo, saj pomursko narečje ne obstaja, torej zemljevid narečij ne podpira pomurske regionalne identitete (Karta 2 Zaradi zaokroževanja v programu Microsoft Excel seštevek vrednosti ne znaša točno 100,00 odstotkov. Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 49 slovenskih narečij z večjimi naselji 2016). Največ anketiranih mladih Pomurcev (68,79%) je navedlo, da v prostem času uporablja prekmursko narečje, sledi mu prleško (12,06%). 4, 96% anketiranih ne govori narečno ali pa po njihovem mnenju govorijo več narečij hkrati (3,55%). S članstvom v lokalnih in regionalnih društvih posamezniki krepijo institucionalno raven regije, ki je pomemben gradnik identitete regije (Keating 1998). Prav tako pa lahko članstvo v lokalnih ali regionalnih društvih krepi občutek pripadnosti regiji oz. regionalno identiteto prebivalcev. Tretjina anketiranih mladih Pomurcev je bila vključenih v društveno dogajanje znotraj regije, s čimer so vsrkavali in hkrati sooblikovali njeno življenje. Večine anketiranih mladih torej društvene aktivnosti niso dosegle in le te v našem primeru ne morejo imeti pomembnejšega vpliva na njihovo pomursko regionalno identiteto. Poznavanje in spremljanje regionalnih medijev omogoča sledenje aktualnim dogodkom in dogajanju znotraj regije, poleg tega lahko imena in simboli medijev podpirajo vsebino prostora, zato menimo, da so ti pomembni pri razvijanju in ohranjanju regionalne identitete. 55,32% mladih anketirancev s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji je spremljala regionalne medije, pri čemer so ti največkrat navedli Sobotainfo.com in Pomurec.com. 83,15% anketiranih mladih s stalnim prebivališčem izven Pomurja regionalnih medijev ni poznala. Navedeno potrjuje soodvisnost prostora bivanja in uporabe medijev. Ugotovili smo še, da so anketiranci, ne glede na stalno prebivališče, večkrat posegali po informacijah v spletni obliki kot po tistih v časopisni, radijski ali televizijski obliki. Internet kot nosilec (socialne in prostorske) globalizacije tako obenem podpira tudi lokalizacijo in regionalizacijo. Tudi podpiranje športnih klubov lahko izraža pripadnost in identifikacijo z določeno regijo (Kosi 2012). V primeru naše raziskave več anketiranih mladih s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji ni podpiralo športnih klubov v regiji (53,19%), kot pa jih je podpiralo. Največ slednjih (42,86%) je podporo izrazilo klubu NŠ Mura, sledita mu kluba AK Pomurje in NK Nafta. Imena klubov podpirajo simboliko regije in so kot taka lahko relevanten gradnik identitete. NŠ Mura je bila največkrat omenjen klub tudi pri mladih iz drugih statističnih regij (kljub temu, da 55, 06% anketiranih mladih izven Pomurja ni poznala pomurskih regionalnih športnih klubov). Ugotovimo lahko, da športni klubi preraščajo regionalne okvire in morda zato v našem primeru nimajo identitetne povezave zgolj z regionalnim oz. lokalnim prostorom, iz katerega izhajajo. Kazalnik povezanosti z regijo, ki smo ga analizirali, je tudi udeležba in poznavanje zabavnih/družabnih dogodkov. 73,05% anketiranih mladih Pomurcev se je zabavnih/družabnih dogodkov udeleževala znotraj regije stalnega prebivališča, medtem ko mladi s stalnim prebivališčem izven Pomurja zabavnih dogodkov izbrane regije v 78, 65% niso poznali. Kraj bivanja je imel v primeru naše raziskave torej pomembno vlogo pri tem, kje se je oseba udeleževala zabavnih/družabnih dogodkov. S tem smo potrdili zabavne oz. družabne lokalne/regionalne dogodke kot pomemben potencial razvijanja prostorske/regionalne identitete. Pri ugotavljanju, ali so večji kraji znotraj regije zadostni kot oskrbovalna gravitacijska središča za anketirane mlade prebivalce regije, so rezultati pokazali, da se je 73,76% anketiranih mladih Pomurcev oskrbovalo v pomurski statistični regiji. 