Pomurska podjetja morajo primakniti v proračun milijon tolarjev. str. 5 Pred Olimpijskimi igrami v Barceloni Igre in vojna str. 17 VESTNIKOV KOLEDAR 23. julij, četrtek, Brigita 24. julij, petek, Krištof 25. julij, sobota, Jakob 26. julij, nedelja, Ana 27. julij, ponedeljek, Gorazd 28. julij, torek, Viktor 29. julij, sreda, Maria POLJOOPSKRBA Trgovina MARIBOR, tel.: (062) 303-984 Trgovina M. SOBOTA, tel.: (069) 21 048 • na hrbtne škropilnice SOLO • nahrbtne In vrtne kosilnice JONSERED * visokotlačne stiskalnice za seno in slamo po zelo ugodnih cenah KomiHtentom banke ponujamo Anton Martin Slomšek se vrača SKB BANKA B.B. svetniškem kandidatu str. 18 ne mitreju presvetih. Socialni oblak poletnih dni Delitve MAJDA HORVAT AVGUSTU vas bo Popeljal na VREME lavnih službah ah dejavnostih, ki se napajajo (Več o akciji Vestnikovega podjetja za komoditeto Lapec na strani 7!) Murska Sobota, 23. julija 1992 • Leto XLIV • Št. 29 • Cena 60 SIT ga sektorja, ki na veliko gajema z žlico ter gospodarstvu tudi s tem zateguje zanko okoli vratu. morejo terjali svojih pravic s stavko. Sonce sije tudi tu poletje, vendar čutimo, da ima drugačno ba, Močne sence razgibanih družbenih dogajanj, zapletov ter boja z Nadaljevalo se bo sončno in vroče vreme. Reportažni zapis o prvem mariborskem škofu, narodnem buditelju, pisatelju in pesniku ter Pogajanja kmetov o višji odkupni ceni pšenice s predstavniki vlade niso uspela. Družbeni prostor našega bivanja je torej poln dogodkov, poseben pečat pa mu dajejo številne stavke delavcev. Poročila o stavkali delavcev r različnih podjetjih na različnih e * ostajale na lopatah, dlaneh, med prsti. Tisti, ki so se kopali, so ga imeli tudi v laseh. Kdorkoli je t-la,°-če ea ie iskaLna tiste®a “ zlat0 ,epil°-_ N'pa vse zlat0 samo v zlatu’z,ata ‘•'•'f Če si vzameš čas za brodenje po vodi. žarnega proračuna, pa terjajo (višje! plače, plače po podpisanih kolektivnih pogodbah, ali svoje zahteve uveljavljajo s stavkami, vladni možje pa so komaj zbrali denar za plače železničarjev. In tega razkoraka na eni strani vedno večjega prelivanja družbenega produkta e javni sektor in na drugi pomanjkanja denarja za plače zaposlenih v državnih in javnih službah, si ne moremo pojasnili drugače kot s tem, da pač imamo drago državo, toliko bolj, kolikor revnejše m šibkejše postaja gospodarstvo Napovedano vladno nagibanje k zakonskemu omejevanju plač v družbenih dejavnostih je lahko rez v porabo, čeprav bi biki pametno še prej ali hkrati zarezati tudi v gigantski državniški aparat V isti koš Javne in državne porabe je namreč vrženo marsikaj Ta napoved pa je lahko tudi vladna naznanitev, da se z zaposlenimi v teh dejavnostih glede plač in kolektivnih pogodb z nižjo izhodiščno plačo ne bo pogajala To bi pomenilo, da tudi socialni pakt kaj kmalu ne bo pod- nove spodbudne obrestne mere za sredstva na vpogled in depozite, prodaja deviz podjetjem po ugodnem tečaju, SKB prodaja v vseh svojih enotah potovalne čeke v hrvaških dinarjih, ki so vnovčljivi na vseh poštah v republiki Hrvaški. Doktorja znanosti Jože Bedernjak in Etelka Korpič-Horvat predstavljata svoje raziskovalne izsledke, str. 8 pisan. Ne bi pa smeti preslišati tudi druge vladne napovedi, in sicer o rezi pri socialnovarstvenih pravicah. Da tudi te so pod državnim pokrivalom in vest, da naj bi matere prejemale mije denarno nadomestilo med porodniškim dopustom, kot so ga do sedaj, ni dobro znamenje. Že zavlačevanje pri sprejemanju zakonu o socialnem varstvu ter o družinskih dajatvah, ki bi prinesla boljšo socialno varstvo družinam in materam ter otrokom, pove dovolj. Sistem socialnovarstvenih pomoči. ki navsezadnje te pomeni rudi zavarovanje zoper revščino, bi morali videti in obravnavan zunaj državne in javne porabe Vsaj tisti, ki bodo imeli možnost o lem kaj povedali na mestu odločanja, naj spregovorijo v imenu tistih, ki bi bdi prizadeli, .saj le-ti ne bodo ali ne POSTANITE NAROČNIK VESTNIKA’ Ge Jakob žejo trpi, zima nič prida ni. Ce na Jakoba dežuje, ostro zimo oznanjuje. O žetvi, pogajanjih in ceni berite na str 4 in 9. koncih države smo se navadili poslušali kot vremensko napoved, prav tako številke o delavcih, ki prejemajo plače pod pragom preživetja, in brezposelnih Drugače pa je bilo ob stavki železničarjev, ko je na drugi breg do stavkajočih delavcev morala stopiti država in ne posamezni direktor ali vodstvo podjetja. Ob stavki železničarjev so se kresale različne resnice, pa tudi ocene o upravičenosti oziroma neupravičenosti zahtev stavkajočih. Krepkeje kol do seda/ pa se je začel odvijali tudi ktopčii vprašanj o državi, njenem trošenju in o tem, kako »dober« delodajalec ali plačnik zaposlenih je Da država na veliko troši, nam govorijo podatki (materialno trošenje države je namreč poskočilo kar za 58 odstotkov), m po ugotovitvah znanstvene ustanove je materialno trošenje države preseglo trošenje prebivalstva Zato že lahko beremo napovedi, da bo pobralo oba, tako gospodarstvo kol tudi javni sektor, če javni sektor ne bo zmanjšal svoje porabe. Nepremišljeno da je ravnanje države in javne- (NIKI VESTNIKA «1 aktualno po svetu Iz Monoštra piše In doktor se je pojavil Osebnost Jozsefa Torgyana, predsednika Stranke malih last nikov, je zelo težko opisati, kaj šele oceniti. Z gospodom odvetnikom oziroma okrog njega se zmeraj dogaja nekaj. Tako je s tem tudi zdaj, ko ima madžarski parlament poletne počitnice. Kdo je ta človek? Odkod je prišel v madžarsko politično ži vljenje? Njegovi preteklosti bi zelo težko sledi! s pomočjo dokumentov, kajti te je zelo težko zaslediti. Sam gospod Torgyan pa o sebi širi legendo neoporečnega človeka. Le tega ne opazi, da so podatki, ki jih širi sam o sebi, velikokrat v nasprotju drug z drugim. Mit neoporečnega človeka si je gradil tako, daje osumil mar sikoga, da je bil agent nekdanje komunistične tajne policije. Ko pa so osumljeni prosili za preiskavo, se je pokazalo, naj bi bil agent sam Torgyan Da bi se izmuznil pasti, ki si jo je postavil, je začel pravdo z ministrskim predsednikom. Vladi je zagrozil, da bo s svojo stranko izstopil iz koalicije. Tiste funkcionarje stranke, ki so mu nasprotovali, je lastnoročno izključil. S tem je praktično razbil poslanski klub malih lastnikov. Petintrideset poslancev nato ni več priznavalo dr. Torgyana za svojega predsednika in je ustanovilo svoj poslanski klub. Ko so nekateri voditelji stranke (generalni sekretar in trije podpredsedniki) ugotovili, da bo s svojo politiko razbil stranko, so ga hoteli po predpisih strankarskega statuta razrešiti Gospod predsednik je odgovoril z razrešitvijo svojih namestnikov. Med tem pa je prišlo tudi do fizičnega spopada, kajti nekateri zagrizeni Torgyanovi pristaši so s koli napadli predsednikove nasprotnike (pravzaprav bi bilo v stilu, če bi to storili z motikami in vilami). Gospod Torgyan je reagiral z izjavo, da je bil to napad vladnih krogov na njegovo osebo, kajti po njegovem sta bili vpleteni tako policija kot varnostna služba. In še en paradoks iz njegove politične kariere. Kako lahko protestira proti oblasti tisti, ki je na oblasti? To si je namreč dr. Torgyan privoščil, ko je 25. aprila organiziral demonstracijo malih lastnikov v Budimpešti. Kaže, da je gospod odvetnik kar velikokrat »šprical« uro matematike, kajti po njegovi oceni naj bi se t. i. »dneva jeze« udeležilo več kot dvesto tisoč ljudi. Sredstva javnega obveščanja so pisala o manj kot 10 tisoč ljudeh. Zbralo se jih je le toliko, čeprav je gospod predsednik dal naročiti posebne vlake in avtobuse, seveda s strankinim denarjem. (Ta dan naj bi stal 16 milijonov forintov.) , Kaže, da vse manj ljudi naseda temu oblasti želj ne mu demagogu, čeprav imajo njegovi govori tudi elemente resnice oz. obljube, ki jih v tako težkem položaju ljudje radi slišijo (vrnitev lastnine, poštene plače, pokojnine, nova delovna mesta itd.). Ko se vrne počivat v svojo vilo v najelegantnejši predel Budimpešte, pa gospod advokat pozabi, da je on že marsikaj obljubljal, toda redkokdaj držal besedo. Da pa ne bi pozabil na poklicno delo, je začela pravdo proti njemu lastna stranka zaradi kršitve strankarskega statuta. Ene stvari pa ne smemo zameriti gospodu Torgyanu. V svojem govoru je rekel približno naslednje: »Gospod ministrski predsednik naj ne zameri, toda v tej državi imajo lahko poleg njega tudi drugi pametne ideje.