v - 3, MAREC 1998
Zamuda pri načrtih za središče Trzina?
ijsem li storil?
Polemike ed trzinskimi ki urniki
■antje, ki se upajo
Pogovori Renatom Volkerjem
W Matijezu je ila tudi širama
[AH NE
GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN
Servis Trzin
SUPER POPUSTI ZA VOZILA IZ ZALOGE KREDIT OD TOM + 0% PREVZEM VOZIL BREZ PLAČILA VSI MODELI NA ZALOGI

Trzin. Ljubljanska 24. te).: 0G1 721 720. fax: 061 712 032
Trgovina: 061 722 777, prodaja vozil: 061 712 234

ESCO*V
OPTIKA
Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
De lovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980

Trgovina z gradbenim materialom
Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL 061/716-454 FAX 061/713-288
Prodajni center Laikova vas
Laikova vas 84. PR F. HOLD TEL: 0631702-250 FAX: 063i702-251
Franšizing: Siporex - SAM
SAK d.o.o., KISOVEC TEL 0601171-182
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO!
še po starih cenah vam nudimo:
' strešniki BRAMAC
•	opeko MODULARNI BLOK in ostale opečne izdelke
•	IZOLACIJSKI material - APNO, CEMENT
•	zidarska ORODJE. in drugo potrebno za gradnjo in obnovo
•	mešalce, cevne odre, podpornike...
° stavbno pohištvo, okna, vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a...
•	Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM
V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7 - 19 ure, ob sobotah od 7 - 13 ure.
ČE NE VIDIS CEZ SVOJ PRAG
K.,,ň je zelo širok pojem. O lem so ,;;iU obsežne studije, knjige, doktora-, ,, magisterije. V osnovi gre za vso '	ustvarjalnost, v enem od ozj.h
',,„ pa za posameznikovo prikazovanje d0 življenja in svela okoli nas. Svoje ,;'. jť na življenje lahko predstavimo s E. glasbo, pisano besedo, poezijo in
z ^ledališkim ustvarjanjem. \Uiui"*ti za prikazovanje svojega odnosa in Hdenja življenja je nešteto, praktično toliko, „I je ljudi. Vsak s svojimi očmi vidi in doWja svet okrog sebe. Tako je prav in eri« zanimivo, narobe pa je, ko začne nekdo trvliti, da je pravilen le njegov pogled na >v ; spomnimo se samo, kako enolična je Kitajska, ko so vse prebivalce stla-fil » preproste delavske uniforme in uničili u tisuće templjev in drugih pričevanj o bogaslvu in raznolikosti kitajske kulture. Hfcrmno, enoglasno razmišljanje so zah-u-»j1j ludi drugi diktatorji, spomnimo se le Hukria in Stalina. Ti so naš svet krepko pttušili.
V Tronu se je zdaj, takorekoč, vnela, zaen-k/j| m tiha, vojna med starejšimi in mlajši-tni kulturniki. S pisanjem v našem glasilu uuu k temu nehote prispevali celo mi. i..... i ji' v tem, da smo imeli pred deset-ictji v našem kraju dobro skupino igralcev ir da imamo tudi zdaj kar uspešne gleda-
UDSi;\ - glasilo KS Trzin
Glavni m odgovorni urednik: Muo it.b.
Clani uredniškega odbora:
lom ipJVV<i uria Mandeljc, NuSa Matan, I« Mutii. Vlktorija Pecnikar • Oblak, »•on- '"m.ta in Jože Štih
Tehnićno urejanje: fotografije:
**»t<4 Ručigaj
Lektoriranje:
**«•>» lukio • Tlsk:
Trading d.o.o., Ljubljana
Naklada:
"OOUvodo,
I hM^^* """i3 enfaat mosečno in ga dobijo ™ Bospođlnjstva in podjetja v Trzinu.
ISSN 1403-4902
Republike Slovenije • ".J0.m6«60(>ia Odsev spode med maćaj, u 13. ločke tarifne **	S% davek od prometa
liščnike, da pa njihove poti ustvarjanja niso enake. Eni so gojili gledališko ustvarjanje v klasičnem pomenu, drugi pa zdaj hodijo po sodobnejših poteh. Nekateri posamezniki starejše generacije so dosegali vrhunske rezultate, bili so res dobri, prav tako kot so dobri tudi nekateri posamezniki v mladi generaciji. Posploševanje je nevarno. Škodljivo pa je tudi trkanje le po svojih prsili in omalo-važevanje drugih. To kaže na premajhno KULTURO - premajhno seznanjenost, poznavanje - izobrazbo, če hočete, in pa na nerazumevanje, nestrpnost - premajhno srč-no kulturo, če želite. Zelo narobe je, če trdijo: "Mi smo (smo bili) alfa in omega (začetek in konec), drugi pa so poden!" To je krivično in ozko. Mladi kulturniki bi se lahko zamislili nad razmerami, v kakršnih so včasih delovali, ko še ni bilo kulturnega doma ali pa je bil še v izgradnji, neopremljen, ko še ni bilo televizije in sodobnih možnosti izražanja. Starejši pa bi se lahko zamislili nad pogoji delà mlade generacije, ko publiko "odžira" televizija, ko so na voljo res kakovostni filmi in številne profesionalne prireditve, ki se jim ob bok težko postavljajo manjše gledališke skupine s svojo, še vedno, amatersko tehniko.
Dobri, pravzaprav odlični, so bili trzinski gledališčniki, ki so uspeli pred desetletji kljub številnim težavam, tako srčno braniti in gojiti slovensko besedo, vzgajati ljudi in v njihovo življenje vnašati kulturo. Vse priznanje pa si zaslužijo tudi sedanji ustvarjalci, ki jim uspeva pritegniti pozornost javnosti in po njihovo opozarjati na probleme sodobnega življenja. Vsi so zaslužni za poznavanje Trzina v bližnji in daljnji okolici, za dvig ugleda našega kraja.
Narobe pa je, če trdijo, mi smo vse, drugi pa so nič. To ni kulturno! Će hočemo razumeti sporočilnost sedanjih představ, se moramo zamisliti, moramo se jim posvetili. Prav tako se je treba zamisliti nad sporoči-lom in poslanstvom nekdanjih představ, nad delom nekdanjih in sedanjih gledališč-nikov.
Trzinska kultura bi bila lahko precej obo-gatena, če bi vsi našli skupno, strpno pot sodelovanja. Živi in pusti živeti! Naj mladi delajo po svoje, tisti, ki bi želeli več klasike, pa naj za to tudi zavihajo rokave. V prejšnji številki Odseva smo prikazali, kako so kulturniki delovali nekoć, spregovorili smo tudi o sodobnem trzinskem kulturnem trenutku. Ali se ne bi dalo združiti sil? Interesi ljudi so zelo različni. Enim je všeč nekaj, drugim pa drugo. Zakaj jim tega ne bi dali? V februarskem Odsevu je bilo tudi vabilo ljubiteljem petja, objavili smo pobudo za preimenovanje kulturnega društva, tokral objavljamo nekaj odmevov in razmišljanj o trzinski kulturi.
Žal nismo mogli objaviti anonimnega pisma na temo: Ali smo Trzinci ali nismo? Ni treba skrivati v anonimnosti svojih misli! Pisma lahko po presoji urednikov objavimo anonimna, če je naslov pisca v uredništvu. Vseeno pa upamo, da smo navrgli dosti idej za bližnji občni zbor kulturnega društva. Upamo, da v prihodnjih številkali ne bo treba objavljati žaljivih polemik in da bomo lahko pisali o še bogatejši in pestřejší de-javnosti KUD-a.	_
Urednik
(li fltť
12 VSEBINE:
INTERVJU: KARU JERIČ - NAMIG IZ VESOUA (2. DEL)	10
INTERVJU: DAVERO...	11
VELIKA NOČ JE PRED VRATI	16
INTERVJU: VIOLETA MORVEJ - VRHUNSKA KOTALHARICA IN USPEŠNA TRENERKA	20
DEZ INFORMACIJSKI VRT INCI MED TRZINCI	28
Slika na naslovnici:
Kržišnikova hiša - njeni zidovi lahko povedo zanimiv del trzinske zgodovine. V kratkem pa se bo morala umakniti trzinski obvoznici.
(foto: Mojca)
Enkrat premisli, preden kaj daš, dvakrat, preden kaj vzameš, in tisočkrat, preden kaj zahtevaš.
(Marie von Ebner - Eschenbach)
Vprejšnjih številkah Odseva smo pisali o tem, da nameravajo na območju, ki ga imenujejo T 3, leži pa južno od Irzinske osnovne šole, zgradili center Trzina. Del tamkajšnjih zemljišč je že odkupljen, objavili pa smo tudi náčrte, kako naj bi izgledalo bodoče središče. Kot smo neuradno izve-deli, naj bi izvajalci v kralkem začeli z deli v prvi fazi gradnje središča Trzina. Imeli smo nekaj težav z iskanjem sogovornikov, zato lahko objavimo le neuradne podatke, ki pa smo jih přejeli iz dokaj zanesljivih virov. Izvedeli smo, da izvajalci zdaj zbirajo le še zadnjo potrebno dokumentacijo, da pa je bilo treba v nacrte vnesti nekaj popravkov. Po zadnjih podatkih naj bi v sklopu centra Trzina sezidali tudi približno 200 novih stanovanj.
Izvedeli smo tudi, da naj bi zaradi za m ud pri projektiranju bodočega upravnega središča Trzina gradnjo objekta, kjer naj bi v bodoče imela svoj sedež KS, potisnili v drugo fazo urejanja centra, čeprav je KS sprva gradnjo tega centra pogojevala prav z ureditvijo upravnega središča kraja v prvem obdobju gradnje centra. Zanesljivega podatka o tem, kdaj bodo začeli graditi bodoči sedež KS, nismo še izvedeli, na Regijski razvojni družbi v Domžalah pa so nam povedali, da je idejni projekt za objekt že izdelan in da bi bilo poslopje, če bi šio vse gladko, lahko končano že letos, najkasneje pa do prihodnje pomladi. Direktorja Regijske razvojne družbe ing. Boruta Ulčarja smo prosili, da nam podrob-neje predstavi zamisel o bodočem úpravném središču Trzina. Pokazal nam je nacrte, ki jih
objavljamo na teh stra-neh. Objekt naj bi bil sestavljen iz dveh de-lov, v polkrožnem delu naj bi bil sedež KS in drugi upravni prostori, v pravokotnem objektu, ki zaključuje pol-krog, pa naj bi bili poslovni prostori in prostori, namenjeni še drugim dejavnostim. "Mislim, da je bila zah-teva Trzincev, da v sklopu območja T 3, ki naj bi postalo središče Trzina, uredijo tudi lokalno upravno središče, upravičena, saj je lokacija markantna in dobro izbrana," je svojo predstavitev začel inž. Ulčar. "Oblikovali smo urbanislično rešitev, ki predvideva, da bi takšen objekt postavili v podaljšku glav-nega trga, že v predelu zelenih površin med OŠ in poslovno in stanovanjskimi objekti centra. Funkciji bodočega centra smo prilagodili oblikovanje celotnega območja. Glavni trg pred upravnim središčem naj bi postal točka združevanja vseh krajanov. Preko njega naj bi vodile poti prebivalcev, ko bodo hiteli po svojih opravkih, celostno podobo oziroma nekakšen zaključek pa naj bi mu na severni strani dajala polkrožna stavba z upravnimi prostori KS ali mogoče bodoče občine. Pred poslopjem smo pred-videli prostor za nekakšen spomenik, na primer trzinski bitki ali pa kako drugo umetniško skulpturo." Skozi glavni vhod v polkrožni objekt s sedežem uprave naj bi prišli v večjo razgi-bano vhodno dvorano, v kateri bo možnost
za pripravo raznih manjših priložnoslnih prireditev. V pritličju bo možnost ureditve sprejemnice ali rtianjšega lokalčka, zraven pa bodo prostori za zaposlene v KS ali občini, sejne sobe in uradi, odvisno pač od potreb kraja. Podobni prostori bodo tudi v prvem in drugem nadstropju. Na vzhodni
strani objekta naj bi zgradili manjšo dvorano. Grajena naj bi bila tako, da bi se tla od zadnje strani spuščala proti odru, kar bi omogočilo, da bi pod večjo dvorano uredili še manjšo. Idej za to, kako bi lahko uporabili takšno dvoranico, je veliko. Pod poslopjem bi uredili parkirišča, na up-
ravno poslopje pa bi se navezovalo poslovno poslopje, kjer bi bili lahko prostori za pravnike, zavarovalnico, banko ipd. Dejavnost uradov v poslovnem objektu naj bi se navezovala na dejavnost KS oz. občine, zato bi bila objekta lahko povezana v ne-kakšno celoto.
Poslovno poslopje naj bi investirali z zasebnim kapitalom.
Če bo svet KS na prihodnji seji potrdil zasnovo bodočega upravnega sedeža našega kraja, bodo lahko projektanti nadaljevali z risanjem podrobnejših načrtov, kjer bo namembnost posameznih prostorov že po-drobneje opredeljena, investitorji pa bodo lahko začeli zbirali vsa potrebna dovoljenja za začetek del. Prav bi bilo, da bi bodoči sedež KS začeli gradili v prvi fazi urejanja centra Trzina - T 3.
Miro Štebe
RTV SERWŠS
telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644- 121
some s.p. ljubljanska 44, Tmn
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
^ntaža klasičnih in SATanten ter avtoakustike
DROB1R IZ PISARNE KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN
Ideja o samostojni občini Trzin ni pozabíjena
V vodstvu KS Trzin pravijo, da kljub morda navideznemu zatišju v prizadevanjih za os-amosvojitev Trzina in ustanovitev lastne občine ideje in želje niso pozabili ali odrinili na smetišče zgodovine. Trdno so odločeni, da bodo storili vse, da bo Trzin enkrat v prihodnje samostojna občina. O uprav-ičenosti te zahteve jih praktično vsak dan spomni občina Domžale sama s svojim delovanjem in ukrepi. V Domžalah se do Trzina še naprej obnašajo zelo mačehovsko in tudi tistili stvari v Trzinu, za katere so že pobrali denar, ne naredijo. Vsa "vlaganja" v Trzin so le pešek v oči. Zaradi izredno močnega lobiranja domžalske strani v re-publiških telesih, Trzinci, kot kaže, zdaj še ne bomo imeli možnosti, da se ponovno izrečemo o tem, ali želimo svojo občino ali ne, vendar ta točka ne bo kar tako lahko zginila z dnevnega reda trzinske KS.
Glede obvoznice nič pretresljivo novega
Ob cesti mimo OIC še naprej pridno brnijo gradbeni stroji in bodoča cesta vse bolj kaže svoje obrise, vendar pa se v mesecu dni, odkar smo zadnjič pisali o tej temi, ni zgodilo nič pretresljivega. Investitorji še vedno niso dobili vseh soglasij in pridobili vseh zemljišč. Napovedujejo sicer, da bodo vsa odprta vprašanja v krátkém rešili, vseeno pa smo ob tem nehote tudi malo črnogledi. Upamo, da se bodo stvari le razvile tako, da bo večina zadovoljna. Ob tem dodajmo še to, da so za novo bencinsko črpalko na območju T-12, med OIC in preostalim Trzinom, le dobili grad-beno dovoljenje in so zdaj delà zares stekla. Oradbinci napovedujejo, da bodo črpalko končali v treh mesecih - 90 delovnih dneh, tako da bomo bencin iz črpalk lahko točili že konec maja ali najkasneje v začetku junija.
Kabelska televizija
Precej bralcev nas sprašuje, kaj je novega v zvezi s kabelsko televizijo. Na KS so ustanovili poseben odbor, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Dobili so dva projekta že delu-jočih kabelskih televizij in zdaj ju strokovno proučujejo. Pravijo, da je še zlasti dober eden od obeh projektov in da bi ga verjetno lahko prikrojili trzinskim potřebám. Pred-stavniki KS so navezali vrsto stikov z razn-imi projektanti in upravljalci že delujočih kabelskih sistemov. V pogovorih z njimi zbirajo uporabne informacije, še zlasti gle-
de cene. Napovedujejo, da bodo v kratkem začeli delati tudi konkretne nacrte za trzinsko kabelsko televizijo. Ko bodo ti narejeni, bodo na KS lahko začeli zbirati vsa potrebna do-voljenja in po napovedih bi kabelsko televizijo v Trzinu lahko začeli urejati še letos.
Krajevni praznik
Na KS Trzin precej pozornosti namenjajo tudi pripravam na prvo praznovanje trzinske-ga krajevnega praznika. Kot smo že zapisali v prejšnjih številkah Odseva, bomo Trzinci svoj praznik praznovali 15. maja, ob obletnici prve omembe Trzina v pisnih virih. Praznično bo pravzaprav ves mesec maj, saj bodo vsa trzinska društva v počastitev 725. obletnice prve omembe kraja pripravila številne prired-itve. Na KS so ustanovili poseben odbor, v katerem so zbrani predsedniki vseh trzinskih društev, vrtca in šole ter predstavniki KS. Odbor naj bi usklajeval program prireditev, Svet KS pa je sestavil tudi komisijo za priznanja, ki bo sestavila pravilnik o nagraje-vanju, in že zbira predloge, komu naj bi ob prvem trzinskem prazniku podělili krajevna priznanja. Komisijo vodi Jaka Ložar, v njej pa so še Jožica Kurent, Franc Pavlič in Franc Reiter. Dogovorili so se, da bodo poleg priznanja "častni krajan" podělili še največ tri krajevna priznanja, saj želijo, da bi jih dobili res le najzaslužnejši in da pomen teh priznanj ne bi zvodenel zaradi številčnosti. Po dosegljivih podatkih bodo za uvod v trzinsko praznovanje poskrbeli gasilci, ki bodo 4. maja, na Florjanovo nedeljo, poskrbeli za posebej slavnostno obeležitev praznika svojega zavetnika.
Pester program v počastitev krajevnega praznika pripravljajo člani planinskega društva, saj bodo takrat med drugim pripravili razs-tavo in organizirali več izletov. Obiskali bodo Polhograjsko Grmado, vrh, na katerega so se trzinski planinci prvič samostojno, v lastni organizaciji, kot člani trzinske planinske sekcije, povzpeli. Za vse, ki jim je všeč vesela planinska druščina, ne morejo pa se pohvaliti s posebno dobro telesno pri-pravljenostjo, bodo podobno, kot so se lani peljali na Vi-šarje, letos pripravili izlet na Svete gore v Obsotelju. Izlet bo zanimiv tudi, ker bodo obiskali še celo vrsto drugih zanimivih krajev. Člani mla-dinskega odseka bodo pripravili predavanje o svojih mla-dinskih planinskih taborih, 20. maja pa bo njihov gost v avli OŠ Trzin izvrstni slovenski himalajec Pavle Kozjek.
Vodstvo KS bo ob prazniku, v sodelovanju s kulturnim društvom, pripravilo slavnostno akademijo, ob tem pa bodo pripravili tudi razstavo in izdali zloženko o našem kraju. Za zaključek praznovanja pa bodo poskrbeli športniki, ki bodo v sodelovanju s trzinskim vrtcem pripravili 2. otroško olimpi-ado.
Poskusno spomladansko zbiranje odpadkov
Pomlad je čas čišćenja vrtov, sadovnjakov, da o podstrešjih ne govorimo. Ker se v tem času po vseh kotičkih ob robu gozda in tudi v njem začno kopičiti kupi odpadkov, so se na občini odločili, da bodo spomladi po naseljih poskusno namestili kontejnerje za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov (trava, vejevje, suho listje ipd.) Po dogovoru z vodstvom KS bodo v Trzinu postavili štiri kontejnerje: pri vrtcu Žabica, pred križiščem Kidričeve ceste z Ljubljansko - ob zaklonišču na Kidričevi cesti, pri hišici PD Onger Trzin na ulici Rašiške čete ter pri cerkvi v starem delu Trzina. Upajo, da bodo tako vsaj malo prispevali k zmanj-šanju števila divjih odlagališč odpadkov.
Pa še to!
ČISTILNA AKCIJA PD ONGER TRZIN
Člani PD Onger Trzin bodo tudi letos poskrbeli za spomladansko čišćenje okolice v našem kraju. V soboto, 21. marca, se bodo ob 15. uri zbrali pred trgovino Merkator in banko, od kodér bodo v skupinah krenili na čišćenje posameznih delov naselja. Vabijo vse, ki jiin je mar izgled našega kraja, da se jim pridružijo. Odpadke bodo nakladali na traktorsko prikolico in jih odvažali na uradno urejeno odlagališće odpadkov. Pridite! Tudi čišćenje domaćega kraja je lahko zabavno!
KAJ SEM TI STORIL?
Zakaj toliko žolča na starejšo gledališko generacijo?
Ne morem si kaj, da se ne bi oglasila na pisanje jožela Štiha v januarski številki Odseva pod naslovom "Lep gledališki pozdrav ..."
Mrtvi se pač ne morejo oglasiti, zato imamo še živi dolžnost ob ponižanju, morda bolje rečeno bolečini - nehote zadani, sedanji gledališki skupini KUD-a Trzin pojasniti in osvětlili dogajanja in delo KUD-a Trzin v preteklosti.
Res se časi spreminjajo in z njimi tudi mi. Dějstva pa ostajajo! Zato k stvari. Odrska delà izpred dvajset, trideset, celo štiridesel let morda ne bi škodila tudi današnji mladi generaciji. Zakaj? Ali naj zanikamo naše korenine - slovenske pisatelje kot so Linhart, Jurčič, Tavčar, Finžgar, Cankar, in poslanstvo še drugih kot so Nušić, Čehov itn. Ali njihova dediš-čina ni vredna vsega globokega spošto-vanja? Po sedanjih merilih verjetno ne. Kdo je ohranjal slovensko besedo? Vsaka predstava v domačem kraju je v ljudeh pustila vsaj delček sporočila o lepoti življenja, obogatenega z dobrosrčnostjo, iskre-nostjo, ljubeznijo, poštenostjo - srčno kulturo. Iz tega nagiba so polnili dvorano, ne glede, kdo je igral ...
Igralci so z dušo in telesom živeli za lepo besedo. Trdim, da daleč od slabe igre in hudih napak! Sicer pa, kje jih ni?! Ni jim bilo mar žrtev, kot je bilo zmrzovanje v nezakurjeni dvorani, bralne vaje po zasebnih hišah ali šolski učilnici. Vse so storili za
naš kulturni dom, našo dvorano. Da so pri-skrbeli manjkajoče zastore, peči, električno napeljavo in druge pripomočke. Vse so počeli z enim ciljem: obogatiti kulturno življenje tako posameznikov kot kraja. Mimogrede - kaj s svojim delom današnji kudovci lahko pokažejo? Morda delà in igre brez pravih sporočil? Razkazovanje nagih teles, nad katerimi se celotno trzinsko občin-stvo zgraža?
V ilustracijo na opazko slabe igre amater-jev: Ce je bilo igranje tako slabo, zakaj toliko nagrad: Kersnikova, Linhartova, razna občin-ska priznanja tako društvu kot posarnezni-kom? Zakaj toliko vabil za gostovanja po širši Sloveniji in izven nje? Zakaj vabila igralcem, da naj kot goslje sodelujejo pri drugih gledal-iških skupinah? Morda zato, ker smo bili dobri vinski zalivalci? Huda obtožba. Kakšna dvoličnost pisca "In memoriam Ančki Štefe"!