82,02% mladih, ki v času anketiranja niso imeli stalnega prebivališča v pomurski regiji, ni poznalo Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 50 pomurskih nakupovalnih središč. Trdimo lahko, da je kraj oskrbovanja odvisen od kraja bivanja ter da ima, glede na rezultate naše raziskave, oskrbovanje pretežno regionalen značaj, zaradi česar ima pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju regionalne identitete. Delež mladih Pomurcev, ki se nameravajo zaposliti v pomurski regiji, znaša 38,30%, drugi se nameravajo zaposliti zunaj regije ali pa o zaposlovanju še ne razmišljajo. 68,09% bi se jih bilo pripravljeno izseliti iz regije, če bi si s tem izboljšali delovne in življenjske pogoje. Navedeno potrjuje, da za anketirane mlade Pomurce velja, da je zagotavljanje ekonomske stabilnosti primarni motiv in nadvladuje afektivne ter instrumentalne identitetne elemente. V primeru obravnavane regije kaže na nizko povezavo mladih s prostorom bivanja. Nepripravljenost za priseljevanje v pomursko regijo so izrazili tudi mladi, ki stalnega prebivališča niso imeli v njej. Za preseljevanje v pomursko regijo bi se jih odločilo 22,47%, in sicer v primeru primerne dobljene službe, v regijo pa bi jih utegnili pritegniti še prijazni ljudje in lepa narava. Navedeno kaže, da regija nima visoke (ekonomske) gravitacijske moči za anketirane mlade. Sklenemo lahko, da so anketirani mladi Pomurci bolj povezani s pomursko statistično regijo kot anketirani mladi, ki imajo stalno prebivališče v drugih regijah, kar govori o tem, da je pomen lokalnega oz. regionalnega območja kljub globalizaciji še vedno velik. Opazimo pa, da se povezanost anketiranih mladih pri nekaterih elementih identitete vidi močneje kot pri drugih. 3.3 Koliko mladi poznajo pomursko statistično regijo? Poznavanje izbrane regije smo ugotavljali z več vprašanji. Mlade smo spraševali o tem, ali poznajo mestno četrt oz. krajevno skupnost, kjer živijo, ali poznajo meje domače regije, njene simbole in slogane ter katere pretekle in sedanje značilnosti pomurske regije poznajo. Mnenja smo, da poznavanje regije sovpada z identitetno navezanostjo nanjo. Dobra polovica anketiranih mladih Pomurcev, natančneje 54,61 odstotka, je poznala mestno četrt oz. krajevno skupnost, v kateri je prebivala. Preostali mestne četrti oziroma krajevne skupnosti niso poznali ali pa na vprašanje niso odgovorili. Potek meje pomurske statistične regije je poznalo 12,06 odstotka mladih iz pomurske statistične regije ter 10,11 odstotka mladih, živečih izven nje. Pri Anketi 1 je bil visok delež tistih, ki so vprašanje preskočili. Pogost odgovor v obeh skupinah anketiranih mladih je bil, da meja regije poteka po reki Muri. Zanimale so nas še predstave anketiranih na področju simbolov in sloganov. Ugotovili smo, da sta oba raziskovalna vzorca navajala podobne simbole, ki predstavljajo pomursko statistično regijo, torej lahko potrdimo kolektivnost teh predstav, ki kažejo na to, da je pri anketiranih mladih naravna vsebina regije najvišje zaznana. Tudi pri sloganih smo opazili, da so ti pri obeh skupinah anketiranih mladih podobni, in sicer se navezujejo na naravno in kulturno dediščino pomurske regije. Kljub temu pa so si bili slogani, ki so jih anketirani mladi zapisali, med seboj bolj različni kot simboli, saj so se slednji ponavljali, slogani pa ne. Pri anketiranih mladih izven regije (Anketa 2) je bilo mogoče zaznati, da se pojavljajo odgovori, vezani na besedne zveze – neodkriti kotički, skriti kotiček, neizkoriščen biser – kar nam daje slutiti, da je obravnavani prostor zanje dejansko mentalno odmaknjen/neodkrit, torej v občem smislu vendarle ne dovolj prepoznan. Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 51 Ugotovili smo, da so anketirani mladi menili, da so bile predstave o pomurski regiji v preteklosti drugačne kot sedaj, čeprav so bile nekatere navedene asociacije, vezane na preteklost območja podobne tistim, vezanim na sedanje stanje območja. Anketirani so preteklost regije povezovali s kmetijstvom, z reko Muro in s kulinariko, medtem ko so današnje stanje regije povezovali s turizmom, z značilnostmi prebivalstva ter s kulinariko. To kaže na spremembo v vrednotenju družbenega pomena gospodarskih dejavnosti in na aktualne procese trženja prostorskih danosti, kjer je turizem v miselnem dojemanju anketiranih mladih pomembnejši od kmetijstva. Lahko pa je tudi znak prestrukturiranja regije, kot ga zaznavajo anketirani mladi. Sklepamo, da bi lahko imelo to pri mladih ugoden identitetni učinek. Po drugi strani pa ima med sodobnimi asociacijami lahko negativen vpliv na istovetenje anketiranih mladih z regijo zaznaven delež asociacij gospodarska zaostalost in brezposelnost. 