« Gospod Torgvan je seveda mislil nase. Marijana Sukič globus KOBENHAVN - Čeprav je Varšavski pakt razpadel, so na Danskem ujeli ruskega vohuna. NEW YORK Ameriški predsednik je sporočil, da bodo ZDA ustavile proizvodnjo plutonija iz visoko obogatenega urana, ključne surovine za izdelovanje jedrskega orožja. FIRENCE -- Predsednica IS Amnesty International in njen mož sta se v Firencah smrtno ponesrečila. . MOSKVA - Leta 1991 naj bi bilo v SZ uničenih 25 milijonov dokumentov KP TIRANA - Komisija je ugotovila, da se tudi v Albaniji pojavlja nelegalna trgovina z »belim blagom«. Tujci-naj bi kupili ali nelegalno posvojili 250 albanskih otrok. V nekaterih primerih so otrokom odvzeli ledvice in druge organe za transplantacijo. MOSKVA - Ruski parlament je poviša) plačo predsedniku Borisu Jelcinu, tako da zasluži dvanajstkratno minimalno rusko plačo — 150 dolarjev. LJUBLJANA - V Ljubija- -ni so ustanovili zbor helsinškega komiteja za Slovenijo. Predstavnik tega komiteja bo na Dunajskem kongresu predlagal, da bi bil slovenski komite nosilec obširnejše raziskave o beguncih. PORTOROŽ - V četrtek, 23. julija, se bo začel jubilejni 15. festival Melodije morja in sonca. Trajal bo 3 dni, med drugim bodo nastopili tudi New Swing Quartet, Tomaž Domicelj, Agropop, Alenka Godec, italijanska skupina Ricchi e poveri, špansko francoska skupina Los Reyes (bratje iz ansambla Gibsy Kings) in še mnogi drugi. Slovaški parlament je 17. julija v Bratislavi z veliko večino spre- Krvni davek slovenskih cest Prejšnji teden se je na slovenskih cestah zgodila cela vrsta hudih prometnih nezgod. Med drugim se je na hitri cesti na klancu pred predorom Pletovarje pripetila najhujša prometna nesreča na slovenskih cestah doslej. V petih osebnih avtomobilih (trije slovenski, italijanski in nemški) je umrlo 10 ljudi, od tega jih je * treh avtomobilih sedem zgorelo. Nesrečo naj bi povzročil italijanski voznik. Pri Žirovnici pa so v zmečkani ladi po čelnem trčenju s kombijem umrli vsi štirje potniki. Pri Rizani na koncu črnokalskega klanca je češkoslovaškemu vozniku ušel tovornjak s prikolico, naložen z nekaj deset kubiki lesa. V nesreči je eden umrl, deset jih je bilo huje in pet laže ranjenih. Stavka železničarjev 65 tisoč železničarjev je začelo stavkati zaradi prenizkega in še neizplačanega junijskega osebnega dohodka. S to stavko se je precej časa ukvarjala slovenska vlada, za katero so slovenske zahteve postale nerazumne. Na novinarski konferenci je prometni minister Marjan Kranjc povedal, da so predlagali, da naj bi junijsko plačo izplačali v dveh delih, in to iz sredstev, ki jih mora železnica dobiti iz svojih prilivov za opravljanje storitev. Tako bodo sedaj denar za vzdrževanje železnic namenili za plače. Afera De Michelis Ko so karabinjer) preiskali De Michelisovo pisarno v Mestrah, so opazili, nato pa zaplenili celo vrsto kaset. Nastal je pravi videoar-hiv, fantastična zbirka indice, ki skupaj z drugimi (dokumenti, telefonska prisluškovanja) pomagajo identificirati osebe, osumljene sodelovanja v korupciji. Krog okoli De Michelisa se stiska tudi zato, ker so odkrili, da je med volitvami samo za tri intervjuje na zasebni televiziji »njegova« Struja plačala pol milijona lir. In če se bo to nadaljevalo, lahko pričakujemo, da bo dobršen del italijanskega parlamenta končal v lisicah. Jaz sem optimist ves, kar me je. Kako bi človek sicer delal in sc trudil, če bi vedel, da je vse zastonj? Cankar [______________ Panič v Sarajevu Novi jugoslovanski premier Milan Panič je odpotoval v Sarajevo po daljši zamudi, ker sprva njegovo letalo ni dobilo dovoljenja za prelet bo-sensko-hercegovskega zračnega prostora. Novinarji trdijo, da se je Izet-begovič pripravljen pogovarjati s Paničem, ki zagotavlja, da hoče v BiH po skoraj štirih mesecih vojne ponovno vzpostaviti mir. Begunska drama V Sloveniji je sedaj približno 65 tisoč beguncev, kar že krepko presega zmogljivosti Slovenije. Tudi Hrvaška, ki jih trna 361 tisoč in je hkrati pred gospodarskim zlomom, jih je začela odklanjati. Franco Juri, predsednik skupščinske komisije za spremljanje begunske problematike, je poudaril, da je zaprtje mej legitimno, da pa osebno temu nasprotuje. Slovenija bi se lahko za takšen korak odločila šele takrat, ko bi se vsa njena prizadevanja za odprtje zahodnih meja izkazala za neuspešne. Tako je do 17. julija na slovensko-hrvaški meji nekaj dni čakala vlakovna kompozicija z okoh 4000 begunci. Avstrija in Italija sta se nato sporazumeli, da sprejmeta vsaka po en vlak z begunci. Prva skupina olimpijcev odpotovala v Barcelono * Pod vodstvom podpredsednika olimpijskega komiteja Slovenije Mira Cerarja in podpredsednika strokovnega sveta SZS Toma Levovnika je na 25. olimpijske igre v Barcelono odpotovala prva velika skupina naših športnikov in športnic. Naslednji teden bo odpotovala še druga skupina z vsemi preostalimi reprezentanti, ki jih je skupno 32. Suverenost Slovaške jel izjavo o suverenosti Slovaške, kar je pogoj za njeno neodvisnost. Kmalu po tem je predsednik CSFR Vaclav Havel s pismom obvestil-praški parlament, da se umika s predsedniškega položaja. Češka oziroma ČSFR v deklaraciji o suverenosti ni omenjena niti z besedo, prav tako ni niti izražena želja po dobrih sosedskih odnosih, s katerimi so Slovaki doslej živeli v eni državi. Kazen je pravičnost za nepravične. Avguštin Kaj je kultura ? kedeti. kaj te zadeva, in vedeli, kaj moraš vedele Hugo von Hofmannstahl Kve. kar izgine, dobro ali slabo, pusti za seboj praznino. Ernest Hemingway Slovenska liberalno demokratska-prenoviteljska vlada se v teh dneh tako vneto ukvarja z za-govednostjo desnice ter delitvijo političnega prostora na tako imenovane ruralce in urbance (podeželane in meščane), da se velikodržavni politiki sploh ne posveča več. Hrvati nam tačas rišejo in postavljajo meje po svojem okusu in na našo (slovensko) škodo: po deželi in po morju. Ljubljansko prestolno mesto pa nam v strahu, da bi v politiki prevladala ruralna zabitost, določa volilna okrožja ter način volitev, ki daje glavno besedo strankarskim centralam. Prav tako po svojem okusu in na našo (prekmursko-prleško-podeželsko) škodo. Slovenska urbana levica svojih namenov sploh več ne skriva. Vse, kar je zunaj mest, je, po njenem, nevarnost za demokracijo. Zato je potrebno sprejeti takšno volilno zakonodajo, da bo imelo podeželje čim manjše možnosti spraviti svoje ljudi v parlament. S tem pa nas podeželane kar povprek potiska v en sam politični tabor. Vse ruralno je desno. Levi liberalci so si po vzoru na dualno razredno strukturo družbe do kraja poenostavili politični prostor. Nekoč izkoriščani in izkoriščevalci, zdaj meščani in podeželani. Pri čemer se pod