"Dobro zaliti kulturni praznik." - Res je bil kulturni praznik. Ko smo igrali, so bila gostišča prazna, ker so bili vsi na predstavi. Edino gostinci so bili, ki so nam poplaćali trud s prigrizkom in ne zali-vanjem. Bilo je nepisano pravilo: po vsaki igri so bili igralci gostje drugega gostišča -da ne bi bil kdo izvzet. Trdim, da se iz tega "zalivan-ja" niso rojevali drogiranci in
samomorilci, ampak kleni Slovenci in Slovenke. Da, Trzin je bil ena sama duša in srce. Ali to lahko rečemo za naš kraj da-nes?
In za konec:
1.	O bogatem življenju prosvetnega društva Trzin Jožetu Štihu, kot zavednemu kultumiku, priporočamo ponovno branje lepe knjižice, ki je bila natisnjena ob 50-Ietnici prosvetnega društva Trzin.
2.	Za žaljivo in zmotno pisanje v januarski številki Odseva o delu in življenju prosvetnega društva Trzin in njegovih članov vse od daljnjega leta 1923 ZA-HTEVAMO v imenu vseh mrtvih režis-erjev in igralcev ter še živečih dveh režiserjev in starejših igralcev javno opravičilo v glasilu Odsev!
Linča Nemec
MAREC — SUSEC
Z nevidnim čopičem prezelenila	Je dala pticam lahka krila
pomlad je polja čez in čez,	na pot v domač objem dreves,
pretrgala zrahljano vez,	speljala prvi splav čez jez,
ki nas je z zimo še družila.	nebo v nedosegljivost odmaknila.
(Dušan Ludvik - Mesci)
Ako sušca grmi, dobra letiiia prihiti.
Ce sušec suši, Iraven deži, maj pa hladi, kmetu se dobro godi.
Ce sušca dolgo sneg leži, to setev moćno zamori.
Ce se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice.
Ce je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
|-e na 40 mučencev (10. marec) ni lepo, še 40 dni ne bo.
Jedert (17. marec) lepa, dobro letino obeta.
Kakor je vreme najožefovo (19. marec), bo do Matevža (21. September).
Jozef lep in jasen, dobre letine prerok prijazen.
Qabrijela (24. marec) zmrzuje, slana več ne škoduje. e je Ruperta (27. marec) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
(Slov. ljudski reki)
Sušec — To ime velja za latinski marec. V rokopisnem kodeksu iz I. 1466, ki smo ga sedaj že večkrat omenili je zapisano susecz. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani hrani redko inkunabulo, v kateri so med tiskom, z roko, v frakturi pripisana slovenska imena mesecev. Tam je zapisan sušec kot sushitz. Zgodovinar M. Kos pripisuje seznam teh slovenskih imen nekemu Tomažu Grudnu, zapisan okoli leta 1576. Toda že I. 1584 je Dalmatin v svoji Bibliji uporabil za ta mesec ime brezen. Še Valentin Vodnik uporablja to ime, postavim, v pesmi "Kos in brezen", v kateri poudarja muhasto vreme tega meseca. Na koncu pesmi svari: "Stara pratka se ne laže: brezen ima rep zavit." Vseobče mnenje je, da je to ime naslonjeno na brezo, dřevo, ki v tem času začne zeleneti in ki daje sladek brezov sok. Vendar se to ime ni obdržalo pač pa sušec. To pa zato, ker je ta mesec suhi mesec, ko se zemlja posuši in ko je mogoče začeti z obdelovanjem zemlje. Čehi imajo še danez brezen, Ukrajinci pa bérezenj, Slovenci pa bomo ohranili naše pristno slovensko ime sušec.
VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV
No, pa smo spet skupaj. Mesec, ki je za nami, je bil prav nesramno kratek, a vendar nabit z veliko, veliko najrazličnejših dogodkov, ki sicer res niso pretresli sveta, trzinsko dolino šentflorjansko pa zagotovo. Je pa tako, da moraš stvari, ki se ti doga-jajo, sprejeti. Pa če ti to odgovarja ali ne. Božja kazen, kajneda, drage dame in gospodje.
In poglejte, kaj vse sem vam obljubljal v februarskih vestičkah. Obljubil sem vam, da vas boni obvestil o vsem, kar se je dogajalo v Trnovskem KUDu, na impro tekmah, ter seveda in sploh o dvodnevnem gostovanju 11a Ptuju. Pa vas ne bom. Prišli bi tja, kupili karte, pa bi nas videli - telovadce. Ha, ha! Sedaj pa šalo na stran. Tu nekje bi morale biti zapisane besede, take, prave, z določeno težo. Pa naj bodo! Mea culpa, inea maxima culpa! Drage dame in gospodje, vestičke izpod žarome-tov pišem namenoma, nalašč v lahkem tonu, a vendar s tem ni rečeno, da tisto, kar je napisano, ni resnično. Karkoli je bilo napisano ali pa še bo, vedno, vedno je to moj pogled in za tem stojim s svojini podpi-som. To je dějstvo. Je pa tudi res in to je tudi najbolj pomembno, drage dame in gospodje, nikdar, verjemite mi na besedo, nikdar nisem hotel koga žaliti ali užaliti. To ni moj življenjski način. In poglejte, kaj vse se lahko živému člověku zgodi. Na uredništvo Odseva je prišlo pismo, katerega v celoti ludi objavljamo. Pismo se nanaša na januarske Vestičke izpod žarometov, v katerih naj bi jaz kot avtor - teh vestičk seveda - užalil slarejšo generacijo igralcev. Napisala in podpisala se je pod njim gospa Linea Nemec. Bil sem zelo presenećen že nad samim pismom, še bolj pa nad samim avtorjem tega pisma. Gospa Linča Nemec, ne morem verjeti! Trideset let (30), da, drage dame in gospodje, trideset let že delam v KUD Franc Kotar Trzin, vendar v tem času gospe Lince niti enkrat ni bilo na odru. Se
je pa spominjani in srečujem v dvorani kot eno izmed najbolj zvestih obiskovalk kulturnih dogodkov, vendar pa po pismu sodeč, se je ga. Nemec představ, ki so (smo) jih uprizarjali "mlajša generacija", tako imenovani - ta mladi - na daleč izogibala. Pa pustimo leta, naj tečejo svojo pot. Prepustimo se rajši temi, ki je pretresla "starejšo generacijo" igralcev. V januarskih vestičkah sem namreč napisal to (citiram): Představ, kot so jih dělali dvajsel, trideset, štirideset let nazaj, sedaj ne delajo tudi v najbolj zakotni vasi naše države.
To je dějstvo, gospa Linea, in delati lake predstave sedaj, v tem času, pa bi bil še vedno absurd prve vrsle. Draga gospa, kot vidite, sem pisal o predstavah iz obdobja, katerega poznani, lorej, v katerem sem bil sam ludi kot akter ali pa samo opazovalec, zalo, prav zaio lahko trdim, da to, kar sem napisal do sedaj v krajevnem glasilu, še vedno drži. Draga gospa Linea, napisal bom to, kar zagotovo oba prav dobro veva: prav zaradi peščice dobrih igralcev, ki so izstopali, se je pri ostalih, ki pač niso imeli občutka za igro ali pa se niso dovolj potrudili, njihove napake kazale še bolj grobe. Bili so amaterji. In amaterjem, ga. Linča, se pač odpušča. Gospa Nemec, ko prebiram vaše pismo, vam potihem tudi čisto malo zavidam, bili ste v boljšem položaju kot mi. Tudi mi smo zmrzo-vali v naši dvorani, še več, gospa, še več, republiški selektor, ki si je ogledal našo predstavo, je moral po predstavi naš kulturni dom zapustili po lestvi, kot kakšen lopov, kajti med tem časom so nam dvorano zakte-nili. In ludi mi, drag gospa, smo dělali vse z enim ciljem: obogatili kulturno življenje posameznikov in kraja. In več! Bili smo ambiciozni! Prav s to predstavo, ki jo je selektor odlojtral, smo odšli na Gorenjsko srečanje teatrov in amaterskih gledališč. Draga gospa, to je bila pm predstava na republiškem nivoju kaleregakoli gledališča iz bivše domžalske občine. Torej zgodovinsko de-janje. Na žalosl se moram ponavljati, draga
gospa Linča: trideset let že ustvarjam v KUD Franc Kotar v Trzinu in letos mi bo odbilo šestinštirideseto leto, kar sem se rodil, vam še enkrat povem in to brez hudih obtožb: skupaj s starejšimi kolegi smo pošteno zalili premierne predstave. In to tradicijo držimo še naprej. Dan, ko se rodi predstava, ni navaden dan, draga gospa, lo je kulturni dan. In na to se nazdravlja. Draga gospa Linča! Vas kol igralke ne poznam, poznam vas pa, od sedaj, kot člověka, ki zna udarili ludi z zelo nizkimi udarci. Gospo Ano nisem le samo poznal, bila je tudi moja soigralka in več, kol prijateljica, kajli ona je bila člověk za vse generacije. Prav zaradi tega sem si drznil in v vestičkah, njej v spomin, napisal to, kar sem. Na žalosl, gospa Linea, sle s tem nizkim udarcem pokvarili vse. Tega vam ne bi bilo treba.
Gospe in gospodje, vam pa, kot vedno, kadar se poslavljam od vas. želim
lep gledališki pozdrav!
Jože Štih
P.S. : Skoraj bi pozabil! Drage dame in gospodje. Na uredništvo Odseva smo dobili še eno pismo, nepodpisano. Pravzaprav je bilo podpisano, vendar samo kot skupina Trzink in Trzincev. Le kdo bi to lahko bil? In sklepal sem, da je morala bili ta skupina iz starega Trzina, kajli, če bi bila iz novega, bi se zagotovo podpisali Trzinčani in Trz-inčanke. Ha, ha! Torej, drage dame in gospodje, takili pišem ne objavljamo in ludi ne odgovarjamo nanje. Škoda, pa lako lepo je bilo napisano. Prosil bi (e anonimneže, da drugič, ko pišejo, le naberejo toliko poguma in se podpišejo pod svoj umotvor. Sedaj, drage dame in gospodje, pa konču-jem to moje pisanje. Ura bo devet zvečer, sobota je in jaz imam vaje v Kulturnem domu za novo predstavo.
KUD Franc Kotar Trzin vabi na prireditev
KOZE ZA MAMO
Predstava, ki so jo otroci namenili mamicam za materinski dan bo v nedeljo, 22. marca ob 18.00 v dvorani KUD-a.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO		
FRANC KOTAR TRZIN, Mengeška 9b ^ 1236 Trzin		m
VABI		
člane in simpatizerje na -W		
OBGNI ZBOR v petek, 20. marca 1998, ob 20. uri v dvorano društva (vhod z		dvorišča).
Dnevni red: 1.	Otvoritev in izvolitev organov zbora 2.	Poročilo predsednika za preteklo obdobje 3.	Poročilo blagajnika 4.	Razprava na poročila 5.	Izvolitev novega upravnega in nadzornega odbora 6.	Razrešitev dosedanjega upravnega in nadzornega odbora 7.	Razno		
VLJUDNO VABUENI!	KUD F. Kotar Trzin	
ANI ŠTEFE - KASARNSKI ANČKI V SPOMIN
Življenje je neskončna veriga slovesov. Ves čas se poslavljamo od sorodnikov, prijaleljev, znancev, od obdobij, ki smo jih preživeli - od mladosti, pomladi, po-letja, od lepih trenutkov, od dneva, noči, ur ... Nekatere iočitve in slovesi so le bežni, neboleči, saj vemo, da se bomo še srečali, da se bodo stvari ponovile, drugi slovesi nas navdajajo z nostalgijo, žalostjo in celo bolečino.
Nekatere ljudi samo srečamo, jih vidimo in celo komaj opazimo, drugi pa se nam vsidrajo v življenje, zapišejo v srce in brez njih se nam zdi, da ne bi bilo našega življenja. Če jih izgubimo, besede ne pogasijo bolečine. Le čas počasi, a vztra-jno, nanaša tanke, tanke, skoraj nevidne obliže, za katere se zdi, da jih ni, a vendar rana čez dolge mesece, leta ni več tako boleča.
Nekateri se s svojim delom, s svojim bivanjem zarišejo v spomin drugih ljudi in za seboj pustijo neizbrisno sled. Tudi Ana Stele je v življenju Trzina vtisnila sled, ki ne bo prav kmalu zbledela. V spominu
številnih Trzincev bo ostala kot izvrstna gledališka igralka. Koliko nepozabnih vlog je odigrala na trzinskem odru? Brez nje trzinsko gledališče ne bi bilo to, kar je nekoč bilo. Velike zasluge ima tudi zato, ker je vzgojila in skrbela pravzaprav za cei rod motociklistišnih dirkačev, ki so desetletja krojili vrh slovenskega in takrat tudi jugoslovanskega dir-kalnega športa. Ni skrbela le za moža Mat-evža in sinova Janka in Matevža, ampak tudi za vse druge fante iz Štefetove delavnice, ki so dirkali: Toneta Kralja, Mateta Presečkega in druge. Vsem je bila kot mati. Pri njej so dobili hrano in oporo, pa ne le za dirke, tudi v vsakdanjem življenju!
V trzinskem spominu bo ostala zapisana tudi kot dobra gostilničarka in odlična kuharica. Starejši Trzinci se še radi spominjajo kasarn-ske goslilne, spomnijo pa se tudi, da je Ančka kot kuharica rada priskočila na pomoč pri številnih družabnih prireditvah v Trzinu. Ob tem, ko je bděla nad gostilno in fanti v delavnici, je še našla čas za pomoč praktično vsem trzinskim društvom in organizacijam. V nekatera od teh društev je bila tudi včlan-
jena, drugim pa je pomagala, če ne drugače, tudi finančno. Z možem Matevžem sta bila tako leta 1970 botra novemu trzinskemu gasilskemu vozilu. Ana Štefe je bila ena tistih trzinskih žena, ki je veliko vedela o zgodovini našega kraja. V eni od prejšnjih številk Odseva smo objavili pogovor z njo, vendar smo vedeli, da nam lahko pove še marsikaj. Par dni predno nas je nepričakovano zapustila, smo se dogovarjali z njo, da bi sodelovala na okrogli mizi za prejšnjo številko našega glasila o nekdanjem trzinskem kulturnem življenju. Veselila se je pogovora in že v naprej obujala spomine, na dan pogovora pa ni mogla več priti v našo družbo. Nismo vedeli, kako hudo je z njo in vsi, ki so prišli na pogovor, so takrat večkrat rekli: "0 tem pa lahko največ pove Ančka!" Ko smo jo ravno želeli obiskati na domu, nas je presenetila žalostna vest. Pogovor z Ančko ne bo nikoli dokončan ... Ostajajo le spomini. Veliko lepih in toplih spomi-nov!
KAREL JER1Č: "NAMIG IZ VESOLJA
Nadaljevanje pogovora iz prejánje številke Odseva!
Verjetno čuti-te odziv ob-činstva?
Seveda. Pa še kako. Tako kot je občinstvo ne-izprosno, je lahko tudi iz-vrstno, te nosi na rokah. Jaz po drži poslu-šalcev v dvorani razberem, ali sem jih prepriěal ali ne. Odprtost oči ali pa klavrn, naveličan pogled mi pričajo o tem. Tako kot se vidi vse iz dvorane na oder, tako se vidi in čuli tudi z odra v dvorano. To je pač magika gledališča.
Poučujete tudi petje na viški glasbeni šoli ...
Pevska pedagogika je sama logika, obenem pa skrajna abstrakcija. Je filigransko spre-mljanje dogajanj v učencu, ki jih mora pedagog slišali in na podlagi tega reagirati. Někdo s pevskimi izkušnjami pozna razvoj oziroma potek učnega postopka, ki mora bili individualen, torej ve, kako pristopiti k učencu, da doseže željeno. Tudi učenec sam sliši, kdaj nekaj dobro odpoje. Takrat se telesno počuti božansko. Maksimalno pravi ton prinese telesu nepopisno ugodje. Pevcu, ki se pri petju muči, je gozljivo, prav tako občinstvu, ki ga posluša. Največji dosežek za pedagoga in učenca je, ko dosežeta popolno naravnost. Petje mora biti tako naravno, da je sleherni, ki ga posluša, mnenja, da bi to zlahka odpel tudi sam.
Kaj obsegajo priprave na posamezno predstavo in kaj se zahteva od vas kot tenorista?
Umetniško vodstvo razdeli vloge. Dobiš note in se sam naučiš vloge tekstovno, ritmično, in intonančno. Sledijo individualne vaje s korepetitorjem (spremljava ob klavirju). Naslednje so ansambelske vaje ali tako imenovane sedežne vaje. Ko glasbeno in tekstovno opero obvladamo, se začnejo režijske vaje, kjer začnemo uporabljali ig-ralsko znanje. Na vrsti so prve sedežne vaje z orkestrom. Postopoma se uvajajo scena, kostumi in luč. Počasi pridemo do glavnih vaj in generalke, ki je prava podoba premiere. Sledi težko pričakovana premierna predstava. Delež posameznika je odvisen od vloge, ki mu je dodeljena. Stroge poklic-
nosti, v kateri si dolžan delati maksimalno ob vsakem trenutku, v naši operi še zdaleč ni, in lahko bi rekel, da umetniško vodstvo ni sposobno tega umetniško argumentirano od vsakega posameznika zahtevati. Takoj se seveda pojavi vprašanje, ali je to njihova malo-marnost ali pa stokovna podhranjenost.
To pomeni, da bi predstavo lahko naredili hitreje, kot ste si zastavili?
Nam ne sme biti čas nikoli preganjalec. Naš končili izdelek je v kakovosti. Pot je lahko daljša ali krajša, kar pa ni tako pomembno. Profesionalnost se ne kaže v krajšem ali daljšeni času, pač pa v odkrivanju in ne-nazadnje plasiranju odkritega. Seveda je čas okvirno vedno določen, kar pa je naloga umetniškega vodstva.
Kako ocenjujete umetniško vodstvo v ljubljanski operni hiši?
Joj. V tem trenutku teče zamenjava. Staro odhaja, ker je do tega moralo priti.
Na kaj se ansambel bolj ozira. na kritiko ali občinstvo?
Pravi ansambel bi se moral ozirati na samega sebe. Mora verovati vase, ob vsem tem pa ne sme graditi obzidja okoli sebe in mora biti fleksibilen, v smislu, da prisluhne tako kritiki, kot občinstvu. Mora biti toliko strokovno podkován in samokritičen, da ve, kaj je naredil bodisi dobro bodisi slabo. Držati se mora zacrtane poti in programske politike ter vztrajati pri svojem razvoju. Mi namreč nismo v operi zaradi sebe, ampak zaradi publike in po tradiciji tudi kritike. Kritika je nujno zlo, lahko pa je velika učiteljica, če je strokovna in objektivna, predvsem pa ne sme bili žaljiva.
Kakšne so vaše priprave na predstavo?
Biti moram spočit, neglede na zahtevnost vloge. Pravzaprav se od jutra, ko vstáném, pripravljam na predstavo.
Ste morda posebej pozorni tudi na prehrano?	._
Ja, lačen ne smeš biti. Potřebuješ namreč ogromno energije. Pri prehrani je na sploh dobro, da je zdrava skozi celo življenje.
Zakaj mislite, so bile nekoč močnejše primadone uspešne-jše od drobnih?
Ta mit bova takoj razbila, ko bova spregov-orila o Marii Callas, prav gotovo največji
sopranistki vseh časov, ki pa je bila sprva debela. Kasneje je zelo shujšala in je še vedno lahko pela. Tako menim, da so izvrstne pevke take s čudovito postavo, kot take z malo obilnejšo postavo. V slarem pojmovanju opernih představ je štel le glas in ne pojava sama. Bile so bolj statične. Danes pa je to teater. Potrebna je ustrezna fizična pripravljenost. Posamezna predstava je za pevca velik napor. Počitek in podkrepitev sta neizbežna, kar pa seveda eno z drugim prinese odvečne kilograme. Je pa lep dokaz, da je izvrstna pevka lahko vilka, tudi moja žena.
Kako si pa vidva nabirata energijo?
Kakor je. Zelo rada hodiva. Hoja se mi zdi izvrstna, še posebej za pevca.
Ali sta z ženo kdaj skupaj pela glavni vlogi?
Čisto na začetku sva pela skupaj v Prodani nevesti in v Fra Diavolo, ampak to niso bile glavne vloge. Kmalu za tem je žena odšla, jaz pa sem šele potem začel peti glavne vloge.
S katero pevko pa se najbolj ujemata?
Ja, to je pa težko reči.
Pa je pomembno, da se pevca solista ujemata?
Ja. Vendar se moramo tudi tu obnašati popolnoma profesionalno. Lahko sem z nekom na smrt skregan, ampak v igri mu moram odkrito pogledali v oči. Če do partnerja nimam osebnih zavor, je to lahko le idealno. Meni kot profesionalcu morajo biti vsi v enkratno zadovoljstvo. Nenazadnje pa smo vsi le Ijudje.
Ste imeli priložnost spoznati velike tri tenorje?
V živo?
Ja.
DAVERO ...
Naravnost iz televizijskega studija, ob še kar večemíh urah, ob 21.30. se je odpravil na intervju za naš časopis. Pa saj je to cena slave! Kaj moreš, če je ta na višku. A to ne doživi vsak. Tokrat je bil to Dominik Kozarič. Ker se govori, da se bo poročil in odselil iz Trzina, smo pohiteli. da nam ne uide. Rade volje je přistal, a ker ima veliko delà, se je ponudil, da odgovori na najina že pripravljena vprašanja tako, da se kar sam posname na diktafon. Seveda nama je tako olajšal in skrajšal delo, verjetno pa tudi sebi.
Ne. Na tak velik množičen koncert niti ne bi šel. No, priložnost je bila s Pavarottijem, vendar se koncerta žal nisem mogel udeležili.Vas še kaj zanima o teh treh fenorjih?
Kateri vam je najbolj všeč?
To so trije res vrhunski tenorji. Pravzaprav pa je to podjetje treh tenorjev z velikim dobičkom. Karkoli slabega reči o njih pa bi bilo seveda smešno, ker so v bistvu res izvrstni pevci. Med njimi pa so, menim, velike razlike. Kot strokovnjak na to gledam popolnoma drugače kot pa posainezen ljubitelj. No, če bi se že moral opredeliti, mi Pavarotti predstavlja neko kompleksnost, lmata pa tudi ostala dva neizmerne kakovosti. Osebno pa je zaniť največji tenor vseh časov Jussy Bjorling. Po izražanju veje iz njega izredna toplina. Pa tudi Tito Schipa, Beniamino Oigli, Alfredo Kraus in še posebej Nicolai Gedda zaradi svoje izredne pevske tehnike, zato je tudi njegov repertoar med vsemi tenoristi najbolj raznolik, niso od muh. Bjorling pa je tenor moje mladosti.
Potem bi lahko rekli, da ste mu nekako sledili ...
Mislim, da je največja napaka pevca, da z zatisnjenimi očrni nekomu sledi. Mi s petjem vzgajamo individuum in nekritično nekoga posnemati je največja napaka, lahko pa se pri njih kaj naučimo.
Katera vloga vam je najljubša?
Mislim, da se pevec skoraj ne more odločiti za priljubljeno vlogo, ker je vsaka po svoje privlačna in takrat, ko se z njo ukvarjaš, najboljša. No, ampak recimo: Grof Almaviva v Seviljskem brivcu, Albert Herring, Vašek iz Prodane neveste, Švejk. Za Švejka sem dobil nagrado Prešernovega sklada. Je pa ta poklic, čeprav težak, izredno lep. Veliko zadovoljstvo je iti domov po uspeli predstavi. Občutek imaš, da je bila bitka dobíjena, kar pa seveda še ne pomeni dobljene vojne.