3.4 Kako mladi zaznavajo potenciale pomurske statistične regije? Po mnenju mladih anketirancev (ne glede na to, ali imajo stalno prebivališče v regiji ali izven nje) imajo ljudje o pomurski regiji pozitivno mnenje. Pri vrednotenju potencialov pomurske regije se je pokazalo, da obe skupini anketirancev ocenjujeta le te visoko (anketiranci so lahko posamezni skupini potencialov podelili oceno na lestvici od 1 do 5, pri čemer je 5 najvišja ocena potenciala). Preglednica 3: Vrednotenje potencialov pomurske statistične regije. Potencial Anketa 1 Anketa 2 Povprečje ocen Povprečje ocen Človeški 3,64 3,45 Naravni 4,30 4,20 Gospodarski 3,55 3,17 Kulturni 4,01 3,79 SKUPAJ 3,88 3,65 Vir: Flegar 2020. Če primerjamo skupni povprečji obeh skupin, ti kažeta, da so anketirani mladi Pomurci (Anketa 1) ključne potenciale pomurske regije ocenili nekoliko višje kakor njihovi kolegi iz preostalih statističnih regij. Ugotovljeno kaže njihovo identitetno pripadnost. Kljub temu pa so si rezultati obeh skupin podobni tudi v vrstnem redu ocen ključnih potencialov pomurske regije. Anketirani so menili, da je najbolj pomemben naravni potencial regije, sledita mu kulturni in človeški. Ugotovitve anketiranih mladih nam torej povedo, da bi se po njihovem mnenju razvoj regije moral osredotočati v prvi vrsti na naravne danosti regije. Najnižje so ocenili gospodarski potencial, kar kaže, da bi se po mnenju anketiranih mladih lahko na področju trženja še veliko naredilo. 3.5 Kaj po mnenju anketiranih mladih vpliva na razvoj njihove prostorske (regionalne) identitete? Od anketirancev smo želeli izvedeti tudi, kateri so po njihovem mnenju vzvodi za razvoj obče pozitivne regionalne zavesti. Vzvode so vrednotili z ocenami od 1 do 5, pri čemer je 5 pomenila najpomembnejši vzvod obče pozitivne regionalne zavesti. Pri primerjavi skupnega povprečja smo ugotovili (Preglednica 4), da so anketiranci Ankete 2 ocenjevali navedene vzvode pozitivne regionalne zavesti povprečno višje kot anketiranci Ankete 1. Pri šestih od osmih vzvodov so povprečja ocen višja pri Anketi 2, medtem ko so kategoriji možnost dobre zabave in aktivnost lokalnih medijev, anketiranci s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji, ocenili višje. Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 52 Preglednica 4: Vzvodi za pojav pozitivne regionalne zavesti po mnenju anketiranih mladih. Vzvod Anketa 1 Anketa 2 Povprečje ocen Povprečje ocen Politika 2,57 2,70 Gospodarska uspešnost 3,71 4,11 Zgodovina 3,86 4,11 Vzgoja in izobraževanje 3,74 4,03 Večje število društev in drugih organiziranih akcijskih oblik 3,67 4,15 Možnost dobre zabave 3,86 3,80 Dobri športni klubi 3,86 4,03 Aktivnost lokalnih medijev 3,46 3,62 SKUPAJ 3,59 3,82 Vir: Flegar 2020. Anketiranci obeh anket so najnižje ocenili politiko, torej so anketirani mladi obeh raziskovalnih skupin menili, da politika najmanj vpliva na pojav pozitivne regionalne zavesti. Po mnenju anketiranih mladih iz pomurske statistične regije na razvoj pozitivne regionalne zavesti najbolj vplivajo trije vzvodi, in sicer zgodovina, možnost dobre zabave in dobri športni klubi, takoj nato pa gospodarska uspešnost. Večje število društev in drugih organiziranih akcijskih oblik pa najpomembneje vpliva na razvijanje pozitivne regionalne zavesti po mnenju anketiranih mladih, živečih izven pomurske regije. Zanimivo je, da so anketirani mladi Pomurci omenjeno kategorijo ocenjevali zelo slabo, saj se po pomembnosti pojavi skoraj na dnu lestvice. Nizka ocena politike je po našem mnenju verjetno posledica tega, da med anketiranimi mladimi ni velikega zanimanja zanjo ter da jo doživljajo kot pretežno centralizirano. 