meščan razume: pameten, strpen, kultiviran; pod podeželan ali ruralec pa: zabit, primitiven, nasilen . . . Na zemljevid slovenske države z vrisanimi predlaganimi mejami med volilnimi enotami pa je potrebno vrisati nekaj vprašajev. Medtem ko slovenska vlada kocka z notranjimi volilnimi mejami, se Hrvati ukvarjajo z državnimi mejami. izhod na odprto morje smo tako rekoč že izgubili — glej vprašaj na skrajni jugozahodni meji! . . V isti številki Dela, kot je bil objavljen zemljevid osnutka volilnih enot, je bilo priobčeno tudi poročilo s tiskovne konference, ki jo je pripravil Zajeli slovenski ribiški bO Hrvaška pomurska policija je 14. julija v hrvaške"1 Delamarisovi ribiški ladji IrisI in Iris 2 ter ju odpeljal’; ^^113 stanišče. Šele naslednji dan, po tem, ko je Delamarisov varščino, so ladje lahko izplule. . Kaj se je v resnici dogajalo, ne ve nihče. Umaski M«1 > trdi, da sta slovenski ribiški ladji lovili v hrvaškem mot|U. lamarisa Viktor Franetič pa je povedal, da sta ladji * _ nem morju in da so v bližini lovile še druge ribiške ladje, italijanska. jabi S tem dogodkom so se še poslabšali že tako ali tako hrvaški odnosi. Clinton, Bushev uradni tekmec Sredi ploskanja, glasbe m trušča je skoraj 5 tisoč riške demokratske stranke sinoči v New Yorku potrdi i,, p« Bill Clinton, guverner države Arkansas, uradni kancu* ■ sednika. ... klasov. Kandidat je za zmago potreboval 2145 delegatk। . aBC? pa jih je 3372. Po anketah Washington posta in TV podpira 42 odstotkov ameriških volivcev, Busha pa njegovo izvolitev so se še povečale, ko je odstopil Pero , jo, da bodo njegovi privrženci glasovali za Clintona. Z njegovo izvolitvijo bi po dolgem obdobju vi kancev v Belo hišo spet prišli demokrati (Sp* Papež Janez Pavel II uspesno operiran Na kliniki Ganell so 15. julija uspešno operirali jdrll,y stranili tumor na debelem črevesu, ki pa je bil, kot Pr 1 ve|jM poročilo, benigen. Po operaciji se je pieO klon ko m in novinarjev, ki so hoteli zvedeti, kaj več o njego Med številnimi ljudmi, ki so papežu zazdeli o „ Milan Kučan, številni predstavniki drugih veroizpove na papeža pred 11 leti. Pomoč ZRN pri nadM11 embarga v Jugoslavij' Kljub zgodovinski obl jubi, da nemške čete ne iVJ*!ili^" vojaških operaci jah, je minister Kmkel povedal, da l"1 poleg, ko gre za pomembne evropske probleme. Douglas Hurd v Slo*^; V ospredju obiska britanskega državnega ' deve in predsedujočega ministrskemu svetu Ooagl’ ,„jt teme- . ve|iko »O1' Glede dvostranskih odnosov med Slovenijo m znJnj>7 ,y.' povedal, da v Londonu ustanavljajo sklad za prenov Slovenijo. Obenem pa je predstavi) veleposlanika * Johnstona. Druga tema pogovora je bila institucionalno P1 z Es, ki se bo po njegovih besedah začela 20. ju^P’ možno tudi polnopravno članstvo, vendar je potreb"" ničitev prve in druge faze sporazuma. in Namen njegovega obiska pa je tudi priti do ’ ^(etnf^ J* vzrokih in možnostih za odpravo krize v Jugoslavij’ gz«1 , se bo ukvarjal še v prihodnjih dneh, ko bo obiskal Z 8 rajevo in Skopje. V ŽARIŠČU Hrvati rišejo meje Ljubiji1’ Ljubljana pa nam brežiški občinski izvršni svet. ^rl|l v brežiški občini, na njenem potemtakem v Sloveniji, Hrv gradijo nasip, s čimer Slov ozemlja. Glej vprašaj tam! Pod pretvezo, da opravljajo Volilu Mete u velim v držinl ** -osnuifk sacije, hrvaški zemljemerci gu Mure m količijo mejo, ki J* zgodovinsko utemeljena, ven ; teka namreč tam, kjer je nek* * je medtem Že zdavnaj P««* P”’ gospodarskih in polrticnm » na. Glej vprašaje ob Mu Namesto da bi se vlada u iapjeC’ dJ mejami države, se trapi z pd stave parlamenta čimbolj |Zf okaf hlno zakonodajo, ki daje SB* določijo, koga bodo P°s'al^— neodvisno od rezultatov vo11 Upajmo, da bo H. volilna en<^ znanjem! ST® 23- STRAN 2 aktualno doma V* 4 .P' |k . Denar razdeljen! * razdeljevanjem denarja za odprav- obravnavali in sprejeli vse, kar to z odlokom prepovedat V0inp •, j Z I dZ-UvIJVrdllJdll tlvfldrjd Zd OUpidT- Pa kVi S| w R končala z zadnjim skupščinskim zasedanjem, bil denar za'™ M J * četrtek (16. julija) začela nova: kdo vse je do-tdisli Pri razvoju svoje dejavnosti? Tudi v gornjerad- k*'|je. ki P' i S° 'VtUnčib za »trdo varianto« demokracije — StrorZ'" zasedanje, morajo prositi za mož- •Moi «■-’ Ce pa lahko spregovorili, bodo odločili zbori posa-Nain 8 W delitveS^Pa!i 0 prcdlo-o odpravi ?s,anka denarja R sevida' škode’ d n' """'I« hrez 'em tazpS? ,^prav 50 ° . vcč ur "a k bil '^anju) Glasen a. ki i. Polanec iz ‘raket: ^bral zahtevo te ^'Odobili^83'’ ^''la. v|jinje n Premalo za odpra "Plavili Ocenitev so ?a škoda n de>an Se videla šele 0 korali 7 ieeev P°Pravbatt Ostalo rl«,^1'10 srreho. kar -h0 oda«mh 5.9 milijo-Zavrnil f ■ nPb°vo zahte 2' ^u- r 7 .Ti ,r b'1* oceni ' PrtJ' niik ' ’kodc končana 1'1’“ ^Odd Je bi,a . 'Jonov f , ’ PrcJeh pa so 16 ilirskem ? T prc->šnJ«m J/danfu S°vo „ '1°. da ?'kodovanct, ki ta^k•|Oloha?0b,,' P,ema’o. ' ?*tu L Sprotno. Ol-. * l'.povedala »Ne d" i kar oblh smo vse ti '—o F|«du srečn. križu, socialnemu skrbstvu, občini Ptuj, ki je obnovila hišo, hvala tudi sistemu Mercator in pokojnemu Ivanu Krambergerju. Nismo obogateli na račun vojne, marsikaj nam še manjka, vendar pa smo srečni. Iskrena hvala vsem.« V občini Gornja Radgona bodo iz naslova vojne odškodnine razdelili še okrog 80 milijonov. Največ tega bodo namenili za obnovo komunalnih in infrastrukturnih objektov (15,5 milijonov), za oskrbo z vodo in za obnovo cest po krajevnih skupnostih po 14 milijonov ter 7 milijonov za sporni vrtec na Kapeli. Če se bo na žiro računu nabralo še kaj denarja, bodo 6 milijonov namenili obnovi cest (KS Negova 2,45 milijonov in KS Videm 2,3 milijonov tolarjev). Nekaj denarja bodo dobili dodatno tudi najbolj prizadeti in njihove družine: Slavko Puklavec 500 tisoč (občinska vlada mu bo tudi poravnala stroške za operacijo očesa), Ludvik Volf in Darko Muc po 450 ti soč, Milan Farkaš in Bojan Be-dek pa po 300 tisoč. Razen dveh odlokov so r ki pašnik km' ‘h11” b"1' *’ i^ 111 v rrjHbH.J, U.I redno nuTbl*.......... hu.7 ' 'red". J ' *..... '*wZ”kHisiU - d,>*»ri uri MU ku" ^•»innpoJui. Ji' ’* J,7 ""'"In‘ pro- Bl‘*“ ogrnj,, redniki? Na d,i- S j n,>Mi '■* so u- pa l . " progra- S, 'h *i»t,v. ' ralo „ -•■U: z "m ” b” ''/"Kodhv ® J'trv,* 5”' spre- K’ in res For» m F Amsterdam (po Reuterju) — Čeprav trenutno v svetu preskušajo 15 različnih cepiv proti virusu HIV, strokovnjaki menijo, da pred letom 2000 ne bodo odkrili učinkovitega zdravila proti bolezni, ki ga povzroča ta virus. Doslej je po svetu zaradi aidsa umrlo že več kol milijon ljudi. Virus so odkrili pred dobrimi desetimi leti. Pol obolelih je tačas v podsaharski Afriki, skoraj 25 odstotkov pa jugovzhodni Aziji. Na konferenci o aidsu, ki se je v ponedeljek, 20. julija, začela v Amsterdamu, prebira svoje refe- I Letna konferenca soboške SKD »Gospodov dan ni za težaška dela« Jože Kavaš, funkcionar soboškega občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov, je bivšega premiera in predsednika SKD Lojzeta Peterleta, (tako pripoveduje sam, minulo nedeljo julija) med vožnjo v Kančevce pripravljal na majhno število udeležencev na letni konferenci soboškega odbora stranke. Ceš naj ne bo razočaran, ker so avtobusne zveze v to smer slabe. Potem pa je prirediteljem zmanjkalo vsega. Tako bograča kol peciva in pijače Čeprav nuj hi Slo samo za lei no konferenco, na katero so povabili člane in simpatizerje, in kakor je v na vadi, tudi predstavnike drugih strank, sc je »črnim« pri novem duhovnem domu na kančevskem griču zgodil množični