sl ifcafi. zi razvoj \\mwm šilva. Poročali smo v zadnji številki svojim čitateljem, da je občinski svet ljublianski podelil g. dvornemu svetniku, deželnemu šolskemu nadzorniku Francu Levcu za njegove zasluge, ki si jih je pridobil na šolskem in pisateljskem polju, častno me- starelih nemškvh slovnic in beril uvedle Schreiner-Bezjakove I., II. in III. nemška vadnica in namesto starih slavenskih beril voj ljubljanskega šolstva. Te zasluge so naravnost neprecenljive in se nanašajo na gradbo novih šolskih poslopij, na ustanavljanje novih šol, na razširjanje že obstoječih šol, na uredbo pouka in na metodo. Z železno energijo se je lotil Levec vselej svojega dela; zato je pa dosegel tudi take lepe, naravnost odlične uspehe, ki" so: Leta 1889. se mu je po> trudapolnem delu posrečilo, da so zgradili in otvorili za I. mestno šolo vsem modernim in zakonitim zahtevam ustrezafoče vzorno šolsko poslopje. Leta 1895. so po njegovih zaslugah zgradili' trirazrednico na Barju, kakršne ni te vrste na vsem Kranjskem. Ta šola je sedaj pod vzornim vodstvom zglednega tovariša Črnagoja pravi blagor za Barje in Barjane. Leta 1901. so sezidali novo šolsko poslopje za slovensko dekliško osemrazrednico na Sv. Jakoba trgu, ki je pravi kras za Ljubljano. Leta 1901. so po Levčevi zaslugi ustanovili' III. mestno deško ljudsko šolo na Vrtači in hkrati tudi izprožili misel za zgradbo novega šolskega poslopja za IV. mestno deško ljudsko šolo in II. mestno slovensko dekliško šolo. Po Levčevem priaadevanju so se izšolali iz mestnih šol vsi okoliški otroci, zaradi česar so nastale nove ljudske šole na Viču, v Šiški. pri Sy. Petru in v Mostah. Ko bi ne bilo Levca, bi tudi teh šol ne bilo. Levec je pa tudi dogovorno z merodajnimi činitelji razširjal posamezne šole in ustanavljal paralelke v Ljubljani. V enem samem desetletju Levčevega okrajnega šolskega nadzorstva so otvorili 29 novih ra^redov na ljubljanskih ljudskih šolah. Pa tudi z ozirom na uredbo pouka in na metodo se je storil pod Levčevim nadzorstvom velik korak naprej. Leta 1894. so odpravili z ljubljanskih šol zastarelo slovniško metodo, ki so se z njo mučili otroci z raznimi nemškimi slovniškimi definicijami in s prevajanjem raznovrstnih stavkov brez vsake logične zveze. Na nje mesto je bila uvedena empiriško-analitiška metoda (direktna metoda), ki se z njo uči otrok materinega jezika. Leta 1894. so v I. razredu dekliških' mestnih šol z višjim odobrenjem odpravili pouk v ženskih ročnih delih iii izdali za ročna dela podrobni učni načrt, namenjen vsera kategorijam mestnih dekliških šol. Leta 1897. so po Levčevem prizadevanju odpravili z ljubljanskih ljudskih šol brezmiselno risanje po stigraah in začeli uvajati moderno risanje. Leta 1898. smo dobili za pouk v telovadbi podrobni učni načrt in v zvezi z njim novo, metodiško urejeno učno knjigo, ki učitelju jako olajšuje pouk v telovadbi. Za nemški jezik so se namesto že za- ščanstvo. Danes naj nakratko navedemo še Levčeve zasluge, ki si jih je pridobil kot c. kr. okrajni šolski nadzornik za razsta se uvedli na ljubljanskih ljudskih šolan Josin-Ganglovo II. in III. berilo. To vse in še mnogo več so Levčeve zasluge za razvoj ljubljanskega ljudskega šolstva, zato je pa; tudi res zaslužil ta odlični mož najvišje priznanje, ki mu ga je mogla podeliti mestna občina Ijubljanska, t. j. častno meščanstvo. — Ko je Levec odložil okr. nadzorstvo ljublianskih šol, mu ni bilo mogoče dobiti sposobnega naslednika, ki pj s strokovno izobrazbo, z vnemo in nelzčrpljivo deloljubnostjo, z iniciativo in avtoriteto znal hoditi naprej itl stati na čelu učiteljstva kot zgled zrelega, previdnega šolnika. Ves napredek ljubljanskega šolstva je izza Levčeve dobe izključno zasluga učiteljstva samega, ki je — kar je starejšega — še vse iz Levčeve šole. Naj užiya zaslužni šolnik Fr. Levec to izredno odlikovanje do skrajnih mej človeškega življenja!