4. Zaključek Kot smo navedli v uvodu prispevka, je prostorska identiteta identificiranje in povezovanje posameznika s prostorom, o katerem si ta v zavesti ustvari določeno predstavo. Poznamo več oblik prostorske identitete, saj se ta lahko pojavi na različnih nivojih, in sicer tako na lokalnem, regionalnem kot globalnem nivoju. Ena izmed oblik prostorske identitete je regionalna identiteta, pri kateri je mišljena identifikacija oseb na nivoju regije. Pri našem raziskovanju smo se osredotočili na različne dimenzije regionalne identitete pri skupini mladih s stalnim prebivališčem v pomurski statistični regiji. Z raziskavo smo ugotovili, da se je 91,49% mladih pomurskih anketirancev na podlagi odprtega vprašanja identificiralo prostorsko, kar kaže na to, da je prostorska identifikacija pri današnjih mladih pomemben element njihove celostne identitete. Če anketirancev nismo spomnili na regije (v primeru odprtega vprašanja), so se v 38,46% prostorsko identificirali z državo, sledile so pokrajine, bodisi geografske (Goričko, Ravensko…) bodisi historične (Prekmurje, Prlekija, Štajerska). Ko smo jim z zaprtim tipom vprašanja poleg državnega vnaprej ponudili nabor različnih regij, so za osebno prostorsko identifikacijo večkrat izbrali regionalni nivo (78,73%) kot pa državni. Regionalno pripadnost pomurski statistični regiji je v tem primeru vseeno izkazovala le desetina vprašanih. Na podlagi navedenega bi lahko zaključili, da pomurska regija večinoma ni regija, s katero bi se anketirani mladi realno prostorsko identificirali. Prostorska identifikacija anketiranih mladih Pomurcev se večinoma nagiba k manjšim regijam. Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 53 Izbrani kazalniki prostorske identitete kažejo različno stopnjo povezanosti anketiranih mladih s prostorom pomurske (statistične) regije. Tako npr. zemljevid narečij ne podpira pomurske regionalne identitete, saj ne obstaja enotno pomursko narečje. Največ anketiranih mladih Pomurcev (68,79%) je navedlo, da v prostem času uporablja prekmursko narečje, sledi mu prleško (12,06%), 4,96% anketiranih ne govori narečno ali pa po njihovem mnenju govorijo več narečij hkrati (3,55%). Dveh tretjin anketiranih mladih iz Pomurja društvene aktivnosti kot potencialni kazalnik oz. gradnik prostorske identitete niso dosegle in tako po našem mnenju v tem primeru ne morejo imeti pomembnejšega vpliva na njihovo pomursko regionalno identiteto. Čeprav so anketiranci večkrat posegali po informacijah v spletni obliki kot po tistih v časopisni, radijski ali televizijski obliki, se je v raziskavi izkazalo, da je 55, 32% anketiranih mladih Pomurcev spremljalo in poznalo lokalne in regionalne medije, kar potrjuje pomembno vlogo medijev pri oblikovanju prostorske identitete. Ugotovili smo tudi, da športni klubi preraščajo regionalne okvire in da se v primeru naše raziskave ni pokazalo, da bi vplivali na identiteto anketiranih zgolj z regionalnim oz. lokalnim prostorom, iz katerega izhajajo. 73,05% anketiranih mladih Pomurcev se je udeleževalo zabavnih/družabnih dogodkov znotraj regije stalnega prebivališča, zato sklepamo, da so ti dogodki pomemben potencial razvijanja prostorske/regionalne identitete. Izrazito regionalen značaj ima tudi oskrbovanje. Delež anketiranih mladih, ki se nameravajo zaposliti v regiji, znaša 38,30 odstotkov, drugi se nameravajo zaposliti zunaj regije ali pa o zaposlovanju še ne razmišljajo. 