predvolilni shod. Vse. kar so članice in simpatizerke spekle ter pripravile zase in za svoje, sc je tako kakor v listom čudežu na drugi strani Galilejskega jezera, kjer je bilo ircba z dvema ribama in petimi hlebi kruha prehraniti pet tisoč ljudi, spremenilo v volilni golaž Med lokalnimi voditelji iz tabora strank, ki so načeloma nekompatibilne s krščanskimi demokrati, v glav nem pa sn prišli samo tovrstni, sicer kroži uteha, da so ljudi zvabili tja gor k samoti duhovnega doma s pretvezo, da gre za njegovo otvoritev Krščanski demokrati pa so zadovoljni. Nihče ni govoril o otvoritvi duhovnega doma, pravijo. Prišlo je čez 101X1 ljudi, pričakovali pa so jih kvečjemu 200 400 To je tako dobro znamenje, da g K a vaša nič ne moli, če je prenovitelj limri lam »hujskal nekega pijančka, da je Peterlcia spraševal, kje so marke, ki so jih v Času njegove vlade zdomci v Nemčiji poslali za pomoč Sloveniji«. Dejansko prebija skozi celotno zgodbo leme konference soboške SKD dobršna merica implikacij, ki so nabrekle od namigov, da gre za vzpenjanje črnih. Najprej, tako kaže, si Jel ne kenferen ce zaradi javnomnenjskih indikacij o nezadovoljivi priljubljenosti njihove stranke niso upali priredili v obljudenem okolju. Priredili so jo lam gor v Kančevcih. da bi, nemara tudi v samoprevari, potem lahko rekli, češ bilo j je predaleč m šlo je bolj ah manj za interno srečanje stranke Zato ljudje niso prišli Potem pa jim na vre množica, da je prehranili ne morejo Republiška SKD je morala oditi s kratkolratne vladavine soboška ob črnska SKD. ki je sicer na sladi, seje pod vtisom, da so /nova preganjani in nerazumljeni (ta občulek vseskozi spremita krščanske demokrate) urnak ni la na letno konferenco v odročne goričke hribe. Zgodovina krščanstva koi verskega m jmliiičnega gibanja je polna takšnih prizorov Odidejo v samoto in notranjo emigracijo, da bi se potem triumfalno vrnili Kamlmiiibe so »trajna sestavina« njihovega delovanja. obravnavali in sprejeli vse, kar to z odlokom prepovedano na je bilo na četrtkovem dnevnem redu. Kakor po navadi je zanimivo predvsem tisto, kar niso sprejeli. Najprej ni bilo zadostnega števila glasov za spremembo odloka za uvedbo agromelioracijskega postopka za ureditev trajnih nasadov; Miha Vodenik, ki občinski vladi povzroča nemalo sivih las, je izbrskal podatke, da so večji del sredtev iz tega naslova dobili ljudje, ki so tesno povezani z izvršnim svetom (Kaučič, Tropenauer). Najbolj so zamerili kmetijskemu ministru Bran ku Kaučiču, ki je izkoristil svojo funkcijo in možnost pristopa do informacij, da je finančno pomagal svoji kmetiji — po pet milijonov je dobil iz programa za razvoj demografsko ogroženih področij in za razvoj trajnih nasadov. Podpredsednik gornjeradgonskega izvršnega sveta Andrej Kraner je pojasnil, da je vsak kandidiral za pridobitev sredstev kot posa meznik in da ena sredstva ni majo nobene zveze z drugimi. Vse to je res, vendar se poslancem ni zdelo prav, da prav ljudje s funkcijami dobijo večino teh sredstev. Nadalje niso sprejeli še spremembe odloka o prostorskih in ureditvenih pogojih, s katero je krajevna skupnost Apače hotela med drugim doseči, da bi bi- njenem območju razvijati uma zano industrijo in gradili večje svinjske hleve. Tudi tokrat so bita zanimiva delegatska vprašanja. Ivanka Klemenčič je v imenu Franca Mogeja naslovila vprašanje na [gorja Bavčarja: ali se rta kateri pošti nahaja naprava za prisluškovanje in koliko občanov je pod takšnim skrbništvom. Moge je bil menda priča neljubemu dogodku . . Krščanske demokrate zanima, kdaj bodo končno preimenovane tudi uli ce v Gornji Radgoni, Ivan Lukič pa si skupaj s svojimi so-krajani v Radencih želi kakovostnejšega programa po kabelski televiziji. Prav tako je prenesel ogorčenje turističnega kraja Radenci, ker so v njiho vem kraju ukinili policijsko po stajo (so se zato pojavile kraje avtomobilov na parkirnem prostoru pred Radinom?). Peter Kreft je pojasnil, kako in zakaj so stavkali kmetje iz gornjerad-gonske občine, vse pa je povabil, naj pridejo obiskat kmete v vaseh Bolehnečiči in Videm, kjer čakajo na vrnitev okrog 60 hektarjev zemlje. Tone Kampuš pa je predlagal razgretim predstavnikom strank in vlade, naj sporne zadeve rešijo doma in v skupščinskih klopeh, ne pa z blatenjem v sredstvih javnega obveščanja. BERNARDA B PEČEK Svetovna konferenca o AIDSU rate I 1.000 delegatov iz 133 držav. Konferenca se je začela v Bostonu, vendar so jo od tam iz Že pred odhodom na kančevski grič so takorekoč ekumenizirali med evangeličani. Peicrle je bil s svojimi lokalnimi političnimi kolegi v nedeho protesta proti ameriški vladi, ki omejuje potovanja ljudi, okuženih s to boleznijo, preselili. Dr. Michel Mersan, direktor svetovnega programa za aids, je izjavil, da smo priče šele začetku velikanske epidemije. »Aids bo ogrozil proces razvoja po svetu,« pravi Mersan. V svojem govoru »na griču« je bil Peterle krščansko prizanesljiv Rekel jc, da Drnovškove vlade ne bo kritiziral, »ker je danes gospodov dan. na ta dan pa se težaška dela ne opravljajo«. Zaradi »državniških« opravil je za ponedeljek in torek napovedano kolesarjenje po Prekmurju prestavil. Hrano, kolikor je je pač bilo, so udeležencem shoda delili zastonj. Pozvali pa so jih, naj kaj prispevajo Konferenca krščanskih demokratov Prejšnji teden so se sešli v Odrancih predstavniki krajevnih odborov stranke Slovenskih krščanskih demokratov z območja krajevnih skupnosti Turnišče, Odranci, Velika Polana, Črenšovci in Hotiza. Na tem območju ima stranka 297 članov. Letne konference se je udeležil tudi Ivan Oman, član predsedstva republike Slovenije, sicer pa novi član krščanskih demokratov. Konferenca je bila dokaj burna, saj so se v razpravi dotaknili vseh področij v lendavski občini. Sprejeli so obširen program deta. Tako se bodo v jesenskih mesecih srečali s Člani ljudske stranke iz avstrijske Štajerske, temeljito se bodo pripraviti na volitve, sodelovali pri lastninjenju, si prizadevali za kar najboljše gospodarjenje in tako naprej. Mladi krščanski demokrati iz lendavske občine n» y organizirali ekološki tabor v Nedelici. “ najprej pfi evangeličanski maši, pozneje so bdi na pogovoru pri seniorju Novaku m inšpektorju Kuharju Potem so se na poti v Kančevce ustavili še pri republiškem poslancu SLS Karlu Franku v Puconcih, ki je Peterleta že večkrat povabil naj ga obišče m ki so ga našli na obhajanju evangeličan skega prvega obhajila za begunce. Rodisi, da jih je k temu nagnilo prej omenjeno spraševanje po denarju, ki so ga Peterletovi vladi poslali zdomci, ali pa hočejo pokazali, da so prijatelji čistih računov nabrali so natanko I3.74S.00 SIT in 50 avstrijskih šilingov. ŠTEFAN SMEJ 50.000 DEM za begunce V partnerski povezanosti V pismu iz urada iugolstadtslicga županstva, pismo nosi datum 3. julija 1992 in je naslovljeno na sobohega župana Andreja Gerenčerja. piše: . ». .. potem ko smo pretekli teden zvedeti, da ste v M. Soboti uredili taborišče za begunce iz Rosne in Hercegovine, je Mestni svet brez obotavljanja podaril 5R900 DEM za njihovo preskrbo. Vsota je bila že danes nakazana na račun občinske skupščine pri Ljubljanski banki-Pomurski banki, d.d.. Murska Sobota, ki nam ga je posredoval gospod Obal. Nekateri člani Mestnega sveta so darovali že tudi osebno. Kakor nam je bilo sporočeno, gre pri beguncih predvsem za zenske. otroke in starejše ljudi. Mi Ingolstadtčani zato toliko bolj upamo, da bomo s to denarno pomočjo lahko prispevali k blažitvi najhujše stiske. V partnerski