Ampak lažje je nadaljevati ...
Seveda.
Kaj pa vaši konjički?
Sah igram. Včasih sem ogromno bral, kar pa trenutno zanemarjam, ampak le trenutno. Nekih izrazitih konjičkov niti ne morem imeti. Naše delo traja 24 ur na dan. Noč in dan nas spremlja vloga, še posebno, ko je v povojih.
Mojca Senica
Mudem, ki niso nadarjeni, a se žele uveljaviti, ne preostane nič drugega, kot da grajajo prave talente.
A. P. Čehov
Ali besedila in glasbo za svoje pesmi pišeš sam? Pišeš tudi drugim?
Ja. Besedila in glasbo pišem sam. Pišem pa tudi za druge. Napisal sem na primer največji hit, ki so ga imela dekleta iz skupine Power dancers "Ujcmi me", napisal sem pesem za Katjo Mihelčič, ki je pela z mano "Spomni se name", zdaj pa pripravljam še dve plošci za neka dekleta.
Kje dobiš navdih oz. kako nastane tvoja pesem?
Navdih za pesem dobim iz vsakdanjega življenja. Se pravi, da gre za stvari, ki se mi dogajajo.
Kako si zajadral v glasbene vode?
Z glasbo se ukvarjam že od majhnega. Najprej sem jo samo poslušal in plesal nanjo, potem pa sem si tudi sam zaželel, da bi bil pevec.
Bil si tudi v tujini?
Ja. V tujini sem bil dobrih osem let. Nastopal sem vsepovsod - po Evropi, Kanadi, Ameriki.
Ti je kdaj odveč, da si toliko na očeh javnosti? Ali v tem uživaš?
Ja. Dostikrat mi postaja odveč, da sem pod drobnogledom javnosti. Na začetku se mi je zdelo kar zanimivo, zdaj pa tako, no ... Kadar imam nastop, mi ni odveč, kadar pa ne, mi pa pogosto je in bi rad več zasebnosti.
S kom bi rad pel. pa še nisi. imaš kak-šnega idola, kakšno glasbo poslušaš?
Haa. Z marsikom, zdajle ne bi vedel pove-
izšel in sicer plošča z naslovom "Všemu se lahko odpovem, le tebi ne." Si kdaj pomislit, da bi odnehal? Odvisno kaj. Da bi se popolnoma ne-hal ukvarjati z glasbo, to ne. Če bi bilo tako, bi igral sam zase.
Otroštvo ...
Otroštvo sem imel zelo srečno, zelo lepo. Razmišljaš o tem. da bi se poročil in imel otroke?
Ne, ne razmišljam o tem, da bi se poročil in imel otroke, kmalu se bom poročil in imel otroke.
Kako ti je všeč v Trzinu? V Trzinu mi je zelo, zelo všeč. Kaj počneš poleg glasbe?
Poleg glasbe se ukvarjam z marsičem. Največ z mojo Petro.
Imaš rad živali?
Ja, rad jih imam. Ribice, konje, kužke, mućke ... vse živali. Ja, pa kače tudi.
Kakšni so nacrti za příhodnost?
Načrtov je preveč, da bi o njih zdajle govoril.
dati, s kom bi pel. Všeč mi je marsikatera glasba, idolov pa nimam več. Davero ...
To je samo umetniško ime, priimek ostane še vedno isti.
Kakšna se ti zdi zmagovalna pesem EME ?
Zmagovalna pesem EME se mi zdi čisto prijetna. Pa Viliju tudi privoščim.
Pripravljaš kakšen nov projekt?
Nov projekt?! Zmeraj, ko iziđe nov projekt, me vsi sprašujejo, če pripravljam še kakega novega. Nov projekt je ravnokar
Rad kuhaš in ješ?
Zelo rad jem, kuham pa niti ne tako rad, rajši imam, da mi kuhajo drugi.
Ali imaš fan klub in kam ti oboževalci oz. oboževalke lahko pišejo? Imam fan klub. V njem je tudi veliko članov, približno 3000 in še nekaj zraven. Pišejo pa mi lahko na naslov:
Dominik Kozarič, fan klub, Cankarjeva 8, 1236 Trzin.
Urša Mandeljc in Mojca Senica
FANTJE, Kl SI UPAJO!
Zadnje čase beremo o njih v časopisih. Videvamo jih na televiziji. Jih občudujemo. Jih ne prenesemo. Ampak priznati si moramo - upajo si. To so slovenski slačifantje. Z Renatom sem bila domenjena, da mi pove malo več o tem. Končno je on manager Fullsov - to je njihov naziv, je pa tudi član Kultumega društva Trzin. Zanimalo me je predvsem to, kje je dobil idejo, kako je zbral skupino, kakšni so občutki na odru ... Renato Volker je star 35 let. Končal je pedagoško gimnazijo, pedagoško akademijo, je pa znan po svojem potrpežljivem in vztrajnem delu z otroki. Za otroke v domžalski občini je naredil ogromno, pripravil lutkovni abonma v diskoteki Life, organizirat pustovanje v Hali, in vse to ni délai za denar, pač pa za otroke.
I	Kako si přišel
I	na idejo o sla-
■ř -St H	čifantih?
i ' i * "CH I	S prijatelji smo
, t H	šli v kino gledat
I	film Full Mon-
I šli navdušeni, I fantje so bili I res frajerji, bili I so brezposelni, I so si našli delo ... Potem sem se začel spraševati, kako bi to delovalo na nas. Zakaj pri nas vedno čakamo na nekoga drugega? Da je vedno nekdo drug tisti, ki to naredi prvi? Zbral sem prijatelje iz KUDa, dva sta bila pripravljena sodelo-vati, dali smo oglas in javilo se je prek trideset moških. V enem tednu sem imel popolno zasedbo. Trenutno nas je v skupini triindvajset - s tehniki, režijo ipd, na odru se jih pojavlja od 15 - 20.
V skupini imate tudi punco ...
Ja, malo smo hodili naokrog, videli smo, da dobro pleše in se nam je pridružila.
Za to je potrebno imeti veliko pogu-ma?
Ja, seveda, ogromno.
Ali fantje nastopajo za zabavo?
Ja, pa ludi za denar, čeprav ga zadeva ne prinaša veliko. Zabava je glavni razlog za to početje.
Renato, verjetno veš, da večina ljudi zavrača te vrste zabavo? Zakaj?
Ja, ampak to so tisti ljudje, ki o tem berejo v raznih časopisih, gledajo TV, poslušajo govorice ... Ti ljudje vidijo v nas neko ukrajinsko varianto, kjer se pet mačotov sleče, ženske norijo ... to ni res. Tisti, ki je predstavo videl, zagotovo misli drugače. Mi se v bislvu norčujemo iz vseh teli banalnih pojmov moškosti. Na sceni imamo recimo transvestite, moške, ki oponašajo ženske. Priznajmo si, da je že dolgo od takrat, ko so se pojavili, ampak "normalni" ljudje jih
ne priznavajo, jih ne sprejemajo. Ampak vseeno obstajajo, so tu, med nami, ogromno jih je. In na naši predstavi so jih ljudje ekstremno dobro sprejeli, bili so navdušeni nad njimi. Tip, ki oponaša Heleno Blagne, ima sicer 100 kg, ampak ... res so bili navdušeni nad njim.
Kot sem že dejal, smo vzeli pod drobnogled pojem moškosti v naši družbi. Na odru se pojavljajo moški v uniformah, potem je fant, ki je oblečen v žensko perilo. To je bil na začetku totalni škandal, ljudje so bili šokirani, niso mogli verjeti. Ko pa so na koncu dojeli, da je vse samo en velik štos, so ploskali ko nori. V resnici pa gre za to, da ta fant delà to, kar že pač delà prav zato, ker hrani denar za operacijo, ker hoče spremeniti spol. Pač, če hoče, pa naj. Zakaj ne. Ne laže, je pošten do sebe in do drugih in samo to funkcionira. In ljudje so ga sprejeli takega, kot je. Potem se pojavljajo fantje, ki so tipični današnji moški - poslovneži z mobiteli in kravatami, športniki, mehaniki ... v glavnem sem pobral ljudi z ulice. Takšni kot so, so na odru spre-jemljivi, ko pa se slečejo, ko odvržejo vso to kramo, ki jo nosijo na sebi in v sebi, potem pa to niso več tisti pravi, tisti, ki jih imamo radi. In v tem je naša provokacija. Želeli smo pokazati to dvoličnost današnje družbe.
Dokler moški služi, dokler je uglajen in ugleden, tako dolgo je naš, ko pa vse to odvrže, se do njega obnašamo povsem drugače. Ne gre za sam striptiz na odru, gre za duševni striptiz, ki ga večina ljudi preprosto ne razume in ne spre-jema. Ljudje te ne sprejmejo takšnega, kol si. In to je v bistvu zelo globoka zadeva. Striptiz jeml-jejo zelo povšalno, zelo površno. Ne vedo, kaj mora tudi moški delati in pretrpeti, vse samo zato, da preživi. Zato, da so z njim vsi zelo zadovoljni. Koliko stvari morajo navlačiti nase, samo zato, da ugajajo. Večina
od njih bi veliko raje sedela doma v fotelju, se imela dobro, uživali bi v družbi otrok, namesto da morajo vsakodnevno garati v pisarnah ali delavnicah za golo preživetje. Ampak ljudje tega ne vidijo. To imajo doma. In tega jih je strah. Nimajo pa doma vsi golote, sproščenosti, smeha, zabave ... in to nam zavidajo. Že to je nezaslišano, da moški zabavajo ženske, da si ženske do-volijo iti gledat gole moške - prepovedano. Obratno ni problem.
Pri naši predstavi gre v bistvu samo za to, da smo přenesli film v naše dvorane, da bi ljudje to videli v živo. Film je bil vsem všeč, videlo ga je 26.000 ljudi, nanj ni bilo replike ne negativnega komentarja, ampak igralci so bili tujci, ljudje, ki jih ne videvamo vsak dan na ulici.
Če pa to naredimo pri nas, je to škandal. Učitelj pri nas pač ne more odplesati svojega striptiza na odru, ne da bi pri tem ne občutil posledic.
Odrasle je treba naučiti strpnosli. Kdor vzame to za škandal, naj vzame. Kdor je vzel to za zabavo, toliko bolje. Jaz sem še vedno isti kot sem bil lani in isti bom tudi naslednje leto. Sem pač tak člověk. Ostati enak in pripraviti občinstvo, da se odzove -to pa, mislim, da je umetnost. Naš namen ni bil, da bi provocirali, ampak da bi zabavali.
Kako so to sprejeli doma in na delov-nem mestu?
Različno. Moja otroka vesta, s čim se uk-varjam in sta se s tem sprijaznila. Kolegice, ki so mojih let ali pa se počutijo mlade, so si prišle stvar ogledat in so bile navdušene. Tisti sodelavci, ki pa tega niso videli, in teh je velika večina, pa so videli slike v ča-sopisih, slišali nekaj govoric, se pač niso strinjali z mojim početjem. Bilo je tudi nekaj protestnih pišem, ki so jih starši naslovili na ravnatelja. Poudarjam, da sem vse preveril, preden sem se spustil v to zadevo in da ne kršim nobenega pravilnika,
nobenega kodeksa ... O morali ne namera-vam razpravljati z nikomer, ker me to enostavno ne zanima, jaz imam pri sebi vse počišćeno.
Sicer pa ... v glavnem so vsi seveda povedali staršem, s čim se bodo ukvarjali, končno so bili starši prvi, ki so nas videli gole. Večina s tem ni imela problemov.
Zdaj si postal kar znan?
Ja, ampak, kot sem že rekel, jaz sem še vedno isti člověk. Prišlo je teh petnajst minut moje slave, to pa je tudi vse.
Koliko časa se še nameravaš ukvarjati s tem?
Pravzaprav sem imel namen ustvariti samo eno predstavo, ampak ker so nas Ijudje tako zelo dobro sprejeli, ker smo zanimivi, bo projekt trajal tam nekje do poletja, potem pa mislim, da ne več.
Renato, srečno!
ViAVV^ rJ
ft <) 3-m.
G. in ga. Cankar
To, kar počnejo, je njihova stvar, nič nima-va proti. Je pa zanimivo, kakšni problemi nastajajo zaradi tega. Naj mladi vidijo! Bolj ko jim to skrivamo, slabše je. Če se zaba-vajo, pa naj se!
ANKETA: "FULLS!"
Zadnje čase poslušamo o tem, kako se slačijo naši fantje po raznih diskotekah. Nekaj naših krajanov smo povprašali, kaj mislijo o tem.
Jaka Grlicarev, delavec
Enkratni so! Izžarevajo toplino telesa. Posebej dobra sta Růžko in Jure, ker sta najbolj vroča. jaz se pred publiko ne bi slekel, pred kakšno prijateljico pa prav z veseljem.
Katarina Pogačar. dijakinja
Imajo slabo koreografijo. Sama se ne bi slekla pred občinstvom, niti če bi mi ponudili veliko denarja. Pred kakšnim fantom - ja, to pa bi.
Matevž Ogorelec, student
Grozni so! Bedno je, ker ponavljajo za filmom. Jaz se ne bi slekel pred občinstvom in tudi žanje mislim, da nimajo primernih postav za take stvari. In zato se mi zdijo neestetski. Brez tište ženske bi bili mrtvi.
Vinko
Kar v redu so, sicer pa je vse, kar je novo, v redu. Odvisno, kakšen je namen in cilj tega. Če je zabava, je OK, če gre za denar, pa ni v redu. Jaz bi to naredil zaradi zabave. Naj se Ijudje zabavajo.
Ana Oblak, Urša Rihtar
Medve si tega ne bi upali narediti, razen tam, kjer naju nihče ne pozna. Mogoče se nam slačenje fantov zdi tuje, ker tega Slovenci nismo vajeni, je pa fino, da si upajo početi kaj takega. Ampak svojih fantov vseeno ne bi pustili, da bi se ukvarjali s tem.
Napisali: Nuša Matan & Urša Mandeljc
Ta naš Trzin je res lep, če greš ven, v naravo, na sprehajalne steže, ki so po ravnem. malo navkreber ali pa še bolj navkreber. Če imaš le malo časa, se lahko sprehodiš med hišami in uživaš, fog ne daj, da bi preveč gledal pod n°ge. saj vidiš na vsakih nekaj metrov Pasji kakec. malo večji ali manjši. bistvene razlike ni. Zdi se grozno, ker smatram, da ^ tukaj živijo kulturni in urejeni Ijudje. ki ljubijo mir, red in čistočo.
Vendar samo pred svojim pragom, kar pa je pri sosedu, jih verjetno nič ne briga, ker svojega psa mirne duše pustijo. da se poděla kjer koli, samo, da je pri njih čisto.
No in glede na kulturo naroda bi bilo lahko zelo pohvalno, če bi vsak lastnik psa za njim tudi pospravil njegov kakec in tako poskrbel za svoj ugled, čistočo v Trzinu in tudi zdravje vseh krajanov. Saj veste, kakec se spre-meni v prah, veter prah dvigne in ga
ponese tudi v naša domovanja. mi pa vdihavamo res čist zrak. Torej bodite čisti tudi drugje. ne samo na svojem vrtu. Verjetno veste, da se angleški princ Charles ne sramuje na ulici počistiti za svojim ljubljenčkom. pa to naredite tudi vi.
Anonimni opazovalec sprehajalcev psov
(P.S.: naslov v uredništvu. In še to: naslednjič vam bomo poslali slike pasjih ljubi-teljev, ki ka-kce puščajo ^rç-J na zelenicah w fl kot splošno \wj ljudsko do-	1/
brobit.)	J/
UJETI V "MUŠKO"
Že kar nekaj stoletij je minilo, od kar je bil Trzin prvič omenjen. A kdo bi si mislil, da smo šele pred nekaj leti dobili prvo glasbeno skupino, ki sliši na ime Disco Kings in igra rock'n'roll glasbo. Seveda so z velikim veseljem přivolili na kratek pogovor.
Kdo vse sestavlja skupino Disco Kings?
Jaka Grlicarev - vokal, Matija Kociper -bobni, Dušan Teslič - kitara, Ivan Milan Klun - bas. Moramo povedati še to, da smo ravnokar zamenjali basista, ker nam je pre-jšnji ušel. Seveda pa se nam ni zgodilo prvič, da smo morali zamenjati enega od članov.
Kako, kdaj in kje ste začeli?
Ideja se je začela razvijati leial990. Z vajami pa smo pričeli leta 1992. Moramo se pohvaliti, da smo prvi trzinski bend, vsaj kakor mi vemo. Na začetku smo imeli vaje v starem delu Trzina pri nekem kmetu. Ko tam nismo mogli več igrati, smo bili kako leto in pol brez prostora, nato smo si ga pridobili v Ljubljani na Kodeljevem in ga delili še s štirimi skupinami. Zdaj imamo že dve leti prostor v zaklonišču zraven trgovine Merkator.
Od kod vam ime "Disco Kings"?
To je bilo pa takole: dva člana skupine sta gledala neki film. En del filma se je dogajal v diskoteki, kjer se je plesalo, in tisti, ki je najbolje plesal, je bil disco king. Tako da lahko rečemo, da smo svoje ime vzeli iz filma.
Kaj pa besedila in glasba? Kakšno glasbo igrate?
Igramo trdi rock'n'roll. Besedila pišemo sami, priredb nimamo nobenih. Priredbe igramo le za sam razvoj skupine. Naše pesmi so sedaj v slovenščini, na začetku pa so nekatere bile tudi v angleškem jeziku. Besedila govorijo o seksu, drogah, rock'n'rolu ...
Besedila piše Jaka, glasbo pa pišeta kitarist in basist.
Po kakšni glasbi se zgledujete in kaj poslušate?
Skupine kot so: Studges, A4c5, Rollinge, Majke, Partibrakers, Dirtis, Spoons, Kazna za uši ...
Kako je s koncerti?
Imamo svojega managerja skupine. Namreč smo v FV založbi (v kateri so še štiri druge skupine). Oni nam tudi organizirajo koncerte. Nastopali smo že povsod po Sloveniji. Naj-boljši koncert oz. najodmevnejši pa je bil v Ilirski Bistrici. Igrali smo tudi na Novem rocku.
Slišala sem, da ste posneli svojo ploščo.
Ja, snemali smo ploščo na radiu Študent. Bila
je tehnično nedodelana, poleg tega je bila cena še enkrat višja, kot smo se změnili. Zaradi tega z njo ni bilo nič, kajti hoćemo narediti nekaj res kvalitetnega in dobrega.
Kakšen se vam zdi izbor pesmi za EMO 98'?
Poden! Že zaradi tega, ker ne prebavljam Vilija Resnika. Pesem je osladna kot Vili sam. No ja, če bi pel eno oktavo višje, bi bilo majceno boljše.
Imate kakšen zanimiv spomin iz koncerta?
ja. Haa, haaa ... Vokalist je bil enkrat zelo pijan, tako da je premetaval zvočnike in trgal mikrofone. No ja, temu se lahko reče tudi nekoliko neprijetna stvar.
Kaj nameravate narediti v příhodnosti?
Čim prej posneti ploščo in takoj za tem začeti s pripravami na novo.
Kaj pa zasebno življenje?
Zelo radi se zabavamo kot vsi normalni ljudje naše starosti (stari smo od 20 - 25 let). Drugače pa dva študirata, dva pa hodiva v službo. Ko pa imamo zares zadosti časa, se usedemo in poslušamo Vilija Resnika. (smeh)
Na koncu prijetnega pogovora s skupino Disco Kings, se nam je slučajno přidružil njihov osebni voznik Primož Bašel, poklicni avtomehanik in dobra duša iz Podutika. Fantje so priznali, da jim je Primož, poleg tega, da je njihov voznik, velikokrat priskoči na pomoč pri tehničnih težavah, ki se jim dogajajo na koncertih. Pa še to:
Fantje so povedali vse zelo kratko in jedr-nato.
Urša Mandeljc
TRGOVINI:
Kidričeva ul. 12 in Mengeška ul. 9, Trzin
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI SVOJIM KUPCEM KOLEKTIV PODJETJA HIS.
SE PRIPOROČAMO!
OBISKALI SMO TRZINSKI ZVON ALI ROMANJE V KOPRIVNICO PRI BRESTANICI
Zadnji februarski dan, v soboto, 28. februarja 1998, smo se na pobudo našega župnika in pod njegovim vodstvom podali na romanje v Koprivnico pri Bresta-nici na Kozjanskem.
Vozili smo se z udobnim avtobusom in simpatičnim šoferjem, Z jutranjo molitvijo smo začeli pot po dolenjski cesti do KrŠke-ga, kjer smo přečkali Savo. Zbrani smo bili Ijudje, ki nam ni pomemben le okvir, ampak cenimo notranjost člověka. Zato je bil za vse nas ta dan zelo bogat in ne spomnim se, da bi kdo kdaj potarnal, čeprav smo bili po letih v glavnem že kar zreli, razen seveda ministrantov in redkih izjem.
ali bolje, znajo to opaziti. Mene bodo dosegli na vseh mojih bodočih poteh življenja. Ker je bilo med nami precej pevcev, vključno z našim Francijem, so kar močno izzvenele pesmi, predvsem Mariji na čast in v zahvalo. Viděli smo tudi lično urejeno kapelico v neposredni bližini farně cerkve, v kateri sedaj pozvanja mali zvon, ki je bil prej v fami cerkvi.
loženja z mnogo petja in zvoki harmonike. Mislim, da nas je bil tudi Bog vesel, pa četudi je bil postni čas. Vračali smo se mimo Podsrede, Kozjega, Šentjurja in se še malo ustavili na Vranskem. Ko smo se vozili skozi Tuhinj proti Kamniku, smo se popeljali, z majhnim ovinkom, skozi rojstno vas naše g. Barbare in se ji tako zahvalili za vse dobrote, ki jih izkazuje, da je naša farna cerkev bolj lepa in napolnjena z živostjo. Ko smo se prib-liževali domu, smo lahko opazovali lep sončni zahod, ki nas je spomnil, da se ta čudoviti dan končuje. Ko pa se je zmračilo, smo bili že v Trzinu. Tudi tega smo bili vsi veseli, saj je tu naš dom.
Hvaležni organizatorju g. župniku se pripo-ročamo še za kakšen lep dan in mu želimo zdravja in še veliko dobre volje.
Utrinke zapisala Amalija Vouk Fotografije: Mojca
Med potovanjem nam je g. župnik razložil naključje, kako je prišlo do podaritve zvona, ki je bil prevelik za naš trzinski zvonik, in je že kazalo, da njegovega glasu nikoli ne bomo slišali. Tistega dne nam je lepo zvonil in tudi s svojim glasom nam je vsem oznan-jal zahvalo krajanov Koprivnice, ki so čudoviti Ijudje. Sprejeli so nas odprtih rok in Iskrenega, dobrega srca.
^ župnika sta brala sveto mašo pred
; ianem s kipom Marije v nebo vzete. Ta
0Čaral z vso sv°i° lePoto. kljub
Z tu 16 Cerkev sicer maihna in skrom" ; ua pozlačenega kipa na vse strani
• Jjo aati žarki, kot da bi hoteli doseči vse
' ' v smei"i. seveda tište, ki zmorejo
Med potovanjem smo si ogledali video ka-setni posnetek, kako so zvon dvigali v zvonik, in poslušali lepo petje tamkajšnjih pevcev. Tako smo bili do prihoda na cilj vsi romarji z vsem seznanjeni.
Seznanili pa smo se tudi z zelo lepo pokrajino, sicer precej hribovito, a kljub temu zelo urejeno in obděláno. Vse to hribovje je pose-jano z mnogimi cerkvami in počitniškimi hiši-cami, v čemer se kaže prizadevnost tamkajšnjih ljudi in njihova velika Ijubezen do zemlje.
Ker izhajam iz tistih krajev, sem ta dan doživljala s posebno nostalgijo, ki sem jo skušala malo porazdeliti na vse romarje. Ko smo se poslovili od obeh Marijinih kipov, so nas gostitelji peljali na kosilo, na kmečki turizem v bližini. Tam pa smo doživeli drugo pre-senečenje. Že pri avtobusu so nas sprejeli s frajtonarico in domačimi vižami, ki so nam znane še iz mladosti. Čeprav spričo naših let že kar malo utrujeni, smo zaplesali že pred hišo. Seveda je med nami krožil pladenj z aperitivom.
Kosilo in sploh postrežba ter dobra domaća kapljica je bilo po uradnem ocenjevanju za 100 in ne le za 5 zvezdic. Ne morem in ne znam opisati prijaznosti naših gostiteljev, našega razpo-
VELIKA NOC JE PRED VRATI