68,09% odstotkov bi se jih bilo pripravljeno izseliti iz regije, če bi si s tem izboljšali delovne in življenjske pogoje. Navedeno po našem mnenju potrjuje, da je zagotavljanje ekonomske stabilnosti največkrat primarni motiv anketirancev in nadvladuje afektivne ter instrumentalne identitetne elemente. V primeru obravnavane regije kaže na nizko povezavo anketiranih mladih z regijo bivanja. Na primeru regionalne identitete mladih Pomurcev smo tako ugotovili, da jo podpirajo zlasti lokalni in regionalni mediji, zabavni oz. družabni dogodki v regiji ter možnosti oskrbovanja. Izrazito odklanjanje od domačega regionalnega prostora predstavljajo v zaznavah mladih anketirancev nizke možnosti zaposlitve. Potek meje pomurske statistične regije je poznalo 12,06 odstotka mladih iz pomurske statistične regije ter 10,11 odstotka mladih, živečih izven nje. Pri Anketi 1 je bil visok delež tistih, ki so vprašanje preskočili. Čeprav anketirani mladi v veliki večini niso znali omejiti pomurske statistične regije ter so mejo pogosto postavljali zgolj na reko Muro, so po drugi strani navajali podobne simbole regije. Prav tako se je skozi njihove zapise sloganov regije dalo razbrati, da se njihovo poznavanje prostora navezuje zlasti na naravno in kulturno dediščino. Anketirani so preteklost regije povezovali s kmetijstvom, z reko Muro in s kulinariko, medtem ko so današnje stanje regije povezovali s turizmom, z značilnostmi prebivalstva ter s kulinariko. To po našem mnenju kaže na spremembo v vrednotenju družbenega pomena gospodarskih dejavnosti in na aktualne procese trženja prostorskih danosti, kjer je turizem v miselnem dojemanju anketiranih mladih pomembnejši od kmetijstva. Lahko pa je tudi znak prestrukturiranja regije, kot ga morda zaznavajo anketirani mladi. Sklepamo, da bi lahko imelo to pri anketiranih mladih ugoden identitetni učinek. Po drugi strani pa ima med asociacijami lahko negativen vpliv na istovetenje anketiranih mladih z regijo zaznaven delež asociacij gospodarska zaostalost in brezposelnost. Obe skupini anketiranih mladih sta ocenjevali razvojne potenciale pomurske regije z ocenami, višjimi od 3 (najvišja možna ocena je bila pet), kar je gotovo spodbudno. Najvišje so ocenili naravne potenciale, ki so jim sledili kulturni in človeški, najnižje pa Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 54 so ocenili gospodarske potenciale regije. V prihodnje bi bilo zanimivo ugotavljati, kako mladi medsebojno povezujejo navedene kategorije »potencialov regije« oz. kolikšne možnosti kakovostnega življenja in ekonomskega preživetja vidijo v t.i. naravnem, kulturnem in človeškem potencialu. V sinteznem vprašanju so anketirani mladi navedli, da vidijo največjo spodbudo pri oblikovanju svoje prostorske (regionalne) identitete v zgodovinskem izročilu ter v trenutnem dogajanju v nekem prostoru, kot so na primer zabavni dogodki ter delovanje športnih in drugih društev oz. organiziranih akcijskih oblik ter v gospodarski uspešnosti, pri čemer so politiki pripisali najnižji pomen. Sklenemo lahko, da se anketirani mladi Pomurci ne toliko identificirajo s pomursko (statistično) regijo kot se identificirajo z drugimi oz. manjšimi geografskimi ali historičnimi regijami na območju Pomurja. Kot smo prikazali v prispevku, je v nekaterih kazalnikih njihova povezanost s pomurskim regionalnim nivojem večja, v drugih manjša. Ne glede na vse pa bi se jih bilo 68, 09% pripravljenih za zagotavljanje ekonomske stabilnosti preseliti izven domače regije. Literatura Bernardo, F. in Palma-Oliveira, J., 2012: Place Identity: A Central Concept in Understanding Intergroup Relationships in the Urban Context. V Casakin, H. (ur.), The Role of Place Identity in the Perception, Understanding, and Design of the Built Environment (str. 35–46). Sharjah: Bentham Science Publishers. Flegar, Š., 2020: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Maribor. Gostota naseljenosti in indeks feminitete, statistične regije, Slovenija, polletno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv alstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2010S.px/ (12. 12. 2019). Karta slovenskih narečij z večjimi naselji, 2016: Pridobljeno s https://fran.si/204/sla-slovenski-lingvisticni-atlas/datoteke/SLA_Karta- narecij.pdf (30. 12. 2019). Keating, M., 1998: Pridobljeno s https://doi.org/10.1177/096977649800500311 (30.3.2020). Kosi, D., 2012 Identitetne regije Slovenije (Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru). Pridobljeno s https://dk.um.si/Dokument.php?id=33940 (13. 1. 