povezanosti,« Pismo je podpisal župan mesta Ingolsladl gospod Peter Scheil. S. Smej ' /------Kolumna-------- Kučan, Peterle, Drnovšek in mase , Neki znanec, nezadovoljen ob preskrbljenosti »z jedačo in pijačo« na prizorišču izpiranja zlata, dogodek je preteklo soboto organiziral Vestnik, mi je rekel, da naj pridem naslednjo nedeljo v Ižakovce Tam se bo, je govoril suhih ust in nekoliko rdečkastega pogleda, ki bi ga lahko imenoval tudi sovražnega, priredilo nekakšno slavje. Pokazali da bodo, kako se je in pije . Znančev pogleg je lahko bil sovražen samo zaradi žeje in lakote. Kajti človeka poznam že iz mtadih let in ne spominjam se, da bi imela kdaj kakšen spor, ali, bognedaj, neporavnan račun. Gotovo pa je znanec — naj povem še to, da se mi ne bi očitalo samovoljno določanje izvora sovražnosti —, ki si je vzel čas in prišel gledat, kako se iz murskega proda izpira zlato, to gotovo storil iz dobrovoljnega razpoloženja Po svojem splošnem stanju je bil torej sproščen in je imel pozitiven odnos do sveta. Edino, kar gaje lahko tako korenito zavrtelo v drugačno stanje, sta mogli biti samo lakota in žeja. Žeja in lakota, na kakršni tukaj mislim, nista, recimo, tiste vrste, ki tačas vladala v Bosni, Tam je stradanje. Nepotešenosl, ki jo imam v mislih tukaj, je nekako vegetativno povezana z vsemi »ljudskimi« veselicami. Pojavi se, kadar za »jedačo in pijačo« ni ustrezno poskrbljeno. In sploh neodvisno od lakote. Vzrok za sovraštvo je dejstvo, da »pijače in jedače« pač ni. Takrat zavlada v ozračju veseličnega prostora neka napetost, ki zelo spominja na vsesplošno sovraštvo. Nemara bi bilo dobro, če bi se kdo, še najbolje kaka skupina, sestavljena iz fiziologov, etiologov in vojaških strokovnjakov, lotila raziskave o najpogostejšem vzroku za pretepe na veselicah Trdim, da do teh pogosteje pride zaradi žeje in lakote kot zaradi opitosti. Pomislimo samo, da se skoraj po pravilu stepejo šele takrat, ko kuhinja več ne dela in zmanjkuje tudi vina . . . Zdi se mi, da je znanec omenjal nekakšno »buraško noč« ali nekaj podobnega. Prišel da bo tudi Kučan in da se bo skratka gostilo in pilo. Pred kratkim je bit predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan na gasilski veselici pod Lipo. Med njegovo potencialno udeležbo na ižakovski »bOraški noči« in tem dogodkom bo minilo nekaj tednov. Po vsem sodeč tudi ob nedeljah vmes ne bo doma. Saj živimo v času predvolilne kampanje. Doma, sam s seboj in s svojim mirom, ki bi mu dopuščal, da se medilativno poglobi in zbere, ni mogel biti tudi med tednom, ker mu to ne smejo dopuščati tako imenovane »državniške dolžnosti«. Zatorej se smem in moram kol državljan le države čisto upravičeno vprašati, kdaj si predsednik vzame čas za razmišljanje in kako nanj vplivajo mase?- »V evropskem javnem življenju sedanjega časa daleč najpomembnejše . . dejstvo je,« tako pravi španski filozof Jose Ortega y Gasset, »da so se množice povzpele do polne družbene moči.« Vsakdo, ki hoče ugajati, se mora zato ravnati po volji množice. To pa predstavlja najresnejšo krizo, ki lahko zadene ljudstva, narode in kulture. Do take krize, nadaljuje Gasset, »je v zgodovini že nekajkrat prišlo. Njen zunanji videz je znan in njene posledice tudi. Pa tudi njeno ime. Reče seji upor množic,« Citat je vzet iz knjige z naslovom Upor množic. Gasset, ki spada med duhovne odličnike ter pfemenitnike, kakršna sta med drugim tudi še Heraklit in Nietzsche, nadalje pravi, da pojava, ki se mu reče »upor množic«, ni razumeti samo politično, marveč‘tudi intelektualno, moralno, ekonomsko, religiozno. Vsebuje vse kolektivne navade in vključuje tudi to, kako se človek oblači in uživa življenje. Ce Kučan obiskuje vse prireditve, ne glede na to, kakšen je njihov »družbeni pomen« in na kakšni ravni potekajo, potem očitno ne dela nič drugega, kakor da tudi sam sodeluje v tem uporu množice. Llporu proti čemu? Proti dobremu okusu, proti plemenitosti, askezi in vsemu drugemu, kar je osnova vsake dobre in trdne države. Nasproti tem vrednotam namreč stoji tisto, kar Gasset imenuje »dejstvo kopičenja ali dejstvo polnega«. Sem spada tudi nenehna nadomestna želja po polnjenju želodcev. Masa, kakor Gasset imenuje »skupek povprečnih oseb«, povozi vse drugačno, odlično, osebno, usposobljeno in izbrano Masa misli samo na trebuh, grlo in spolovilo. Ce Milan Kučan misli, da mora biti zraven na vseh prireditvah mase, in če bivši premier Lojze Peterle ne najde motivacije, da bi se sam vozil s kolesom . . potem smo pred najresnejšo krizo. Vsaj v enem oziru je Drnovšek torej boljši. Njega med maso ne najdete. STEFAN SMEJ GEOS koncesionar? Kriva je tipkarica, ker je uporabila napačno besedo — koncesija — ko je pisala skupščinsko gradivo in z njim predlog sklepa o pooblastilu GEOS-u za opravljanje storitev s področja geodetske službe! Ker se je med zadnjim skupščinskim gradivom občine Gornja Radgona pojavil že omenjeni predlog sklepa, smo hoteli pojasnili, kako lahko občina podeljuje koncesije, ko pa republiški zakon o koncesijah Še ni sprejet. V uradni obrazložitvi izvršnega sveta je namreč zapisano: » . .. GEOS — Podjetje za geodetske in ostale sloritve, trgovino, izvoz in uvoz Gornja Radgona, d.o.o., je podalo vlogo za koncesijo geodetskih storitev .. . dne 22. 6. 1992 je dostavilo izvršnemu svetu dokazilo, da izpolnjuje vse pogoje iz 4. člena odredbe o splošnih pogojih za opravljanje del v zadevah geodetske službe (inslrurnentacijo za terenska in pisarniška dela, redno zaposlena vsaj dva geodetska strokovnjaka, op. a.).. Geodetska uprava ima mnogo zadev. V letu 1991 jc imela 2002 zadevi, od tega nerešenih 365. Ob trimesečnem poročanju dne 31. 3. 1992 ima Geodetska uprava 407 zadev. Zaradi (ega predkigmao. da zbori občinske skupščine pooblastijo s tem sklepom Geos Podjetje za gcoociske in ostale storitve, trgovino, izvoz, uvoz Gornja Radgona, d.o.o., za opravljanje dejanj iz I. člena tega sklepa in s tem razbremenijo Geodetsko upravo občine Gornja Radgona.« Pod tem pojasnilom Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora je podpisani načelnik Janez Brunčič povedal: »Jaz nič ne vem o tem, mene so samo podpisali!« Zatorej smo za pojasnilo prosili podpredsednika izvršnega sveta Andreja Kranerja, ki nam je povedal (kakor je že zapisano), da je beseda »koncesija« zapisana zaradi tipkarske napake. Ker občinska geodetska uprava ne more opravljati posla sproti, jim bo pri tem pomagalo zasebno podjetje, katerega direktor je diplomirani geometer Jernej Frangež. Pooblastilo, da to lahko delajo, pa jim lahko da le občinska skupščina. Popoln nad zor nad geodetskimi storitvami in izdajo dovoljenj bo še vedno imela občinska geodetska uprava. ki bo kmalu pod republiško upravo. In še zadnji Kranerjet komentar: »Vsak se na svoje no ge poslavlja!