-.-----j----«»--«
» B " " . . =
Ve-sé-li se zdaj, ne-beška mno-ii-ca an-ge-tov, ve-se-ti-le
se bo-i)i slu-ža-bni-ki: in ob zma-gi la-ko ve-H-ke-ga
5"
Kra-lja

3
V..—
za-do-ni-jo mo-go-čni gU-so-vj. Ve-sê-lî se
S -
■
Pod tekst z notami bi dodal le to, da se strin-jam s starokrš-čanskimi besedami in miselno-stjo sproščenega veselja dobrih duš ob največ-jem prazniku veliki noči, in voš-čim vsem Iju-dem, ki v srcu mislijo dobro in upajo na svoje vstajenje.
Pavle Krt -župnik
Gospod župnik je za bralce Odseva tudi pojasnit pomen znaka, ki ga za veliko noč opazimo predvsem na 8- vekomaj. Amen. (v spodnji desni kot svečah. Znak pomeni:	zariše četrt0 številko letnice).
lu-di vsa ze-mlja, o-ia-r|e-na s la - kim si-ja-jem.
. 3
tř
taz-sve-tlje-na od ble-ska ve-čne-ga K/a-lja
aj za-ču-li.
	-■-i-■ ■ .--	iz*-'
—Iv-»-		
da je le-n
-so-ljne-ga sve-ti pre-gna-n
V začetku aprila, predno bo izšla nas-lednja številka našega časopisa, bomo praznovali veliko noč, najpomembnejši cerkveni praznik, ki prinese veselje tudi vsem drugim, ne le kristjanom. Vernim praznik pomeni zmago življenja nad smrtjo, ponovni prihod Kristusa in napoved bivanja po smrti, za manj verne pa je to praznik, ki združuje družine in v medčloveške odnose vnaša radost in lepoto. To je praznik, ko spet lahko obujamo stare običaje in se v večji meri posvetimo svojim domačim in prijateljem.
Veliko noč napove cvetna nedelja, ko se verniki napotijo k sveti maši z oljčnimi vejicami in butaricami - žegni, kot smo jim vedno rekli v Trzinu. Fantje so včasih tek-movali, kdo bo imel večji in lepši žegen, krasili so jih s pomarančami in jabolki, danes pa je tega manj, čeprav običaj ni povsem pozabíjen. Le da je zdaj treba butarice kupovati v Ljubljani, na trgih in v posebnih trgovinah, v Trzinu pa žegnov ne delà nihče več.
Teden dni za tem pa bomo začeli barvati pisanice, pirhe. Krasili jih bomo z nalep-kami, nekateri pa se bodo celo potrudili, da jih bodo okrásili s svojimi risbicami ali pa z odtisi različnih listov. Pirhe znamo zdaj precej lepše krasiti, kot so jih včasih, saj imamo možnosti, da vidimo, kako ve-likonočna jajčka krasijo tudi drugod po Sloveniji in po svetu. Vse bolj uvažamo navado, da velikonoční zajček prinaša dařila otrokom in našim najdražjim. Včasih so si dařila preprosto izmenjali in si zaželeli veselo praznovanje. Poleg verskih običajev in opravil pa je v velikonočnem času izredno pomemben tudi velikonoční zajtrk, ko se ob mizah, obloženími z velikonočními dobrotami, zbirajo družine in praznično za-čenjajo velikonočno nedeljo. Letos bo nadvse slovesno tudi v cerkvi, saj so se priprave na velikonočno procesijo začele že pred časom. Pravijo, da bo vred-no priti k procesiji.
Trzinski župnik Pavle Krt je za předvelikonoční čas bralcem Odseva izbral krajše besedilo velikonočne hvalnice, imenovane Gregorijanski koral iz Velikonočne vigilije stran 137:
I. Kristus včeraj in danes (zacrta navpično črto),
A
Q
2.	začetek in konec (začrta prečno črto),
3.	alfa (zariše zgoraj črko A),
4.	in omega (zariše spoda črko Q),
5.	njegovi so časi (v zgornji leví kot zariše prvo številko letnice),
6.	in vekovi (v zgornji desni kot zariše drugo številko letnice),
7.	njemu slava in oblast (v spodnji levi kot zariše tretjo številko letnice),
Še povabilo k sodelovanju pri obredih velikega tedna.
Vsi dnevi velikega tedna se imenujejo -VELIKI, tako bo na veliki četrtek spomin na zadnjo večerjo in posvetitev duhovnikov (mašniško posvećenje). Na veliki petek se spomnimo Jezusovega trpljenja (pasion), sledi božja beseda, čaščenje križa in obhájilo. Veliko soboto imenujemo slavje Luči - Kristusa. Najprej bo pred cerkvijo blagoslov ognja in sveče, nato velikonočna hvalnica, brali bomo berilo, peli Alelujo, izrekali prošnje in se tako pripravili na evharistično slavje - sveto mašo.
Končno pride velika nedelja - velika noč, praznik Jezusovega vstajenja. Ob osmi uri ste srčno vabljeni, da prisluhnete maši, popestreni z edinstvenimi vstajenskimi pesmimi, pred tem pa se udeležite procesije. Ob 11. uri bo druga maša.
UllEdNiŠTVO OdsEVA ŽeU VSEM SVOJIM bRAlcEM VESELE ÍN UpE VEll'kONOCNE
pRAZNÍliE ter Obilo Upili TRENUTkoV ob
bARVANju pÍRlfOV.
Veseli se zdaj, nebeska množica angelov, veselite se božji služabniki: in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi. Veseli se tudi vsa Zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana.
POSKUS OBUDITVE NOVEGA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
5. marca se je na dobrohotno pobudo trzinskega župnika zbrai v cerkvi novo izvoljeni svet. Od 94 poslanih vabil se je odzvalo le 25 članov, ki so bili izbrani tako, da so 15. februarja med obiskovalce nedeljskih maš razdelili volilne lističe, na katere so verniki napisali svoje predloge. Teden dni kasneje, 22. 2., so dobili nazaj 64 izpolnjenih lističev. Pevci so po vajah predlagane člane razporedili po abecednem redu.
Na prvi seji novega sveta je imel animator Janez KVATERNIK uvodni govor, v katerem je poudaril, da naj bi bil svet predvsem v pomoč župniku pri odločitvah, člani sveta pa naj bi se tudi sami duhovno pomlajevali tako, da bi sodelovali pri različnih dejavnostih, kot so na primer:
-	zbiranje zakonskih parov,
-	praznovanje obletnic porok,
-	srečanja družin in molitve za družine,
-	molitve za duhovne poklice,
-	obhajanje prvih petkov in prvih sobot,
-	pomoč pri krašenju cerkve,
-	ukvarjanje z ministranti,
-	branje beril,
-	navzočnost pri věrouku,
-	pomladitev in okrepitev pevskih zborov, pridobivanje talentov za petje,
-	družabno življenje v župniji (romanja, srečanja),
-	skrb za bolne in ostarele, osamljene,
-	imenovanje cerkovnika,
-	ustanovitev Gospodarskega sveta,
-	in še in še.
Ker je bilo vzdušje na prvem srečanju dokaj klavrno, ste vabljeni tudi vsi tišti, ki niste bili izvoljeni, pa imate tovrstno veselje in nove ideje.
Vodstvo KS in
uredništvo Odseva voščita vsem žena m, le zSasfi matera m ot nj i li ove m prazniku -materinskem dnevu.
Mladinski odsek PD Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitivi
PRI MATUEZU JE BILA TUDI SIRARNA
mléka. Ker trzinska polja niso bila nikoli zadosti radodarna, da bi povsem preživljala Trzince, so si ti vedno pomagali še z drugimi dejavnostmi - predvsem so gojili živino, še zlasti govedo. Nekateri so viške mleka vozili v Ljubljano, drugi pa so se odločili, da v sklopu kmetijske zadruge ustanovijo tudi mlečno zadrugo in uredijo svojo mlékárno. Za pomoč so se obrnili na moravško mlékárno, kjer je imel glavno besedo učitelj Toman. Ta je v Trzin leta 1934 poslal mlekarnarja in sirarskega mojstra Rudolfa Učakarja Štorenkovega iz Moravč. Pravijo, da ga je Trzincem odstopil zato, ker se ni želel vtikati v politiko in se vključiti v moravško sokolsko društvo.
Kakor koli že, Rudolf Učakar je bil izkušen in dober sirar. Na eni od razstav kmetijskih pridel-kov mu je leta 1932, kot naj-boljšemu sirarju, podělil medaljo celo takratni ju-goslovanski kralj Aleksander. Sin Rudolfa Učakarja, Darko, očetovo priznanje še zdaj ponosno hrani. V Moravčah so imeli veliko in dobro opremljeno mlékárno, zato so tam izdelovali celo vrsto sirov, od ementalca, do trapista pa vse do različnih sirarskih specialitet, na primer sirov s plesnijo. Sire in viške mleka so prodajali Železniški zadrugi Šiška.
Ves čas je bilo treba budno nadzorovati zorenje sira, ki je trajalo dva meseca. Mo-jster je imel posebno dieto, s katerim je zvrtal luknjo v hlebček sira in nato s konice poskusil sir iz sredine, da je vedel, kako dozoreva. Preostali sir z dieta je nato spet potisnil nazaj v luknjico, tako, da nepoz-navalci sploh niso vedeli, kje je bila prej luknja. Dnevno so v trzinski mlekarni pridobili od 12 do 15 kg sira.
Iz Trzina predvsem trapist
Najprej je želel Rudolf Učakar v Trzinu izdelovati tudi druge sire, ker pa za to ni bilo ustreznih pogojev, je nazadnje dělal le sir trapist. Kot se spomni Darko, je oče v Trzinu nekaj časa poskušal izdelovati tudi ementalski sir. V Moravčah je izdeloval 50 kilogramske hlebce zelo okusnega in cen-jenega ementalskega sira. Poleg sira je mlekarnar pridobival tudi surovo maslo, kot stranski produkt pa sirotko. Mléko, ki so ga kmetje prinašali v mlékárno od večerne molže, so v glavnem pošiljali pasterizirano v Ljubljano. Zbrano mléko je bilo treba zvečer segreti na 80 stopinj, ga natočiti v aluminijaste "kangle" in te nato ohladiti. Pozimi je ohlajanje mleka še nekako šlo, poleti pa je bil to prav dolgotrajen post opek. Mojster Učakar je mléko zvozil s samokolnico na dvorišče za hišo, kjer je bilo kovinsko korito in ob njem ročna vodna črpalka. "Spominjani se, kako je oče pozno v noč, vse do 23. ure, zlagal kangle z mlekom v korito in nato nanje točil vodo," pravi Darko Učakar in dodaja: "Ko se je voda ogrela, jo je odtočil
salon. Tam so se radi zbirali mladi Trzinci in ob zvokih harmonike zaplesali. V tem salonu so med drugo svetovno vojno, po tem ko so partizani še tretjič požgali osnovno šolo in župnišče, za nekaj časa uredili celo šolsko učilnico za trzinske otroke.
Tam so dělali tudi sir
V hiši pri Kržišniku oziroma Matijezu pa je bila včasih tudi trzinska sirarna in zbiralnica
Sirarstvo ni bilo lahek posel
Trzinska sirarna je bila manjša in
skromneje opremljena, vendar je
bilo v njej delà na přetek. Že na vse
zgodaj zjutraj, ob četrti uri, je bilo
treba oddati mléko, ki so ga vozili v
Ljubljano, okrog petih pa so prvo
jutranje mléko že začeli prinašati
kmetje iz Trzina in Depale vaši.
Takrat se je začelo pravo delo, saj je sirarski
mojster začel zbrano mléko siriti. Segrel ga
je v velikem obzidanem bakrenem kotlů, ki je
držal 300 litrov in so ga dobili iz Moravč.
Mléko je bilo treba nato posnemavati, mešati,
precejati, skuto stiskati v modele, hlebčke
sira zlagati na sušilne police ali v posebno
razstopino, jih čistiti plesni in zlagati v
skladišče. Zorilnica je bila v posebnem pros- „_,„,.,, tnrl.	K	K Rudolf Uáakar (sedl aprsdaj) pred alrarno v
TOrU'	Moravčah
Ko se iz Domžal peljemo v Trzin in v koloni avtomobilov čakamo, da se pri-cijazimo v naš kraj, si običajno lahko zdol-gočaseno ogledujemo samotno hišo, ki v
družbi mogočne lipe straži vstop v naselje. Razbita okna in zanemarjena fasada pri-čajo, da v hišo nihče več ne vlaga denarja, le včasih dim iz dimnika naznanja, da le ni povsem brez življenjenja. Hiši in tudi lipi so šteti dnevi. Ko bodo tudi tam zabrneli gradbeni stroji cestarjev, ki gradijo trzinsko obvoznico, bodo tisto hišo podrli. Vendar je Kržišnikova hiša preživljala že tudi precej lepše čase. Lahko bi povedala celo del zanimive trzinske zgodovine. Že v prejšnjem stoletju je bila tam gostilna Pri Matijezu. V njej so se radi po napornem delu ustavljali stari Trzinci in pomoževali ob kozarčku, ob koncih tednov pa je bilo v gostišču še posebej veselo. Marsikak Tr-zinec se je prav pri Matijezu naučil prvih plesnih korakov. Večjemu prostoru na koncu hiše, ki gleda proti Trzinu, so rekli
in spet črpal hladnejšo. Postopek je pon-avljal, dokler ni bilo vse mleko ohlajeno na
20°C."
Zdaj, ko imamo hladilnike, bi bilo to povsem drugače. Takrat pa je bilo tudi drugo delo v sirarni izredno naporno. Vse je bilo ročno. "Se zdaj vidim očeta, kako je ves přemočen poganjal centrifugo," pravi Dar-ko, ki je očetu pri delu večkrat pomagal. "V mlekarni je bilo vroče, zadušljivo, ko je přišel ven, pa je vanj dahnil hlad. Ni čudno, da je staknil liudo revmo!"
Zaslužek je bil težak
Nekaj sira so pokupili kar domaćini, kar ga je ostalo, pa so ga prodajali po domovih. Z moravškimi furmani, ki so vozili moravško
mleko v Ljubljano, so bili dogovorjeni, da so s seboj jernali tudi trzinsko mleko. Nekaj trzinskega mléka in sira so prodajali tudi v trgovini Penko v Logatcu, kjer je delala hčerka Rudolfa Učakarja. Kot se spominja Darko Učakar, pa prodaja ni bila tako dobra, čeprav so nekateri Trzinci pričakovali, da bodo s sirarno kar obogateli. Mojster Učakar je imel kar dosti težav s kakovostjo mléka, saj so nekateri vanj radi dolivali vodo, precej težav pa je bilo tudi, ker so živino pogosto krmili z repičem. Pri kakovosti mleka za kuho in drugo običajno porabo se to ne pozna, pri mleku, ki je namenjeno za izdelavo sira, pa je to lahko usodno, saj se tak sir kar drobi in se ne sprime. Zato je zahteval centrifugo za preizkus količine maščobe v mleku kar pa
kmetom ni bilo najbolj po volji. Rudolf Učakar, ki mu je leta 1935 iz Moravč v Trzin sledila tudi njegova družina, je trzinsko mlékárno vodil do konca leta 1940, po vojni pa sirarne niso obnovili. Zbiralnico mleka so uredili v poslopju ob Habatovi ulici, ki ga je zgradila Strojna zadruga, zdaj pa je v lasti krajevne skup-nosli.
KJE JE I Miro Štebe
mnm?