2020). Kosi, D., 2013a: Prostorska identiteta v Sloveniji. Revija za geografijo – Journal for Geography, 8(2), 95–106. Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JLLS6NGD/78f2a120-38ad-40b0- 8dcb-440e464e72ed/PDF (28. 3. 2020). Kosi, D., 2013b: Regionalna identiteta v Sloveniji. Dela, 39, 107–124. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YESU0NO5/5e293ac4-009f-4505- b4b2-18f244d975dd/PDF (29. 3. 2020). Lewicka, M., 2008: Place attachment, place identity, and place memory: Restoring the forgotten city past. Journal of Environmental Psychology, 28, 209–231. Pridobljeno s http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.485.8877&rep=rep1& type=pdf (30. 3. 2020). Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 55 Stare, M., 2015: Mladi v Sloveniji na splošno zadovoljni s svojim življenjem. Pridobljeno s https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5345 (10. 12. 2019). Olaj, A., Gabrijelčič, P. in Fikfak, A., 2012: Urbani obvodni javni prostor – reka kot razvojni generator. Geodetski vestnik, 56(1), 151–168. Pridobljeno s http://www.geodetski-vestnik.com/56/1/gv56-1_151-168.pdf (30. 3. 2020). Paasi, A., 1986: The institutionalization of regions: a theoretical framework for understanding the emergence of regions and the constitution of regional identity. Fennia, 164(1), 105–146. Pridobljeno s https://fennia.journal.fi/article/download/9052/19829 (24. 3. 2020). Paasi, A., 2001: Bounded spaces in the mobile world: Deconstructing 'regional identity'. Tijdschrift voor Economische en Sociale Geografie, 93(2), 137–148. Pridobljeno s https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/31787025/TESG_paper.pdf?1377581867= &response-content- disposition=inline%3B+filename%3DPaasi_Anssi_2002_._Bounded_spaces_in_th e.pdf&Expires=1591912035&Signature=H1UJhtLZy5QHFNVHbeEnh0qsUOZUQxjo HMMN2mt82u19reCDRTYBknLOhjuMsx7xAULkHg5M3DXd~kpEhfia49~UwT~D37c IE34eMzOBxfNx9cBdPIw7RJvFB9-G28r~QrfjpDQ70wrJyvR- UNfJPnjOSDbCuInKlPXniXu7cTfy0aonJSHr~FHvuyD2XbKIj5KY6~sDf1t9iEW4biv9l Y1dAO5Azc8f~OHJ5wkK-oZNQBf98M5hgSk7oCORjtGd10oxLK8- L7ugLhg51CTLuB6CfMKrd6lzOiZ3YbOh4lkd2zEW894QP7oPTYomTe8ft2hOXlp0KaN M1Y-92nRsqA__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA (3. 4. 2020). Pomurska regija. (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/obcine/sl/2016/Region/Index/1 (17. 9. 2019). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv alstvo__10_stevilo_preb__10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/05C2001S.px/ (3. 12. 2019). Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po izobrazbi, petletnih starostnih skupinah in spolu, statistične regije, letno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv alstvo__20_soc_ekon_preb__01_05G20_izobrazba/05G2010S.px/ (20. 5. 2020). Prebivalstvo, staro 15 ali več let, po statusu aktivnosti, spolu in starosti, statistične regije, Slovenija, letno. (b.d.). Pridobljeno s https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebiv alstvo__20_soc_ekon_preb__03_05G30_aktivnost/05G3011S.px/ (20. 5. 2020). Prostorska identiteta. (b.d.). Pridobljeno s https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=prost%C3%B3rs ka%20identit%C3%A9ta#v (23. 3. 2020). Statistične regije Republike Slovenije, NUTS 3 (12). (b.d.). Pridobljeno s https://www.stat.si/dokument/5417/NUTS3_SURS_tisk.jpg (16. 12. 2019). Qazimi, S., 2014: Sence of place and place identity. European Journal of Social Science Education and Research, 1(1), 306–310. Pridobljeno s http://journals.euser.org/files/articles/ejser_may_aug_14/ShukranQ.pdf (28. 3. 2020). Raagmaa, G., 2002: Regional Identity in Regional Development and Planning. European Planning Studies, 10(1), 55–76. Pridobljeno s https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/31185291/EPS_2002_Reg_Identity_Raag maa.pdf?1367015430=&response-content- disposition=inline%3B+filename%3DRegional_Identity_in_Regional_Developmen .pdf&Expires=1591909239&Signature=WfSC2hrcf22GpOJJykH4SUB~NPDZi7pPL2 Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 56 2kqGqLelXTcSfxWC31r46pP4O6dAczCUXKwsyziG43sLh~1egFcnyGNzAWVzAuXuP 4gtmlseeEot~VabV6dEtMOBXA9Jjr7UtjQVpF-eU57784kMGjkhnvE1DG4E0icJt- EhjokGCgfbcM-e5QGc5jiDUtcXKZTNmf0~0bCftRZPr- PAJ1eJHw80Nl4strErbtSNJLCw6PsSm4cL5xWKUVLPJXqXGLnWgoLLSv8V4GJepBtw zzIkUcAieeSugbBH0aVbI1mJjB16GkTyjCwCY2TBfsBaT24YrnlumI2IqOFjlejQSyUA_ _&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA (23. 