« Bern,uda H Peček STRAN 3 gospodarstvo Srečanje podjetnikov Slovenski in madžarski zasebneži rekli »da« Minuli teden so se v Dobogoku blizu Budimpešte srečali slovenski in madžarski zasebni podjetniki. Več kot 130 udeležencev je ua srečanje povabilo Združenje madažarskih podjetnikov, pobuda pa je prišla od Združenja zasebnih podjetnikov Dolenjske in Bele krajine, z vso podporo pa sta na njeni sodelovali tudi gospodarski zbornici in pristojna ministrstva obeh držav. Pogajanja med kmeti in vlado neuspešna Na tiskovni konferenci v Murski Soboti so se na pogajanjih glede odkupne cene pšenice zbrali minister za kmetijstvo mag. Protner in vodstvo SKZ-LS Pomurja. Prišla sta tudi dr. Franc Zagožen iz vodstva SLS in Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije. Podjetniki so se v glavnem spoznavali ter se seznanili s položajem gospodarstva, z zakonodajo in možnostmi za sodelovanje dveh držav, ki imata tudi zaradi sosedstva veliko željo trgovati oziroma sodelovati na vseh področjih. Preobrazba lastnine tako pri nas kot na Madžarskem je ponudila veliko možnosti zasebnežem, ki pa se svoji vlogi šele privajajo. Pri nas je bilo lani skoraj 14 tisoč malih in srednjih podjetij, ki so v gospodarstvu ustvarila več kot 13 odstotkov prihrankov in 38 odstotkov akumulacije celotnega slovenskega gospodarstva. Pri sosedih na Madžarskem se z zunanjo trgovino ukvarja 45 tisoč podjetij, 6 tisoč pa je zasebnih podjetij z mešanim kapitalom. Slovenija je bila v menjavi Madžarske z nekdanjo Jugoslavijo udeležena z 18 odstotki, v prihodnje pa naj bi se obseg sodelovanja povečal. Nekaj rezultatov pri tem je že, saj so v prvih štirih mesecih letos že dosegli nekdanjo celoletno menjavo. Državi sta sicer podpisali več sporazumov o sodelovanju na različnih ravneh, pa tudi srečanj gospodarstvenikov je bilo že nekaj, čeprav v glavnem na ravni regij oziroma družbenih podjetij. Tudi na minulem srečanju podjetnikov so ugotovili, da brez ustreznega informacijskega sistema ne bo šlo. Direktor Centra za informacijski sistem pri Gospodarski zbornici Slovenije Zlatko Ritlop je zbrane med drugim seznanil z novim programom — podjetniške borze ponudbe in povpraševanja. Zelo dobro je omenjeni program ocenita tudi delovna skupina članic Hexagonsle, v Dobogoku pa so se dogovorili tudi za vzpostavitev že šestega sistema na Madžarskem. Pereč problem so tudi telefonske, cestne in železniške povezave, ki se jih bodo potrudili čim prej izboljšati. Carinski, pravni in drugi predpisi omogočajo zelo liberalno poslovanje in razvoj zasebništva v obeh državah, precej možnosti pa vidijo oboji zlasti v obmejnem sodelovanju. Zaenkrat želijo tako eni kot drugi v glavnem prodajati, le malo pa jih je pripravljenih kupovati, saj se zatika tudi v plačilnem sistemu. Ob koncu dvodnevnega srečanja je zbrane obiskal (udi veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajoš, ki je ob tej priložnosti dejal, da je po uspešni predstavitvi Slovenije na turističnem področju sredi minulega tedna srečanje podjetnikov prav tako veliko pripomoglo k pridobitvi ugleda naše mlade države pri sosedih, ki nas še vedno dokaj radi naslavljajo s Slavonijo- in celo Slovaško. Vsekakor pa je poslovnežem, med katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki so na srečanju že uspeli skleniti konkretne posle, zaželel obilico uspešnega sodelovanja. Lidija Kosi ------------------------------------~1| Na Kitajsko tokrat I načrte in ne stroje Konec junija in v začetku julija seje v Sloveniji in v Radenski v Radencih mudila delegacija iz Kitajske, ki je med časom svojega obiska v Evropi obiskala tudi Nemčijo in Francijo, kjer si je ogledala že izdelane in montirane izdelke mešane družbe Radenska in Steinle Rezultat lega visokega obiska predstavnikov kitajskega ministrstva za industrijo cer gospodarskih organizacij je podpis protokola o prenosu tehnologije za izdelovanje vakuumskih pol-nilmh strojev in strojev za pranje steklenic za olje. Posel, ki bo sledil protokolu, bo vreden predvidoma 2,5 milijona mark; Kitajci, ki so že dolgoletni partnerji Radenske, vendar zaradi gospodarskih težav v zadnjih dveh letih niso kupili nobenega stroja, so se zavezali, da bodo v tej vrednosti kupili opremo in rezervne dele, kot »protiuslugo« pa bodo dobili tri vrste kompletnih načrtov za izdelovanje strojev Pravzaprav bodo iz Radenske v prihodnje na Kitajsko »izvažali« svoje znanje in ne več strojev, kar je sicer nekoliko manj ugodno. Toda če že ne morejo tja prodati strojev, bodo vsaj pačrte, ki pa prav gotovo ne bodo najnovejši kljub temu pa zelo primerni za potrebe kitajskega gospodarstva. bbp Širši in ožji poštni okoliš Krajani Vidma in Spodnjih Ivanjec v občini Gornja Radgona so že pred meseci v skupščinskih klopeh izrazili svoje ogorčenje zaradi neredne postne dostave v nekaterih vaseh v njihovih krajevnih skupnostih. Vprašanje so naslovili na RIT Murska Sobota, odgovor pa je napisal kar direktor poštnega podjetja Zoltan Sever. Čeprav poskuša pisno pojasniti upravičenost zakasnele dostave, pa krajani s »širšega« in »najširšega« poštnega okoliša prav gotovo ne bodo zadovoljni, če bo prihajal poštar k njim le trikrat oziroma enkrat tedensko. Takšno ravnanje je predpisano z Zakonom o PTT storitvah in Splošnimi pogoji za opravljanje PTT storitev, vendar jih v to sili predvsem padec gostote prometa in negativne gospodarske razmere. Zoltan Sever je zapisal: »postavi in izdaji poštnih pošiljk v PTT podjetju pripisujemo posebno pozornsot V tehnološkem smislu je dostava pošiljk zadnja f aza v prenosu pošiljke, cilj pa je dosežen, če je pošiljka pravočasno in točno vročena naslovniku« Te ugodnosti (pravočasnosti m točnosti) pa so deležni le prebivalci ožjega okoliša pošte, torej tisti, ki živijo v naseljih, ki niso oddaljena več kot tri kilometre od sedeža pošte Vsi ostali bodo morali počakati na svojo pošto (pismo, časopis, revijo) dva ali štiri dni. Le v ožjem okolišu je dostava pošiljk dnevna, v širšem (do 6 kilometrov oddaljenosti) trikrat tedensko, v najširšem poštnem okolišu (več kot 6 kilometrov oddaljenosti) pa po štar raznaša pošto praviloma le enkrat tedensko. Tako spadata v ožji okoliš le naselji Videm ob Ščavnici in Spodnji Ivanjci. Večina naselij Spada v širši okoliš: Blaguš, Bo lehnečici, Brezje, Čakova. Dra-gol inči. Gabre. Grabonoš, Grab-šinci. Kocki vrh, Kraljevci, Ku-petinci. Kulinci, Okoslavci. Seli-šči, Slaplinci, Sovjak. Stara gora. Trbegovci. Zenik, Žihlava. Gornji Ivanjci. Ivanjski vrh, Ivanj-ševci, Ivanjševski vrh, Kunova, Negova. Očeslavci. Radenci. Sta-veštnci in Stavešinski vrh. Najbolj nezadovoljni s poštno ’ dostavo so ljudje iz naselij, ki 1 spadajo po poštnem zakonu v I najširši poštni okoliš, saj prihaja ' k njim poštar le enkrat tedensko: Berkovci. Galušak, Kocjan. Ko koianjščak, Mali Moravščak. Ro-žički vrh, Stanetinci, Lokavct ter Radmošci. hhp Na začetku je Protner zatrdil, da nima nobenih pooblastil za spremembo cene pšenice, zato so se predstavniki kmetov vprašali, če je sploh smiselno, da še naprej razpravljajo Kmetje so svoje zahteve podkrepili z argumenti in dokazi in s lem voljni z vladno odločitvijo o ceni pšenice po 17 oz. 18 tolarjev za kilogram, saj se s tem krši zakon o cenah Uradnega li-sia RS, št. I. leto 1990, 5., 6., 7., 9. člen in prvi odstavek I l. člena. »Šesti člen zgoraj citiranega zakona pravi, da se podjet- povedal predsednik podružnice Jože Štefko. Miran Lovri n, član občinskega IS v Lendavi, se je vprašal, če vlada sploh priznava ceno, ki jo je postavil kmetijski Inštitut Slovenije. Saj če je ne upošteva, naj ga razpustijo. Zakaj pšenice. Za kilogratn potreben kilogram logram kruha pa stane o « 70 tolarjev, kar je proti 3. Zato je vlada prouči, kajse A poti od pšenice do kr »Hudo je tudi, Ker p ODKUPILI ŽE NAD 2.8000 TON PŠENICE V občini Gornja Radgona je letos s pšenico 1.724 ha njiv. Žetev te poljščine v tej občini dobro po js tijstvo Črnci, ki goji pšenico kar na 746 ga njivsktn P do sedaj poželo približno tretjino. Vinogradniško nad^.‘’ Kapela, kjer imajo pšenico na 62 ha, je poželo K ,, tp površin. Tako predvidevajo, da bodo v Kmetijslvu C do konca meseca julija, pri Vinogradniškem bo* ‘ ” la pa bodo sklenili žetev konec tega (edna, seveda -ellkr< menske razmere take kot so sedaj. Na sploh je pr|“e e ,e jj cene: ’ drugega kako I' vrstne pšenic , da uspešno sj jole‘A sko politiko. (* * L' J a1MPS8™?SV0j'!