ÉH
©NGUi
PD TRZIIM
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
Ka
i \s
se je ta mesec dogajalo v PD Onger Trzin? Na prvem meslu je treba omeniti, da so štirje člani našega društva (Sandi in Biserka Čičerov 1er Marjan in Betka Končina) v organizaciji Komisije za rned-narodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije odpotovali na Novo Zelandijo. Tam bodo v enem mesecu spoznavali lepo-te naravnega parka Tongariro na Severnem otoku, na Južnem pa jih čaka obisk novozelandskih Alp. Šli bodo tudi pod najvišji vrh Mt. Cook (3774 m), ki pa je za običajne planince tehnično prezahteven. Sledil bo obisk prestolnice adrenalinskih športov Queenstown, da pa se bodo po teh doživetjih umirili, bodo na koncu obiskali še Tasmanov narodni park in ognjenik Taranaki (2516 m).
Brez dvoma se bodo domov vrnili z obilico lepih vtisov, ki jih bodo, upajmo, predstavili tudi sokrajanom.
Se enkrat naj opozorimo, da bomo člani PD Onger Trzin v soboto, 21. marca organizirali spomladansko čišćenje okolice v našem kraju. Kdor bi se nam rad pridružil (•n upamo, da bo teh veliko), naj bo ta dan 15. uri pred trgovino Merkator oz. banko.
0 radioamatérském tečaju za uporabnike radijskih postaj v našem društvu, ki se ga khko udeležite tudi vi, si lahko več preterite na strani 22.
Po dobrem letu in pol bo končno izšla nova stevilka Ongrčkov. To ni šala, čeprav je lzad Predviđen za dneve okoli 1. aprila!
V mladinskem odseku pa vedno razmišlja-m° na daljši rok. Tako vam lahko zaupamo,
da bo letošnji mladinski planinski tabor organiziran v Koprivni na Koroškem (pod Peco) od 18. do 26. julija. Več informacij pa lahko pričakujete v Ongrčkih. Upamo, da ste se udeležili predavanja Vikija Grošlja - o Antarktiki pa res ne slišite vsak dan toliko zanimivih stvari. In da ne pozabi-mo. Objavljamo posvetilo, katero je bilo napisano v knjigi, katero smo podarili g. Grošlju:
Tam kjer v hribih veter vije je zlato sonce - in mraz brije, tam čari v duši so doma, tam del je mojega srca. Adijo zdaj vi tisočaki, v nebo kipeči vi očaki zdaj vračam se v svoj pristan, kjer svoje korenine imam.
Nazaj mi misli tja hitijo, kjer stvarstva sile zdaj bučijo, podarile gore mi življenje, zdaj v duši mir je in hrepenenje.
Emilijan Pevec
Naslednje predavanje pripravljamo 20. maja. Takrat bo naš gost Pavle Kozjek, ki nam bo ob diapozitivih pripovedoval o svojem lansko-letnem vzponu brez dodatnega kisika na najvišji vrh sveta - Mount Everest. To bo zadnje predpoletno predavanje, jeseni pa bomo z
organizacijo zanimivih predavanj nadalje-vali. 0 imenih zaenkrat ne bomo govorili, zagotavljamo pa vam, da bodo predavatelji zelo zanimivi. Hodimo pa tudi v hribe:
V soboto, 14.3., smo se z osnovnošolci in mladinci odpravili na Boč. Spomladansko neuhojene je vzpon kar utrudil in so se strinjali s tistimi, ki Boču pravijo štajerski Triglav. Za vzpon na sam vrh nam je zmanjkalo časa. Smo si pa ogledali čudovite velikonočnice, ki jih je žal vsako leto manj, in na pobudo naše štajerske vodnice Marjane organizirali pravo tekmovanje v kotaljenju po bregu navzdol in celo navz-gor. Sestop je bil hitrejši. Višek zabave pa je bila vožnja domov, kjer smo se po dveh urah nekateri še komaj smejali. A kaj je bilo tako zabavno. Zraven bi šli, pa bi vedeli!
Od samega navdušenja smo na izletu celo pozabili narediti skupinsko fotografijo, ekskluzivni posnetek krmljenja udeležencev na krmišču pod Bočem pa je žal še v fotoaparatu, zato se boste morali zadovoljiti samo s to novičko.
Planinski pozdrav!
I.M.
VIOLETA MORDEJ: VRHUNSKA KOTALKARICA IN USPEŠNA TRENERKA
Violeta Mordej. do danes najuspešnejša slovenska kotalkarica in od leta 1995 glavna trenerka pri KDK Domžale, izhaja iz športne družine. Mama Antonija je gojila gimnastiko in je tekmovala tudi na krogih vse do ukinitve te discipline za ženske. Oče Franc je bil jadralni pilot in je osvojil največje športno priznanje, diamantni C. Tudi Violeta je sledila družinskemu športnemu duhu. Začela je kot majhno, drobno, sedem-letno dekletce na ledeni plošči, kasneje pa je přesedlala h kotalkanju.
Violeta, kako se je začela tvoja kotal-karsko - drsalna kariéra?
Pri sedmih letih sem se vpisala na drsalni tečaj v DKK Olimpija v Ljubljani. Do de-setega leta sem namreč živela v Ljubljani. Zaradi moje nadarjenosti so me sprejeli v klub. Ob koncu drsalne sezone sem začela še kotalkati. Drsanje in kotalkanje sta namreč sorodna športa in se ju lahko do de-setega ali dvanajstega leta goji hkrati. Kasneje se pojavijo podrobnosti, značilne le za posamezen šport (vhodi in izhodi pri teh-niki skokov, pri piruetah, ...).
Kaj pa tekmovanja in uspehi?
Moje prvo tekmovanje je bilo na kotalkah, in sicer v skupini najmlajših pionirjev. Do dvanajstega leta se tekmovanj na državni ravni (takratna Jugoslavija) še nismo udele-ževali, tekmovali smo le na republiški ravni (Slovenija). Na prvem republiškem prvenstvu sem si prikotalkala 4. mesto, na ledu pa sem pri pionirjih do deset let osvojila 2. mesto. Zaradi finančnih težav kluba se je moja kariéra na ledeni plošči nato prekinila
za pet let. Ker mi je bilo takrat umetnost-no drsanje bolj pri srcu, me je to zelo potrio. Popolnoma sem se posvetila kotalkanju, kjer sem začela dosegati vidne uspehe. Z enajstimi leti sem postala re-publiška in državna prvakinja pionirjev kategorije A (do 12 let). Zaradi úspěšnosti sem nato na trenerjevo pobudo že s trinajstimi leti pres-topila v višjo skupino seniork, čeprav je meja prestopa po pravilniku določena pri osemnajstih letih. Ponovno sem bila re-publiška in državna prvakinja, kar me je vodilo na moje prvo evropsko prvenstvo na Lidu v Italiji. Naslova sem obdržala vse do leta 184 in ponovno od leta 1985 do leta 1990. Pri štirinajstih letih sem osvojila bronasto odličje na Evropském kotalkarskem pokalu na Siciliji. Leta 1985 sem se pridružila novo ustanovljenemu klubu KDK Domžale, k ustanovitvi katerega je veliko pripomogla tudi moja mama. Trenirali smo v komunalnem centru v Domžalah. Leta 1989 sem na sve-tovnem prvenstvu v Roccarassu osvojila 8. mesto, na Evropském prvenstvu v Angliji pa 9. mesto. 1991. leta sem uspešno izpolnila pogoje za SP v Sydneyu, katerega pa se s trener-jem zaradi političnih razlogov nisem udeležila. Leta 1993 in 1994 sem se vrnila na kotalkarsko ploščo, in sicer z dvakratnim naslovom državne prvakinje. Sodelovala pa sem tudi na SP, kjer rezultat ni bil najboljši zaradi omejenega časa treninga. Takrat sem bila že tudi sama trenerka.
Kotalkala pa sem tudi v paru z Iztokom Kuretom iz Kamnika, s katerim sva bila republiška in državna prvaka v kategoriji kotalkarskih pionirskih parov. Leta 1983 in 1984 sem se po petletnem premoru vrnila na led in bila dvakrat za-poredoma državna mladinska prvakinja Zelo mi je pomagal stric, ki je financiral tritedenske priprave. Na ledu je bil moj največji mednarodni uspeh 5. mesto na Mali olimpiadi gorskih mest v Auronzu pri Cortini ď Ampezzo. Leta 1985 sem dokončno pre-nehala z drsanjem. Sama imam na tekme zelo lepe spomine, vedno pa sem rada nastopala tudi v dobrodelne namene.
Kdo vse ti je stal ob strani?
K moji uspešni karieri so največ pripomogli starši, tako s finančnega kot s psihološkega vidika. Mama in stara mama sta me spremljali na vsako tekmovanje in sledili vsakemu mojemu koraku. Sprva me je spremljal tudi oče, vendar pa kasneje zaradi službenih obveznosti to ni bilo več mogoče. Velika zahvala pa gre mojemu trenerju Mirku Rozmanu in kasneje dolgo-Ietnemu trenerju Silvu Švajgerju, s katerim sem dosegla svoj najlepši rezultat, 8. mesto na svetu pri enaindvajsetih letih. Posebno mesto zaseda moja velika prijateljica in spodbujevalka Romi Hren, ki mi je krojila in šivala drese, zadnja leta pa je bila tudi moj sponzor. Rada bi še dodala, da sem na samem začetku nastopala v dresih, ki mi jih je šivala moja stara mama.
Zdaj si tudi sama trenerka ...
Na Fakulteti za šport sem pred dvema letoma pri ruskem profesionalnem trenerju opravila izpit za amaterskega in profesion-alnega trenerja na ledu. Na kotalkarskem področju pa še čakam na priložnost za licenco, katero si zelo želim. Delo z otroki me zelo veseli in tudi p" pokliču sem vzgojiteljica, kar mi pri mojem delu samo koristi.
Pozimi so za kotalkanje slabši pogoji in se bolj posvetim drsanju, poleti pa je prioritetno kotalkanje.
Kadar ni sezone, obsegajo dnevni treningi dve uri vadbe, med šolskimi počitnicami pa tudi do sedem ur vadbe dnevno. Poskušam imeli nadzor nad vsemi otroki v klubu, kjer sem glavni trener.
V šestih letih trenerstva se Violeta navkljub mladosti lahko pohvali z vid-nimi uspehi.
Moji varovanci so osvojili zlato in štiri bronaste medalje, na evropskih pokalih pa četrto in peto mesto na evropskem prvenstvu. Lani in letos me je predsednik evropske kotalkarske zve ze g. Rolf Schade zaradi trenerskih uspehov povabil na letni seminar, kjer dvanajst trenerjev iz vsega sveta vadi otroke iz cele Evrope. Namen lega seminarja je izmenjava izkušenj in znanja med trenerji. Biti moraš pedagog in strokovnjak, da lahko vodiš kondicijske in specialne treninge. Poznati moraš psihologijo otrok, predvsem pa moraš biti dober prijatelj, da ti otroci zaupajo, kajti le dober in odkrit odnos med trenerjem in varo-vancem vodi k izpolnitvi ciljev. Kot trenerko me zelo veselijo tekmovanja, kjer otroci pokažejo plode skupnega delà. Na tekmovanjih uživam tako v glasbi kot
tudi v programih. Če pa so zadovoljni tudi otroci sami, je to zame največje priznanje. Otroci trenirajo z dušo in ne bi hotela, da postanejo trofeje oziroma lovci na medalje. Biti prvak je rezultat trdega delà. Moj cilj je nadaljnje izobraževanje. Želim postati še
boljši trener in si deliti z varovanci še več izkušenj. Nekoč bi rada trenirala slovensko državno selekcijo. Moja velika želja pa je, da bi kotalkanje postalo olimpijski šport. V Domžalah sem s pomočjo kluba KDK organizirala prvi kotalkarski novoletni revijski program. V gosteh smo imeli tudi evropske prvake iz Italije. Mnenja sem, da tovrstne revije (Kekec, samba in kabare na kotalkah, ...) popularizirajo kotalkanje, in si želim, da bi se s posameznimi točkami udeležili tudi kakšne televizijske priredilve. Razmišljam pa tudi o ponovni uvedbi discipline plesnih in športnih kotalkarskih parov v Sloveniji. Seveda bi morali biti pogoji za trening ugodnejši tudi čez zimo; tovrstni treningi zahtevajo namreč dvakrat več delà oz. treniranja.
Kako pa si zapolniš preostanek dneva, kolikor ti ga pač ostane?
S 25. oktobrom sem postala mamica hčerki Chiari, tako da se v prostem času posvečam predvsem hčerkici in njenemu očku Oregu. Vedno pa nas spremlja tudi moj zvesti prijatelj Laro, nemški ovčar.
Mojca Senica
NOVI PREDSEDNIK TRZINSKIH GASILCEV JOŽE KAJFEŽ SE ZAVEDA ODGOVORNOSTI
V prejšnji številki Odseva smo poročali, da so si na nedávnem občnem zboru trzinski gasilci za novega predsednika izbrali Jožeta Kajfeža. Prepričani smo, da je prav, da ga bralcem Odseva vsaj v grobem predstavimo, zato smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Si kaj vesel, ker si postal predsednik?
Niti ne, saj je obveznost pre-cejšnja, ker izkušenj s pred-sednikovanjem nimam, pa lahko povem, da čutim tudi nekaj treme. Prej .	sem deloval
na operativi, na sektorski ravni, pri kkmovanjih ... Bil sem sicer v úpravném "úboru, kjer smo se dogovarjali o delu in "f°gah, vendar je predsednikovanje zame aJ povsem nova preizkušnja.
Se Pripravljate za trzinski praznik? "bhžno v tistem času kot bo trzinski praznik (15. maja), goduje tudi ron - zaščitnik gasilcev, sv. Florjan.
Florjanova nedelja bo letos 4. maja, zato se bo takratno slavje smiselno vklopilo tudi v krajevno praznovanje. Kot vedno bomo tudi letos pripravili svečano mašo in parado, na katero bomo povabili gasilce iz občinskih zvez Domžale in Mengeš. Po tem pa bomo imeli priložnostno slavnost in v OŠ pogostitev za gasilce, narodne noše in vse ostale, ki se bodo želeli pri nas posladkati. Vsi so dobrodošli.
Je tvoja naloga, da to organiziraš?
Ni nujno. Vedno skličemo sejo upravnega odbora, poveljstva, in si razdelimo naloge.
Pri bivšem predsedniku in častnem pred-sedniku Janezu Stebetu sem viděla mnogo lično in skrbno urejenih zapisnikov. Ze nekaj časa pa zato skrbi tajnica.
Prej je bil tajnik Lenarčič. Seveda pa je potrebno voditi svojo evidenco.
Koliko časa porabiš za opravljanje pred-sedniške funkcije?
Ker sem še neizkušen, porabim približno uro na dan, sčasoma pa, ko se bom navadil, pa manj. Trenutno moramo opraviti veliko papirnih zadev zaradi zamenjave. Do maja, junija, julija bo morda delà malo več, potem je dva meseca zatišja, oktobra pride na vrsto mesec požarne varnosti, pa zopet za dva, tri mesece mrtvilo. Sedaj bodo tekmovanja, skozi vse leto so sek-torske vaje, sestanki ... Vedno je kaj.
V	družini ste trije moški in vsi gasilci?
Oče je gasilec že od mladih nog in sedaj eden od podpoveljnikov, mlajši brat Marko je poklicni gasilec v Ljubljani in prav tako podpoveljnik.
V	vodstvu društva imamo zdaj še en družin-ski par. Poveljnik je Milan Marolt, njegov brat Metod pa je podpredsednik.
Viktorija Pečnikar - Oblak Fotografija: Urša
Kmetom pomagam, da se pos-tavijo na noge, je rekel plemić in jim pobral konje.
Nemški pregovor
STRELSKA DRUŽINA TRZIN
Strelsko društvo Trzin se pripravlja na zaključne boje v streljanju z zračnim orožjem. Razpored tekmovanj je zelo "natrpan", tako da vse do 15. aprila za střelce ne bo prostega vikenda. Regijskih tekmovanj se bo udeležilo z 8 pionirjev, 4 mladinci, 1 mladinka, 9 članov, 2 članici in 3 veterani. Samo najboljši pa bodo nastopili na državnih prvenstvih. Veterani pa so se že vrnili z državnega prvenstva. Do sedaj sta za veterane nastopala le Andrej Perne in Franci Brečko. Letos pa se jima je pridružil še Franci Mušič, tako da so lahko nastopili ekipno. Bili so odlični in osvojili državni naslov s 537 krogi, ob tem pa je državni prvak postal tudi Franci Brečko z neverjet-nim rezultatom 188 krogov. Tako dobrega
ekipnega rezultata s \serij	sko zračno puško
i ne odstre- lijo mnoge dobre člans 1 ke ekipe. Posamezni rezultat 188 kro- gov pa je brez treninga s tem orožjem skoraj nedosegljiv. Zato vsem skupaj čestitamo.
Upamo, da se bo prvakom pridružil še kdo in da bomo tudi v letošnji sezoni imeli nekaj regijskih in državnih naslovov. Tudi ligaški boji se zaključujejo. Z nekaj smole so pred kratkim střelci s pištolo izgubili proti konkurentom za uvrstitev v I. ligo. Toda še vedno so imeli zmago več, saj so pred tem premagali kar nekaj dobrih ekip. Toda konkurenti so neverjetno premagali še najboljšo ekipo 2. lige. Tako se bodo naši fantje najverjetneje še vedno borili v drugi ligi. Střelci s puško pa so trenutno zasedajo zelo dobro četrto mesto in bodo le tu najverjetneje ostali. V tretji ligi se še vedno borimo

BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO)
V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA
MODNE TKANINE
PO UGODNIH CENAH IN ŠIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7h DO 1 9h V SOBOTO OD 8h DO 13h
za obstanek saj kljub štirim zmagam ob-staja možnost začaranega kroga kjer bi izpadli. Toda to ligo ne jemljemo tako resno in jo uporabljamo kot trening tekme. Enkrat nastopajo mladinci, drugič člani, tako se v tej ligi menja sedem strelcev.
RADIOAMATÉRŠTÍ TEČAJ
V PD Onger Trzin se je v zadnjih mesecih večina vodnikov "oborožila" z radijskimi postajami Kenwood TH-22E. Ni kaj, društvo skrbi za varnost svojih članov, saj je s tako opremljenim! vodniki pot v gore še varnejša. Za uporabo teh postaj bodo morali lastniki opraviti tečaj za radioamater-je III. razreda. Našim članom je na pomoč přiskočil radioklub "27. julij" iz Radomelj, ki bo tečaj organiziral v prostorih OŠ Trzin. Tečaj se bo pričel 6. aprila ob 18.30 (7 predavanj po 3 šolske ure). Cena tečaja bo ok. 6.000 SIT. Će vas radioamaterstvo zanima, se tečaju lahko priključite (tudi če niste lastnik postaje)! Vse dodatne informacije: Gregor Schoss, 3: 716-383 (do 20.00).
skupina naj bi zaigrala igrico, nastopili naj bi tudi klovni, mladi glasbeniki, verjetno bo prišla tudi godba na pihala in celo narodne
HABAT
Posebej pa je treba pohvaliti ekipo starejših pionirk naše osnovne šole, ki tekmujejo v odbojki. Prvič v zgodovini šole in tako tudi Trzina so postale občinske prvakinje in se tako uvrstile na regijsko tekmovanje. Regijsko tekmovanje bo potěkalo v Kamniku 20. marca. Prve nasprotnice naših deklet prihajajo iz Stranj. Upamo, da se bo tudi za nakup njihove tekmovalne opreme našel kakšen sponzor.
•	ponedeljek: košarka (moški)
od 20.30 do 22.00 e torek: nogomet (moški) od 20.30 do 22.00
•	sreda: aerobika (ženske)
od 19.00 do 20.30
•	četrtek: odbojka (mešano)
od 19.00 do 20.30
NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN

Starejše pionirke so občinske prvakinje
Ta čas po vseh osnovnih šolah v občini Domžale poteka Občinsko prvenstvo v košarki in odbojki. Športno društvo Trzin pomaga učencem OŠ Trzin pri tekmovanjih tako, da skrbi za njihovo opremo. Deklicam in dečkom iz košarkarskih ekip so tako letos priskrbeli drese. Denar za nakup dresov za deklice je zagotovil Anton La-goja, za dečke pa Silvo Habat. ŠD Trzin bo poskrbelo tudi, da bodo mladi športniki lahko po znižanih cenah kupili športne torbe.
ŠD bo tako v maju pripravilo spominski tek Petra Levca, v sodelovanju z vrtcem Žabica pa tudi 2. otroško olimpiado. Obe prireditvi bosta v soboto, 30. 5. 98, ŠD pa ob tem poziva vse krajane, naj jim po svojih močeh pomagajo s predlogi in seveda tudi pri organizaciji prireditve. In kaj imajo v načrtih? Za začetek bodo pripravili športne igre za najmlajše, na katerih bodo lahko sodelovali vsi otroci. V mislih imajo bolj igre, kot so na primer igre z žogo, tek, igranje z vodo, skakanje na trampolínu ..., hkrati s tem pa bo potěkal tudi kulturni program. Lutkovna
%

noše. V ŠD se že dogovarjajo, da bi omogočili tudi ogled atrakcij balonarske-ga kluba Barje.
Ža zaključek bodo prišli na svoj račun tudi starši, saj bodo žanje pripravili nekaj tek-movanj in nalog, zvečer pa bodo, če bo vse po sreči, pripravili veselico za vse krajane Trzina.
V telovadnici osnovne šole še vedno potekajo športne aktivnosti, ki so naštete v razpredelnici.
WĚf MĚ	ANT0N
WJW	LAGOJft
^^^^ MBttf	UilkiH nttulKcH*
i -	19 lf»»««iilM
Otroška olimpiada ob krajevnem prazniku
Naš kraj bo v maju praznoval 72_5-letnico prve omembe kraja v pisnih virili, ŠD pa bo nekako takrat praznovalo 25-letnico svojega obstoja. Ker bodo tudi druga društva ob krajevnem prazniku poskrbela za ra-zlične prireditve, bo letošnji maj za vse Trzince posebej prazničen.
Telovadba za otroke še vedno poteka ob četrtkih od 16.00 do 17.30, vpis je še možen. Za informacije pokličite Igorja ali KS Trzin. Športni pozdrav!
Nuša Matan Fotografiji: Urša
MLADI TRZINSKI ŠAHIST ŽIGA BOBNAR SE PREDSTAVI
Šah sem se začel učili v prvem razredu osnovne šole, ko me je za lo kraljevsko igro navdušil moj mentor in učitelj Vladimir Nadj. Njemu gre zahvala za vse moje us-pehe.
Leta 1996 sem prvič nastopil na prvenstvu Slovenije v šahu. V Mariboru je bilo od 17. do 23. februarja tistega leta tretje prvenstvo Slovenije, na tekmovanju pa sem v skupini fantov F-10, dosegel 29. mesto. Naslednje leto sem na 4. državnem prvenstvu, prav tako v Mariboru, od 22. 2. do 3. 3. 97 spet igral v skupim fantov F-10 in dosegel odlično 8. mesto. Žal zadnjih treh partij nisem odigral, saj sem zbolel in sem moral turnir predčasno zapustiti.
Na prvem osnovnošols-kem državnem prvenstvu, ki je bilo lani v Kranju, sem naslopal v skupini fantov do 11 let in sem dosegel 24. mesto. Na četrtem državnem prvenstvu v pospešenem šahu (skupina F-12) v Novem mestu, ki je bilo 13. in 14. septembra 1997, sem zasedel 39. mesto. Do zdaj sem bil trikrat tretji na občinskem ter dvakrat tretji na regi-jskem prvenstvu v Ljubl-
jani. Moj največji uspeh je moj letošnji naslov občinskega prvaka med fanti do 11 let ter 8. mesto v Sloveniji. Tudi v naprej se nam-eravam ukvarjati s šahom in upam, da bom dosegal kar se da dobra mesta. Vsem mla-jšim otrokom bi sveto-val, naj pričnejo igrati šah, saj ta igra krepi tako možgane kot duha.
ŠAHOVSKA IGRA KOT VZGOJNO-OBLIKOVNO SREDSTVO, Kl IMA BLAGODEJNE UČINKE PRI RAZVOJU INTELEKTA IN DRUGIH PSIHIČNIH FUNKCIJ TER PRI OBLIKOVANJU ZNAČAJA IN CELOTNE OSEB-NOSTI
Izkoriščanje pedagoških učinkov šaha v preteklosti
Vzgojno-oblikovne učinke šahovske igre so nacrtno izkoriščali že v prejšnjih zgodovin-skih obdobjih. Igra na šahovnici je imela pomembno vlogo že v srednjeveškem sistemu vzgoje posvetnih fevdalcev, saj je pre-vzela tehten delež njihove intelektualne vzgoje. Splošna zgodovina pedagogike na-vaja, da je imela igra na šahovnici, kot ena izmed sedmih viteških veščin, nalogo, da razvija sposobnost orientiranja v različnih situacijah na polju in v gozdu in da spod-buja iznajdljivost in sposobnost izdelave načrta za napad in obrambo. Po drugi strani pa je bila za podrejene sloje "kraljevska igra" tudi zaradi leh vzgojnih odlik nezaželena in često prepovedana. Tudi v kasnejših obdobjih so veliki misleći visoko ocenjevali vzgojno-oblikovalne učinke šahovske igre. Sir Thomas Elyot je izrekel naslednje besede: "Izmed vseh iger, ki ne vsebujejo telesnega naprezanja, je naj pri po roči j i vejši šah, ki oštri razum in razvija spomin itn."
Šahovski mentor Vladimi Nadj
Trgoavto Ko per
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422
AKCIJA: Kolesa ROG -10% popust pri gotovinskem nakupu ali 1 + 1 ček, možnost nakupa na 1 + 11 čekov BREZ OBRESTl in brez popusta! PIAGGIO SKUTERJI - OB NAKUPU PRAKTIČNO DARILO
novi varnostni trikotniki	od	1.380 SIT	dalje
akumulatorski polnilci Bosch, Poko	od	5.608 SIT	dalje
brisalci vetrobranskih stekel	od	1.197 SIT	dalje
dodatne stop luči	od	2.076 SIT	dalje
agregati za pranje vozil, traktorjev itd	od	23.949 SIT	dalje
pretočna prostostoječa črpalka za tekočine		11.497 SIT	
motorna žaga Husquarna - 61 FF		71.064 SIT	
motorna žaga Partner 351 CCS		35.647 SIT	
motorna kolesa TOMOS (Avtomatik, Targa, APN 6)	od	94.500 SIT	dalje
skuterji PIAGGIO, GILERA	od	319.200 SIT	dalje
avtoakustika Clarion	od	29.156 SIT	dalje
prtljažniki Fapa	od	7.800 SIT	dalje
sobno kolo - Viva digital		43.995 SIT	
tovorne prikolice	od	74.075 SIT	dalje
wiiDiM® MA
motorna olja Castrol, Valvoline, Elf, Mobil, Mapetrol, Proton in Rsl, antifriz - koncentrat in razredčeni, akumulatorji Fiamm za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila - 2 leti garancije, zimske in letne pnevmatike Sava in Pneumat, prtljažniki Fapa + dodatki
za smuči, sedežne prevleke, spojlerji, volanski obroci - športni, rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, pločevina, elektromateriál Iskra, Saturnus, Helia, Bosch in drug material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa Rog in Atala, skuterji Piaggio, ročno elektro in navadno orodje in drugo.
Ptačilo kupljenega blaga tudi na 1 +7 čekov ali s kreditom brez pologa.
Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi in konkurenčnosti cen.
Vedno se bodo našli Eskimi, ki bodo za prebivaice Konga izdelali navodila za obnašanje v veliki vročini.
Stanislaw Jerzy Lee
UTRINKI IZ SKUPINE PIKAPOLONIC IZ VRTCA ŽABICA TRZIN
Vauvenargues	Johann Wolfgang Goethe	Giacomo Leopardi
Ko so nekoga vprašali,
kaj je najredkejše na svetu, je
odgovoril:
"To, kar pripada vsem, to pa je zdrava parnet".
V zadnjem času je bilo v naši skupini še posebej pestro, saj Se je ves čas kaj dogajalo. V sklopu teme "Trzin - moj kraj" se je na naše povabilo prijazno odzval Nejčev dedek, ki nam je s
pravljice ... Ko : dobili še kazalke, smo si lahko kar s izbirali željene s polic in jih tavali.
Vrtčevski pozdrav in nasvidenje Janja
wapak je misliti, da je enakost naravni zakon.
Narava ni ustvarila nič enake-9a- Njen najvišji zakon je po-arejenost in odvisnost.
pripovedovanjem, kako je bilo včasih v Trzinu, zelo príbližal kraj in običaje. Otroci so ga z zanimanjem poslušali in se še dolgo o tem pogovarjali.
Tudi ko smo se pogovarjali o "Knjigi - moji prijateljici", smo svoje znanje hoteli še razširiti, zato smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano v knjižnico Otona Žu-pančiča, kjer nas je o vsem poučila knjižničarka Ida. Ob knjigi smo celo telovadili, poslušali
tek, ki nam je ob svojih pesmih pri-povedovala, kako pesmi nastanejo. Z nami je preživela cel dopoldan in odgovarjala je na zvědava otroška
vprašanja.
V popoldanskem času, ko starši niso v službi, smo jih povabili v vrtec na hospitacijski nastop, kjer so lahko opazovali, kako potekajo naše dejavnosti. Obenem so spoznali, kako se njihov otrok vključuje, kaj ga zanima ... Prišli so skoraj vsi
starši in seveda domov odšli bogatejši za nova spoznanja. Tudi ob pustu smo povabili starše, da so pustovali skupaj z otroki v diskoteki Life v Domžalah. Tam nas ni pod maskami nihče spoznal. Tudi glasba je bila čudovita, saj je Renato věděl, česa si resnično želimo. Kar prekmalu smo morali domov in prostor prepustiti ve-čjim maskam.
sovražni,
V tem času pa smo v vrtec povabili ludi otroško pesnico Zlatko Levs-
Učenjaki so večinoma kadar kaj spodbijajo; člověka, ki se moti, imajo za svojega smrtnega sovražnika.
-
ODSEV
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
ke nagrade - in prelepe spomine na neponovljiva doživetja.
Erika Benkovič
Zimska šola v naravi - za 5. razrede - je že naša slalnica. Prav lako Pokljuka. Samo da smo lelos dobili ugodnejšo ponudbo iz hotela Šport. Pa smo jo sprejeli. In nismo se zmotili. Tako se je vseh 33 učencev in 5 njihovih spremljevalcev v hotelu z veliko telovadnico, večjimi dnevn-imi prostori, lepo jedilnico, okusno hrano -res dobro počutilo. Nemoteno smo lahko izpeljali šolski del programa, to se pravi pouk. Seveda nismo pretiravali! Ampak če ga je še tako malo - pouka namreč - ga je vedno preveč, zato smo največ časa preživeli na snegu. Razdeljeni v skupine po sposobnostih in
MORDA NISTE VEDELI ...
VLADIMIR BORISSOV dr.med.
spec, manualne medicine ODPRAVUANJE TEŽAV PO KIROPRAKTIKI
znanju so se petošolčki izkazali v alpském smučanju in teku na smučeh. Doživeli so vse: drobne in velike uspehe, padce, pohvale, zmajevanje z glavo, navdušenje, ra-hlo jezo ...
Nazadnje pa so vsi přejeli zasluženo nagrado: 24 medalj, diplome, priznanja, slad-
Zagotovo se še spominjate čev-Ijev, ki ste jih najraje nosili (ali pa jih imate na nogah prav v tem trenutku) in so vam jih vsi zavidali. Da, prav imate - govorimo o količkah, tem udobnem in neprekosljivem obuvalu, ki marsikoga spremlja na nepredvidljivih stranpoteh življenja že od valete naprej ... Toda, ali veste, od kod izvirajo? Pred nekako 40 leti naj bi jih zasledili kot del obvezne garderobe, takorekoč folklore, prebivalcev Količeva. Sprva so bili to robustné obujke, ki pa so jih mojstri (lomače obrti razvili do današnje popolne forme. Postale so svojevrsten simbol moš-kosti, prepletene z verižicami in okićene s cofki, pa v določenih družbenih krogih v kombinaciji z belimi dokolenkami predstavl-jajo celo statusni simbol! Ker so Količani hodili v tujino s
MANUALNA MEDICINA
bolečine v vratu, glavoboli, vrtoglavice, mravljinčenje v rofeah ?
občutek bolečin pri srcu, v želodcu, pljučih ?
bolečine v križu, nogah in mravljinčenje ?
FIZIO CENTER TRŽI
Sen vsakega pravega moškega -najprestižnejši, ročno izdelani modeli količk v omejeni seriji so resnično šik! (Od zgoraj navzdol si sledijo: "Hombre", "Ùbermen-sch", "Pacific Phantassie" in klasični "Be mine - type II".
trebuhom za kruhom, so svoj ponos razširili tudi daleč naokrog. Žal jim je "posel stoletja" zaradi nezaščite modela splaval po Bistrici, v uteho pa jim je lahko ugled in velika popularnost količk.
tel.:162 18 37 I.O.C Trzin, Hrastovec 10
IZ TRZINSKE ČRNE KRONIKE
Tokrat smo se odločili. da bomo objavili nekaj zanimivejših dogodkov. ki so jih v trzinski čmi kroniki zbrali policisti Policijske postaje Domžale. Obljubili so nam, da nam bodo tudi v prihodnje pošiljali podatke o tem, kaj se v Trzinu dogaja, pa bi bilo bolje, da se ne bi. Mogoče bi se morali nad takimi novicami tudi zamisliti.
Živali si tega ne zaslužijo
0 mučenju živali se je v Trzinu že šušljalo. Najprej so bile žrtve bajerske žabe, potem uboge mućke, nedavno pa je naključni sprehajalec R.S., ko se je sprehajal po gozdu v smeri proti Črnučam, našel za zadnje tace na drevo privezanega odrtega psa. Policijo v Domžalah je o tem obvestil 29. januarja letos. Ob tem je povedal, da je to našel vsaj kakšen mesec prej. Glede na fotografije, ki jih je posnel g. Schoos, se je zločin zgodil še prej. Povedal je, da ni našel sledov strelskih ran. Sliko so policisti pokazali tudi poklicnemu lovcu in ta je ugotovil, da gre najbrž za pasmo doberman. Kuža je bil zelo strokovno odrt (celo rep), dobesedno slečen iz kože. Morda je bil zadavljen, četudi je to težko verjetno, ali pa zastrupljen.
Bojda obstajajo ljubitelji kož, tudi pasjih, ki radi spravijo "trofejo" za spomin.
Pokvarjen piknik
Mladi fantje, bivši sošolci iz OŠ Trzin, so se med letošnjimi zimskimi počitnicami odločili, da bodo imeli piknik. Presenetila jih je banda oboroženih falotov. Dvema so zažgali gorski kolesi. Poizvedovanja so še v teku. Škode je približno za 60.000,00 tolarjev. Storilce še iščejo. Prijava je bila na telefon 113, klical pa je neki moški, ki je bil na pogorišču. Čas dogajanja je 20. februar, med 21.30 in 21.45 uro.
Kri ob pijaci hitro zavre Pretep pred Leka barom so zakřivili vročekrvneži. Dva mlajša moška, doma iz kamniškega območja, sta se sprla z drugima dvema moškima. Eden izmed neznancev je v hrvaškem jeziku zagrozil, da bo uporabil piš-tolo, če ne bo mir, in se nato skupaj s kolegom odpeljal z audijem 100 srebrne barve, Ijubljanskega registrskega območja.
To se je dogajalo 13. 2. 1998. Zdaj policija preverja audije s takšno barvo. Preverjanje opravljajo poleg domžalskih tudi drugi policisti.
Nevarni ostanki preteklih vojn
Na gradbišču bodoče štiripasovnice so letos našli že tri granate. Vsakič je šio za ostanke topovskih zrn oz. granat, ki izvirajo še iz druge svetovne vojne in so bile tako globoko v zemlji, da so jih odkopali šele sedaj, ko gradijo novo cesto. Prvo nevarno izkopanino so našli 7. 2., drugo 12. 2., tretjo pa 24. 2. Vsakič jih je prevzel pirotehnik iz Centra za varstvo pred neek-splodiranimi ubojnimi sredstvi, kot se uradno imenuje ta ustanova. K sreči so to granate, ki ne počijo kar tako, saj vendarle niso bile nastavljene z namenom da ubijajo, ampak so bile zgolj odvržene v ta močvirnat predel. Prav ob zaključku tokratne redakcije so nam krajani sporočili, da so na gradbišču spet videli pirotehnike. 0 po-drobnostih bomo skušali poročati v naslednji številki.
Demokracija je, ko vsak lahko pove kar JAZ mislim.
U




ct .

r>v


** 0 da


dtU
** rtuuu -^ fi»*»*.
it

lio

Mio,.