3. 2020). Urbanistični terminološki slovar, 2015: Pridobljeno s Terminologišče, elektronski iskalnik https://isjfr.zrc- sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/urbanisticni/iskalnik?iztocnica=prostorska%20i dentiteta#v) (28. 3. 2020) Revija za geografijo - Journal for Geography, 15-1, 2020 57 REGIONAL IDENTITY OF YOUNG PEOPLE IN THE POMURJE STATISTICAL REGION Summary As we stated in the introduction to the article, spatial identity is the identification and connection of an individual with the space about which he creates a certain idea in his consciousness. We know several forms of spatial identity, as it can occur at different levels, namely at the local, regional and global level. One of the forms of spatial identity is regional identity, which means the identification of persons at the regional level. In our research, we focused on different dimensions of regional identity in a group of young people with permanent residence in the Pomurje statistical region. The research found that 91.49% of young Pomurje respondents identified themselves spatially on the basis of an open-ended question, which indicates that spatial identification in today's young people is an important element of their holistic identity. If the respondents were not reminded of the regions (in the case of an open question), 38.46% identified themselves spatially with the state, followed by regions, either geographical (Goričko, Ravensko…) or historical (Prekmurje, Prlekija, Štajerska). When we offered them a set of different regions with a closed type of question in addition to the state question, they chose the regional level for personal spatial identification more often (78, 73%) than the state level. In this case, however, only a tenth of the respondents showed regional affiliation to the Pomurje statistical region. Based on the above, it could be concluded that the Pomurje region is mostly not a region with which the surveyed young people would realistically identify spatially. The spatial identification of the surveyed young people from Pomurje mostly tends towards smaller regions. Selected indicators of spatial identity show different levels of connection of the surveyed young people with the Pomurje (statistical) region. Thus e.g. the map of dialects does not support the Pomurje regional identity, as there is no single Pomurje dialect. Most of the surveyed young people from Pomurje (68, 79%) stated that they use the Prekmurje dialect in their free time, followed by the Prlekija dialect (12, 06%), 4.96% of the respondents do not speak dialect or, in their opinion, speak several dialects at the same time (3 , 55%). Two thirds of the surveyed young people from Pomurje were not involved in the organized social activities and thus, in our opinion, in this case they cannot have a significant impact on their Pomurje regional identity. Although respondents used information in online form more often than in newspaper, radio or television, the survey showed that 55.32% of young Pomurje respondents followed and knew local and regional media, which confirms the important role of the media in shaping spatial identity. We also found that sports clubs outgrow regional frameworks and that in the case of our research it was not shown that they would influence the identity of respondents only by regional or. the local space from which they originate. 73, 05% of the surveyed young people from Pomurje participated in entertainment / social events within the region of permanent residence, so we conclude that these events are an important potential for the development of spatial / regional identity. Supply also has a distinctly regional character. The share of surveyed young people who intend to be employed in the region is 38, 30 percent, others intend to be employed outside the region or are not yet considering employment. 