...................................umnim........Kftiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiii.......mu................
/-v
Kaj pa če ovce niso to, kar se zdijo? - Izročilo 8. marca med domaćo moško populacijo še ni pozabíjeno Lahko zlikovce sploh kdo užene v rog?
NAVIHANI KOŠTRUN ČEZ NOČ POSTAL LJUBLJENEC VAŠKEGA ŽIVLJA
Ze od pamtiveka je ovca veljala kol sinonim voljnosti, umirjenosti, krotkosti in skromnosti, zaradi mleka ter
volne pa je tudi koristna. Vendar tole razkritje razbija dogmo: minulo sončno sredo je organizirana skupina pohodnikov PD Ižakovci lenobno motrila vrvež na turistični kmetiji Čulibrk pod čašico, ko se je v njih zakadila bela volnata gmota. V vs-esplošni zmedi je većini napadalnih uspelo pobegnili v vinsko klet, štirje nesrečneži pa so bili ob grozovitem blejanju deležni neprijetnih ugri-zov in udarcev kopitc. Najhujšega jih je ob-varoval hlapec Ramon, ki je krvoloka s pasjo radosljo in olrobi zvabil v šupo. Ker je bil oskrbnik Drejc Pinlar službeno odsoten, je pripetljaj obrazložil kar pogumni rešitelj sam: "Ta podivjana ovčica je pravza-
•	prav koštrun, čuvajske navade --k■ pa je očitno prevzel od ovčarja
ij Runota, ki je že vsega j Jj. naveličan. A povem vam, tega
•	i Jj j bačka ne damo za noben denar,
/ // je pravi čuvaj hiše in duša kmetije. Sicer je goste že večkrat napadel,
/, • f\ a smo jim v jerbas hitro zatlačili obilo zaseke, ajvarja, pirhov ter /	mlincev, moškim pa še karnister domaćega - in smo si bili bot!"
- Medtem, ko živinorejci o tem primeru nočejo nič vedeti, pa je za nenavadnost nekaj zanimanja pokazala kinološka stroka. V Podutiku so glave skupaj že staknili specialisti dresure in vodljivosti, tik pred izdajo pa je tudi priročnik "Znamo živeti z ovcami?" Za naše bralce pa še nagradni natečaj: pomagajte nam poiskati primerno ime za čuječega bačka. Prva nagrada je vikend paket za dve osebi pri Čulibrkovih.
Le Ramon zna s to ljubko, a nepredvidljivo žverco.
Njen ugriz velja med okoličani za pravi talisman, živahni beee-beee pa ponekod že izpodriva tradicionalni "dobro jutro".
Ena izmed žrtev agresije je navkljub šoku in nestrokovni pomoći mahoma okrevala, saj so ji zadišale dobrote iz jerbasa.
Zdolgočaseni ovčar Runo je na posrečenega "učenca" očitno prenesel tudi nekaj nezaželenih, a zato zanimivih lastnosti.
V Podutiku so za eksperimentalni ovčarski pesjak ravnokar položili temelje. Vreme jim je šio ob tem še kako na roko.
Zoran Briski, mesar-sekač: "Kaj naj rečem? Ženo sem peljal na jadranje po Kornatih. Pamže sva pustila pri sosedih, sama p; sva uživala sto na ura! Jaz sem fasal morsko bolezen, draga pa je dobila izpuščaje zaradi alergije. Seveda sem jo presenetil! Dobila je mikrovalovko in v erotično spodnje perilo zavit višnjev liker.Tudi po petih letih zakona se imava še vedno rada, zato mislim, da bi moral biti materinski dan vsaj vsak mesec dvakrat!"
SO BILE VAŠE DRUŽICE DELEŽNE VEČJE POZORNOSTI?
Ah, ta osmi marec! Tako opevan, skrivnos-Ino vznemirljiv in poln pričakovanj za vsa dekleta in žene ...
In moški naj bi bili ta dan še posebno romantični, pozorni ter sploh polni presenečenj.
Pa so bili naši "kerlci" kos vsem tem izivom?
Presodite sami:
Mirko Komočar, strojevodja: " S službo sem končal že ob osmih, ženo sem peljal po nakupih v Trbiž, kosila pa sva pri tašči. A kaj sem podařil? Ženi spomladanski plašč marsovček in nagelj, tašči pa ikebano in tep-tep-tep glavnik."
Blaž Šutej, varnostnik: "Po noćni izmeni sem le mukoma zbudil punco in jo zvabil žurat z družbo. Bili smo v Jaršah in Kranju, potem pa še na kavici v Dolskem. Svoji "lamali" sem dal partehno žgoščenk, toaletno milo in lectovo srce.
Mislim, da sem kar dobro izbral!"
________ODSEV
DEZINFORMACIJSKI VRTINCÍMED TRZINCI
Vanessa Skočir, arhitektka: "Z zaročencem sva bila na dopustu v Wengnu. Izvoljenec me je razvajal ves vikend, zadnji večer pa me je nežno objel ter me med poljubljanjem zasnubil in poklonil masivno srebrno verižico. Čeprav ga je potem na nočni smuki zadelo sidro v lice, mi bo ostal ta dan vedno v lepem spominu."
Ema Klara Vipotnik, zborovodja: "Moj možek me je prebudil s kavico in slanim pecivom, odkolesarila sva v Vače do situle in si pripravila piknik ob Savi. Naenkrat naju je preletel zmajar, ki je za seboj vlekel napis "Ema, Stanci te ima rad" odvrgel pa je tudi velik gobelin, porcelanastega psička in radlo kasetofon ... Ah, ta moj Stanci! Za nameček pa je raztegnil še meh in zapěl "čuk se je oženil"... res, čudovit 8. marec".
Hja, tako pač to gre. Brez njih je težko, z njimi še težje. A vendar - kdor osreči eno življenje, osreči ves svet, ...
KRŠITVE JAVNEGA REDA IN MIRU NA JEMČEVI MEČEJO SLABO LUČ NA VES 'TRZIN
Še ne tako dolgo nazaj je po tej znani ulici tekel živahen dvosmerni promet, otroci so se lahko na tej cesti brezskrbno igrali, sosedje so živeli z ramo ob rami - kot iz Dr. Romana, kjer vladata ljubezen in harmonija ter se cedita med in mleko ... A vse lepo se enkrat konča: nasilje, škodoželjnost in neetičnost so le trije izmed jezdecev Apokalipse, ki so zavladali tej, nekoč opevani, soseski!
Očitno pa zgledi vlečejo: vzor mladim delikventom so pogosto stari, prevejani mački in otope/e kriminalke.
Razred zase je zagotovo Zvezdana Škrt, vita/na upokojenka z zajetno kartotéko : že zdavnaj
prerasla okvire žeparjenja, prosjačenja, od!ujit ve po/jščin ter črne seč nje, zdaj pa je odvečno energijo usmerila v tujo pošto. Z doma izdelanim vitrihom najprej diskretno vlomi v že vnaprej izbrani nabiratnik, shrani voščilnice, seveda pa přebere pisma in jih nato onečedi s fekalijami. Svoj ritual zaključi s starim trikom: oškodovancu 2x po trk a na vrata, pusti od ti s blatne roke ter se z zaigrano hibo odziblje naprej.
Film Iztrebljenec mi je dal krila ... Le zapeka me lahko ustavi.
Crnomaljec Vili Čar rad zahaja v naše loge - pa ne samo zaradi številne žlahte, marveč tudi zaradi družbeno samozaščitne strasti, ki ga ima v oblasti. A'edeljsko oblečen in s trofejnim, a še vedno nevarnim orožjem na prsili vzdržuje red in mir "a kolovozi/i, legitimira prišleke iz Loke, občasno pa izstreli tudi
kakšen rafal, vendar kot pravi sam, zgolj preventivno. Meri v „„„ . . , - , . , . . ,, . . . . „ glavne,n na okna in balkone, kjer nage ni ne uspevajo	£ f ?br01"1 Slabo! d0k'er S*a"ne ,bodo <flh,ane" ne bom
simetrično, vedno željan prepira pa se rad postavi po robu tudi Za,ISn" «^a »cer pa mije vzdevek Rafae prav već," nam je po za-nevzgojeni mladeži, ki si želi starega papirja...	sledovalnem teku nam.gnil kleni trdoživ V.l. Čar.
Vse krajane opozarjamo na previdnost in povećano budnost, naslednja številka pa bo razkrila anomalije ter prestopništva Rakefove in Lobodove ulice. P S Piši|e "am, kaj si o vsem tem mislite Vi!
Redakcija	Tnk kamera Grabež,
Izvršni producent: 1. Robavs	Škraba
Zvokovna obdelava Končar,	Kaskaderji Bule. Bure,
Benedejčič	Bune
Brezposelni Bine Marjanovič, / 7, stari znanec črne kronike, je z 217 prekrški nedvomno njen rekorder. Tokrat je dne 22. 2. tega leta ob 00. 27z neregistriranim ope! m an to najprej oplazil pravilno parkirani mobilni kompost-nik, nato pa z neprilagojeno bitrostjo treščil v novi prizidek Pellattijevib. To je vzneje volji/o gospodar ja hiše Kadeta, ki je v tistem trenutku na divanu prek neprijav/jenega televizor ja spremi jal igre v Nagan u in prišlo je do pre rivan ja. Popisali so oba, vročekrvni Bine pa je še kar grozi!, zato so ga odpeljali v "mirnejše kraje".
Zadirčni Bine bi kar grozil ali manta ne naredi ČLOVĚKA
ŠALE IN ANEKDOTE O TRZINCSH OBJAVLJENE V ODSEVU PRED 20. LETI
Se še kdo spomni. kakšen je bil Odsev pred dvajsetimi leti? Ko smo listali stare orumenele liste predhodnika sedanjega Odseva smo se večkrat nasmejali in ugotavljali, da ne bi bilo slabo, če bi kakšen článek ponatisnili, saj smo se včasih ubadali s problemi, ki nas še zdaj tarejo. Zanimivo je videti. kako smo se stvari lotevali takrat in kako se jih zdaj. Za pokušino tokrat objavljamo nekaj starih anekdot in šal objavljenih v Odsevu št. 4. leta 1977:
Da so Trzinci nekoč veljali za ljudi, ki so bili vešči urno zaneliti in poiskati kakšen pretep, ni potrebno posebej pisati. Do tega slovesa so jim dosti pomagale gasilske veselice, katerih nekoč ni zamudil nihče, če se je imel za pravega Trzinca: ne samo zaradi dobre kapljice, plesa in žensk, tam se je vedno našel tudi kak tujec, ki je vil "vreden batin", ki so jih domači fantje prav radi dělili, samo če je bil kdo voljan sprejemati. No, če pa jih ni bil...
Zaradi takih primerov so Trzinci vedno nosili s seboj tudi razne bojne oziroma obrambne "pripomočke", najsi je bil to navaden količek, žepni nožiček ali "pibeč". kot so mu rekli, ali pa kaj podobnega. Pa se je razvil nekoč med očetom in sinom, ki sta se ravno odpravljal na veselico. tale pogovor:
Oče pomenljivo: "Imaš pibeč s sabo?" "Menda jal" odgovori sin, oče pa ni hotel verjeti sinu na vesedo: "Pok3Ži!" Poba izvleče na dan že večkrat rabljen in zarjavel nožić in ga pomoli očetu. Ta ga nekaj časa kritično ocenjuje in ogleduje. nato pa se razjezi: "Smrkovc! Poglej kolk je zarjavov! Boš še kakšnga zastrupu z nim!"
In ker so bili. kot smo že v prejšnjih vrsticah izvedeli, Trzinci "športniki" in krepki fantje, ki so radi jedli in še rajši pili, ni bil med prejšnjimi generacijami redek tak, ki je dočakal drugega Abrahama ■ sto let. po domaće ali pa se mu je vsaj krepko približal. Marsikateremu takému pa se je zgodilo, da je lažje krotil "Matildo", kot pa hodil vštric z razvijajočo se tehniko.
Tako se je zgodilo tudi trzinskemu Lojzetu, ki je bil kljub svojim letom še dokaj čil in zdrav. Kako pa "tista petrolejka", ki se na "knof" prižge. l3hko brez petrolma gori pa mu niso mogli dopovedati. Tudi o radiu je imel precej svojo predstavo in "tisti Ijudje. ki po kišti skačejo pa vpijejo", mu niso bili nikdar preveč pri srcu. Pa so mu enkrat otroci precej glasno navili radio in se - kot je pri njih navada - počasi raztepli naokrog. tako da je Lojze ostal v sobi sam s prižganim radioni. Operni pevec. ki je neumorno preizkušal svoj hrumeči bas, se ni in ni hotel ulruditi in alu je počasi zrasel do vrha glave. A kako mu zapreti usta? Vedel je, da se to precej enostavno uredi, če vrtiš tište gumbe, ampak kako in katere. mu pa ni bilo povsem jasno. Ker pa je vseeno mislil, da poskusiti ni greh, se je skobacal iz postelje, in upirajoč se na svojo palico, pridrsal do radia in začel vrteti gumbe. Toda smola! Zavrtěl je v napačno smer in pevec se je začel dreti še z večjo ihto.
Oče nekaj časa opazuje to čudno spremembo, kar naenkrat pa se preplašeno obrne, odvrže palico in med tekom iz sobe na ves glas zatama:
"O ježeš. pomagajte! Zdej sm ga pa še razrdažu!"
Trzinska znamenitost so tudi lovci. Pa ne samo zaradi dobrih "šicov", tudi zaradi "štosov", ki jih nikdar ne zmanjka. Zadnjič so Mengšanom povedali tegale:
Sedijo očetje zajci zvečer na njivi in igrajo tarok. Igra je ravno na višku, ko přiteče sinko zajček in ves upehan izdavi: "Oči. oči, bežite! Lovci gredo!" "Kakšni lovci?"
"Cisto ta zaresni! Že na koncu njive so!" "A' so trzinski zraven?"
"Ne. Samo mengeški so!"
Po teh besedah oče zajec mirno potreplja sinka po uhljih. se obrne h
kvartopirski druščini in predlaga mešalcu kart:
"Daj, zmešaj še kakšne dve runde, potem bo pa res treba počas
spokat."
Zdravnikove nasvete Trzinci zelo spoštujejo. To dokazuje tudi iole Jožetovo naročito gostilniČ3rki:
"Dons mi pa sam čaja prnes. Micka! Mi je dohtar ves alkohol prepovedu pit ... Pa da ne boš pozabiva ruma notr nalit!" še zavpije za njo in se vsede k zbrani druščini.
Tako se v trzinskih "hramih radosti" ponavadi začne prvo dejanje. Kakšno pa je zadnje? Marsikdaj odvijajoče se takrat, ko že "l una sije in kladvo bije trudne, pozne ure že", lahko tudi takole: Ura se bliža eni po polnoči. ko se Jože, malo bolj na široko, da lažje obvladuje svojo neuravnoteženo postavo pred padcem, odpravi domov, kamor tudi srečno prispe. Potihoma odpre vrata, si sezuje čevlje in se po prstih odplazi do kuhinje, kajti zbuditi preljubo ženičko ob tej pozni uri. zanj res ni pomenilo nič dobrega - to Joža sam prav dobro ve. Toda. glej ga zlomka:
"Kje si pa spet bandat tolk časa, pijandura stara?" se nežno oglasi sveže přebujena ženka.
"Kolk je pa ura?" "Kolk, deset!" se maže Jože iz zagate.
Pa spet nova smola! Prav tedaj cerkvena ura udari eno.
"Lažnivc ti grd! Posluš. ranokar je cerkvena eno odbila!", je še naprej
raznežena Micka,
Ampak Joža se ne da!
"Ja hudiča. kdaj si pa že slišala, da bi nule bilo!"
Čeprav se ga Trzinci včasih radi "nacukajo", pa kaj neradi vidijo, da to pride v javnost. Tak je bil tudi Francelj. zgodilo pa se je naslednje: Ko je přišel v gostilno, je bil še čisto trezen. Potem pa vse manj in ko se je začeto večeriti, žc ni več vedel, ali on hodi okrog točilne mize ali točilna miza okrog njega. In treba je bilo iti tudi domov. Šel je. Najprej po dveh. nato po treh in nazadnje se je izkazalo, da se najbolje obnesejo vse štiri. Kljub temu. da je bil "pod gasom", je svojo pot ubral preko travnikov, da ne bi bil vsem na očeh, kot mu je vedno očitala žena, kadar je naredi! kako neumnost. Šel je torej preko travnikov in mimo bajerja, tam pa so veselo prepevale žabe. Ravno, ko je premisi® val koliko teh vragov mora biti tam notri, da tak koncert skup spravijo, ko ga preseneti sosed, ki se je že na vse zgodaj tam mino odpravil po gobe.
"Kaj pa ti tukaj, Francelj?"
Franclju je postalo kljub pijanosti nekoliko vroče, vseeno pa se je hitro znašel:
"I , kaj hudiča! Tisto rego iščem. ki ves čas čez poje!"
(šale je zbral Tone Orel)
Nasvidenje aprila!
SAWZELENJAVA "PRIMART/NEZ" VABI.
[STKÁ PON UD BA VSEH VftípsfojA IN ZELENJAVE, 0SVE2IINIH PUM IN 1»M}H PMOUSKOV. ■ PNEVNO SVE2E SEZONSKO SAO JE IN ZELEN JAVA,
V OD 8.30 DO 19.00. ■Z, TRZIN, MLAKARJEVA 7
■061'/ 716-734
SVETILA
odprto od 8.00 J~ 10 ™ sobotě od 8.0C
KarontanskVal3 (j//l SEVER 1230 DOMŽALE	W ^ T	*
lfK-^d.O.Oy
Tel.: 061/719-560, Tel./fax.: 061/719-564
TBÇ&VSZO P0DÇST7ÇS "VťMSS/l", 7MSXOW7 fVMJi 10Č 713&m. T>oůw* 6,
(WH. /ta u^odačá ce*ui& audi tajna (tlayo., ie	fia pUfi&ia&iHia;
kupcem želimo vesele velikonočně praznike!
Pivo Union 0,5 ploč.	11 9,00 SIT
Prášek Ariel 3,6 kg PVC	899,90 SIT
Prášek Persil 3,6 kg PVC	849,90 SIT
Olje rastlinsko 11 st. Zvezda	199,90 SIT
Olje rastlinsko 11 st. Cekin	199,90 SIT
Kompot breskev 850 g	159,90 SIT
Kompot marelice 850 g	199,90 SIT
Ledeni čaj Sola breskev 1,5 1	179,90 SIT
Sokovi Rotaler 11 BP	od 95,00 SIT dalje
Sladkor 1 kg PVC	145,00 SIT
Italijanske testenine 500 g	82,00 SIT
Trgovsko podjelje MIMESA d o o Trzin, Dobrave 6. tel. 162-12-83.
SLAŠČIČARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
VSEM ŽENÁM ČESTITAMO ZA MATERINSKI DAN! VSEM KRAJANOM TRZINA ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Odprto imamo vsak dan, tudi ob nede|jah in praznikih od 7.00 do 22.00. NE POZ-iBITE. PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI! Trzin. Mengeška cesta 26, tel.: 715 699.