68.09% of them would be willing to emigrate from the region if this would improve their working and living conditions. In our opinion, the above confirms that ensuring economic stability is most often the primary motive of the respondents and overrides affective and instrumental identity elements. In the case of the region Špela Flegar, Eva Konečnik Kotnik: Regionalna identiteta mladih v pomurski statistični regiji 58 in question, it indicates a low connection of the surveyed young people with the region of residence. In the case of the regional identity of young people from Pomurje, we found that it is supported mainly by local and regional media, entertainment or. social events in the region and consumer opportunities. Significant deviations from the domestic regional space represent low employment opportunities in the perceptions of young respondents. The course of the border of the Pomurje statistical region was known to 12.06 percent of young people from the Pomurje statistical region and 10.11 percent of young people living outside it. In Survey 1, there was a high proportion of those who skipped the question. Although the vast majority of respondents did not know how to limit the Pomurje statistical region and often set the border only on the Mura River, on the other hand, they cited similar symbols of the region. It was also possible to understand through their records of the region's slogans that their knowledge of the space is related in particular to the natural and cultural heritage. Respondents linked the region's past to agriculture, the Mura River and cuisine, while the current state of the region was linked to tourism, population characteristics and cuisine. In our opinion, this indicates a change in the evaluation of the social significance of economic activities and the current processes of marketing spatial conditions, where tourism is more important in the mental perception of the surveyed young people than agriculture. However, it can also be a sign of the region's restructuring, as perceived by the young people surveyed. We conclude that this could have a favorable identity effect on the young people surveyed. On the other hand, among associations, the perceived share of associations with economic backwardness and unemployment can have a negative impact on the identification of the surveyed young people with the region. Both groups of surveyed young people assessed the development potentials of the Pomurje region with scores higher than 3 (the highest possible score was five), which is certainly encouraging. They rated the natural potentials the highest, followed by the cultural and human ones, and the lowest the economic potentials of the region. In the future, it would be interesting to find out how young people interconnect the above categories of "potentials of the region" or. what opportunities for quality of life and economic survival do they see in t.i. natural, cultural and human potential. In the synthesis question, the interviewed young people stated that they see the greatest impact in the formation of their spatial (regional) identity in the historical tradition and in current events in a space, such as entertainment events and sports and other associations or. organized forms of action and in economic performance, with politicians giving the lowest importance. We can conclude that the surveyed young Pomurians do not identify so much with the Pomurje (statistical) region as they identify with others or. smaller geographical or historical regions in the area of Pomurje. As we have shown in the article, in some indicators their connection with the Pomurje regional level is greater, in others it is smaller. Nevertheless, 68.09% of them would be willing to move outside their home region to ensure economic stability.