«v Slovenije je prinesla velike spremembe za len-lodv i no; »na udaru« je predvsem mesto Lendava, saj je posta*** ?**mejno — meji na Madžarsko in na Hrvaško; že v pole-uvcin *'eStC''an' se )c močno povečal promet prek mednarodnega Postal v Dolgi vasi, še posebno pa po oktobru; Lendava je la nit * ra^mer pravo tranzitno mesto, čeprav temu ni ustreza- rrcuhlft kotnunalnib zahtevah. Z velikimi težavami so si v la arehna" or|’an'*, izborili ureditev ceste skozi Dolgo vas do mejne-Itnda l- ^uino Pa F' poudarjajo v lendavski vladi, da bi imeli v ,a„ v<>, 1 občini (udi blagovno carinjenje, kajti nelogično je, da mo-I'- »bC ,ov°fnjakov peljati natovorjeni iz Središča ob Dravi naj-ill( q. *ursko Soboto in šele nato proti mejnemu prehodu v Dolgi 0 pa bi prineslo veliko olajšanje tudi lendavskemu gospodar- il , uP<|r’VSm° na ^ar'narn‘c' * Guruji Radgoni m • ubčlmkl Mav slikali, da bi bilo blagovno carinjenje več kot nujno, pa ‘ “Uničevanje tega veliko bolj zapieuiH,. Lendavi ni "Revnosti...« SlovIlnSlan*tOm nove med 'Ptemeifi ln Hrvaško se ie la postaje v Lendavi - posta-Pttev odrezana; “hnjen^1 je bila ^ieiii c jepred davnimi debla tudia Pa Je me-'a Prese’ kitove, drUE,° P°v«a' 0 P^oti Eniški na ka,eri je potekal Poveza Železniške ^higožH * bursko Soboto ali Wji &IŠko postaj° v Sl°' '"VenaJ uava nima! z n<>vo 'enijavsH h?^ko mej° K ludi Oobila J. zelezntška postaja Policiste : e usložbence: mejne Ce' * So kr carinske uslužben-v Zaboin l a^asno nastanjeni *nav]iati Tani |> kajti začeti so Postaje v l?°s,0Pje železniške ove njem pa bodo dobili Eniško e ludi carimki Za Povsem h ca.riI1jenje bi bilo to ■ 'lna p^vdj; ker paneli ca- 'Ptcferstv 8a*'lendavskemu go-'Mi b|agovnn °Pruv,Jal' ■ r Pa hi no carinjenje, za > prosVv0 m1' .“redili ustre ■'staje i. V , . .'m železniške a 'ovorn^e aj > ,am prostor " 4 ki ati 'nov. s tovornih va Dr’'halo t?4 ali 8a j£ v resnici ]rUs3-,_; 0Pravljanje blagov-r' občin' a' pa ho£e lc“ (s tel^”.L™0 podje' ^rabo dv« da bl plačevali *anez torišča)? Jarni^ ever, upravnik Cari-?>a| ' Radgona, je S J?r'na /e želela po- Savskemu gospodar- rento si dovoliti, da bi nas to stalo tako drago in da hi naši cariniki hodili 401) metrov daleč. Računati za uporabo dvorišča strankam ... to m mogoče! Če bodo v Lendavi hoteli imeli blagovno carinjenje, se bodo morali odločili in uredili prostor za 4 do 5 tovornjakov. Mi v carini ocenjujemo. da je to mogoče!« V Lendavi smo naredili vse za carino ... Mnenje odgovornih v lendavski vladi je nasprotno. Pre-pnčani so, da pri carini trmoglavijo brez pravega vzroka, saj de la prostor v resnici neprimeren za opravljanje blagovnega carinjenja za lendavsko gospodarstvo in tovornjake, ki nadaljujejo pot proti Madžarski? Ali pa gre bolj za to, kdo bo več iztržil! Urni/.. stvu in tudi uspela dobiti ljudi —: carinike za lendavsko železniško postajo, kjer bi lahko carinili blago, da ne bi bito doku men le potrebno vozili r Mursko Soboto. Tu so nastali problemi Mi bi istočasno želeli na lendavski železniški carini cariniti blago za podjetja s tega območja — govorim o carinjenju na tovornjakih. Moram reči, da na koncu ugotavljamo. da za to ni uvidevnosti v Lendavi. . ne vem. kdo je nosilec tega! Nas »posiljujejo«, da bi šli na neko tovarniško dvorišče Viatorja. da bi carinili lam in ne na železniški postaji. Nekdo v Lendavi misli, da ho lahko carina določena podjetja potegnila iz izgub. To podjetje je 400 metrov oddaljeno od železniške postaje. za koriščenje prostora pa bi nam seveda računali Ne mo- je lendavska občina ugodila vsaki njihovi zahtevi; za železničarja so kupili stanovanje, da so s tem izpraznili prostore za carino v železniškem poslopju, na voljo so jim dali služben avto ... Prostor pred železniško postajo pa je v resnici neprimeren, so prepričani. Miran Lo-vrin, član Izvršnega sveta občine Lendava, je o nastalem zapletu povedal: »Prostor tnei/železniškimi liri in jarkom je sicer širok 25 metrov, vendar železnica vztraja, da ostane 18 metrov pri železniških tirih na voljo za njene potrebe. Ostalo bi le 7 ali 8 metrov, kjer hi se ritorali obračali tovornjaki. Druga različica je. da hi uredili krožni promet: tovornjaki bi vstopali pri Mercatorjevi tehtnici in čez mostiček nato odpeljali. Toda ta mostiček je nezanesljiv, dovozna pot pa je mišljena bolj za pešce in osebne a vtomobile. pa tudi stanovalci so že negodovali. Ta različica torej odpade. Na tej lokaciji ostaja torej ena možnost — ureditev platoja z vso potrebno infrastrukturo. urediti zbiranje meteornih voda in odpadnih olj, asfaltirati ter se še prej dogovorili z železnico in Mercatorjem — tema bi to močno oviralo dejavnost. Ta plato. za katerega hi težko dobili potrebna soglasja, ne hi bil le zelo drag, ampak tudi oddaljen 200 metrov. Zalo je izvršni svet predlagal, da hi uredili prostor za kamionsko carinjenje na dvorišču Viatorja. to je nadaljnjih dvesto metrov Prepričan sem. da ne gre za oddaljenost, ampak princip!« Dodatni razlog, zakaj se lendavska občina le težko odloči za financiranje ureditve dragega prostora za blagovno carinjenje, če je tega dovolj na dvorišču Viatorja, je tudi izjava vodje prometne službe pri Slovenskih železnicah g. Škrinjara, da je povečan tovorni promet prek Lendave začasen; vse se bo spremenilo z novo neposredno železniško povezavo z Madžarsko prek Murske Sobote in Monoštra. Izjava šefa slovenskih carinikov Franca Koširja pa je celotni zaplet postavila na glavo. Zdenka Tadina, vodja oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora občine Lendava, je v ponedeljek (13. julija) obiskala Franca Koširja v Ljubljani; »Seznanili smo Koširja s problemom in ga prosili, če bi lahko carinjenje blaga opravljali tam, kjer s tem ne bi imeli nobenih dodatnih stroškov. Povedal nam je, da ni problem v lokaciji, ampak v carinikih! Imajo premalo ljudi, da bi lahko imeli toliko novih carinskih izpostav. Ministrstvu za finance so oddali prošnjo za $0 novih zaposlitev, vendar še niso dobili odgovora Za lendavsko postajo bi potrebovali dva carinika in pol pri Koširju sem imela občutek, da bi se o lokaciji lahko dogovorili, da pa so problem nove zaposlitve.« Ne moremo biti razsodnik zato smo tudi zapisali izjave sogovornikov. ------BERNARDA B. PEČEK— Prispevkov podjetja ne morejo plačati z blagom Blago za blago, da je vsaj nekaj, če že denarja ni. Toda prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov podjetja državi ne morejo poplačati s svojim blagom, niti zamenjave ali kompenzacije ♦ to smer ne pridejo v poštev. Zakon pa je neizprosen, saj določa, da šesti dan po izplačilu osebnih dohodkov podjetje mora plačati tudi vse davke in prispevke. Če svoje obveznosti ne poravna, mu družbeno knjigovodstvo blokira ali zapre račun, zaračunavati pa mu začnejo tudi zamudne obresti. Podjetja pa lahko pri tistih, katerim so prispevki in davki namenjeni, prosijo za odlog plačila. Take odloge plačil pa odobrijo le redkim, in če jih že, podjetju nato zaračunavajo zelo visoke obresti. Če za kaj, potem denar v podjetju mora biti za plačilo prispevkov in davkov, kajti drugi dolgovi lahko počakajo, saj nihče od upnikov nima take moči izterjave dolga od podjetij kot prav država. Povsem drugače je z izterjavo nekaterih drugih davkov. Smigojeva, potem pa že tudi Petrletova vlada sta nekaterim podjetjem, ki so dobila državni plašč, dajale pri plačilu prispevkov »odpustkei ali pa so dolg samo seštevali, sedaj pa jim ga tudi odpisali. Tudi sedaj za nekatera podjetja država plačuje dajatve od osebnih dohodkov, vendar ne za pomurska, medtem ko drugim zaradi neplačila prispevkov lahko kaj hitro zaprejo račun. Zaradi nezmožnosti plačila prispevkov in davkov na osebne dohodke za maj so zaprli ali blokirali račun 63 pomurskim podjetjem, kjer je delalo 12431 delavcev. Dolg teh podjetij do države in skladov socialnega zavarovanja je bil 314 milijonov 370 tisoč tolarjev. Konec prejšnjega tedna svoje obveznosti še vedno ni poravnalo I7 podjetij s 2345 delavci, kar pomeni, da jih ima toliko zaradi neplačila davkov in prispevkov blokiran račun. Ta dolg je bil 29 milijonov 679 tisoč tolarjev. V maju so v gospodarstvu obračunali naslednje zneske za prispevke in davke, v soboški občini 408 milijonov 402 tisoč tolarjev, v radgonski 126 milijonov 203 tisoč, lendavski 107 milijonov 367 tisoč in ljutomerski 67 milijonov 629 tisoč ali skopaj 709 milijonov 602 tisoč tolarjev. Negospodarstvo iz soboške občine je plačalo 180 milijonov 362 tisoč tolarjev, radgonske 24 milijonov 560 tisoč, lendavske 31 milijonov 651 tisoč in ljutomerske občine 23 milijonov 292 tisoč tolarjev prispevkov in davkov od osebnih dohodkov. Skupaj torej 260 milijonov. V maju je torej pomursko gospodarstvo in negospodarstvo moralo plačati za davke in prispevke od osebnih dohodkov nekaj manj kot milijardo tolarjev. MAJDA HORVAT ; Ce»trala za Banovske toplice se učijo na napakah drugih — Polna zasedenost l i ^obilno ::S?Onij° P" lws,’gljlvosti Iv, >1?!^ .... ....... tmro- ,daU’ e -V' .... Ml1 ' 'v^"' ‘“••taniti C«i. "r (l,, '“ninbilnuielc-I*WuL da huSfc ^‘»ina U naša N 'i (o? "........... 5* fc* ^1* k k*"1 ** ^iSiu^*»o vbl1l7”’OMocJ^ Sjlvi o^l^foniL ** "mlmanje ' '' ' 't«ri ”1“' 'udi ' A1 r....................... S' PuR0«il' »ir 18 .... “lefo- Sg »i ‘■-».i 1’ Uri . nmrežjr Mm??' “' ' i" J« "S . tri ' d-n o- ki “i S'°- kia^iikel širši ’ 'nnbilno 0 "Prem,,. M" AN JI UŠI <3. Nujnost širitve dokazana! Banovske toplice spadajo med tista kopališko-rekreacijska središča, ki so se najbolj razvila prav zadnjih letih. Mogoče prav zalo, mogoče pa tudi zaradi lega, ker so nekoliko drugačne od drugih termalnih kopališč v Pomurju, bolj naravne, ali pa zaradi novih programov .., kakor koli že: Banovske toplice so tačas najbolje zasedene v Pomurju. Vse poti so se jim odprle pravzaprav lani, ko so končno dobili nov izvir termalne vode in s tem rešiti problem vode, ki je bila večkrat »umazana« ali pa je je bilo premalo. Se prej so dogradili obstoječo zgradbo in tako dobili skoraj 50 kakovostnih ležišč, toplice pa so dobile svojo pravo podobo šele z dograditvijo zgradbe za pokrili bazen, savne, masaže, trgovinice in slaščičarne. To podobo bodo odslej le dopolnjevali. Tako so prav ponosni na letošnjo pridobitev: nove sanitarije v kampu. Arhitekta Angelca Dokl-Mir je narisala načrte za zrcalno zgradbo, ki ima na eni strani sanitarije za moške in ženske ter prostor za umivanje posode za navaden kopališki kamp, na drugi strani pa podobne prostore za nudistični kamp. Na zunaj je podobna zgradbi s pokritim bazenom. Tudi vse druge zgradbe bodo narejene enako, nikakor pa ne bodo gradili v višino. Zdaj ko imajo ljubitelji sončenja brez kopalk vse manj možnosti za uživanje (slovenska obula sc do njih obnaša mačehovsko), sta kopališče in kamp v Banovcih še kako dobrodošla. Pred leti, ko so se odločili za to novost, se je marsikdo rad sprehajal ob žični ograji, ki je ločila kopališče za nudiste od navadnega ..., toda danes so se ljudje na goloto že navadili, poleg tega pa je zelenje ob ograji že tako visoko, da »naključnim sprehajalcem« onemogoča ogledovanje. Z dodatno ureditvijo se je nudistični kamp povzpel iz 3. v 2. kategorijo: kmalu bodo zamenjali zabojnike, ki nikakor ne spadajo v kopališče, kjer poudarjajo naravno, ter odstranili komunalne zaboj- in širitev kampa. Že letos so ga razširili s 140 na 170, vendar je to le začasna rešitev. Ponosni so tudi na novo pridobitev — lastnega vrtnarja Alojza Kardinarja. Z njegovo pomočjo bo kopališče dobilo prijazno in všečno podobo, v prihodnjem mesecu pa bodo začeli urejati kompleks rastlinjakov, ki Nove sanitarije v kampu v Banovskih toplicah so bile več kot nujne. Je- seni bodo začeli obnavljati bazene, nike, ki poleti prav gotovo niso dišeči če si komuna let hočejo ogledovati kopalce, naj pridejo v kopališče kot kopalci! V družbi Jeruzalem so odločni, da bodo kmalu začeli graditi nov hotel, saj je letos več kot očitno, da imajo premalo postelj. Dober razlog, da bo sistem Radenske začel investirati tam, kjer je to smiselno, so prav številke o prenočitvah; junija so zabeležili čez 5 tisoč prenočitev, julija pa jih bo čez 6 tisoč. Toliko jih niso imeli še nikoli. Junija je bil promet v denarju za 40 odstotkov večji kot maja. Prav tako imajo že pripravljene vse načrte za obnovo bazenov jih bodo ogrevali z odpadno termalno vodo. Tako bodo že pozimi imeli doma pridelano zelenjavo. Nova pridobitev je tudi maser, s katerim so gc»tje nadvse zadovoljni. kmalu pa bodo uvedli tudi »pogovore z zdravnikom«. V Banovcih oziroma družbi Jeruzalem, ki spada v sistem Radenske, se res trudijo. Zasluga gre predvsem vztrajnosti (včasih že trmi) direktorja Franca Tominca in domiselnosti vodje Ba-novskih toplic Marjana Pihlerja. In če imajo kolektiv, kije pripravljen delati in nekaj spremeniti, ni nobene ovire za razvoj. Bernarda B. Peček Prodali bodo tovarno metanola '1 »varno metanola, ki trna kapaciteto 150.960 Ion metanola letno, bodo prodali najboljšemu kupcu. Tako so sklenili pred nedavnim v Nafti Lendava. Več kot deset let imajo v tovarni, čeprav je še vedno zelo moderna, težave predvsem zaradi velikega razkoraka med ceno surovin in metanolom. V podjetju so imenovali skupino strokovnjakov, ki naj bi skušala ugotoviti ali ne bi tovarna metanola še naprej ostala, vendar so ugotovili, da je najbolj ekonomično, da prodajo in za Izkupiček postavijo novo, drugačno tovarno, v kateri bodo dobili delo delavci. Do sedaj zaposleni v tovarni metanola pa so že prerazporejeni na druga delovna mesta, nekaj delavcev, ki bodo ostali, pa bodo skušali zaposliti v drugih obratih. Naftarji upajo, da bodo tovarno metanola dobro prodali. JD Vrtali bodo za Moravske Toplice Na nedavnem natečaju je naftin sektor za raziskave in pridobivanje nafte in plina izbran za vrtanje 1300 metrov globoke vrtine v Moravskih Toplicah. Vrtino bodo vrtali pod določenim poševnim kotom in bo prva tovrstna v Sloveniji. Doslej namreč nikjer pri nas ni bil zgrajen sistem za ponovno vračanje tople vode, ki se je na površini delno ohladila, nazaj v ležišče oziroma v vrtino. Naftarji, ki imajo z vrtanjem velike izkušnje, so tudi prvi našli termalno vodo v Moravcih pred več kot 30 Jeti. Vrtanje naj bi končali v dobrem mesecu dni, nato bodo vrtino raziskali in jo opremiti s potrebno opremo. Vrtina bo, kot pravijo, tudi prva lastovka na ekološkem področju, saj se bo voda vračata v vrtino in ne v potoke in reke ter kanalizacije, kjer je rušila ekološko ravnotežje. Moravske Toplice pa bodo z novo vrtino dosegle še drugi pomemben cilj: zaradi vračanja vode v notranjost zemlje bodo obdržali tlak in slojno temperaturo vode. JD Gospodarska zbornica Slovenije in IHK Frankfurt/M pripravljata 22 septembra 1992 — predstavitveni dan gospodarstva Republike Slovenije v Franklurtu/M. Popoldanski čas lega dne od 15.00 do 18.00 (ali dlje) je predviden za pogovore med podjetji iz Hessna in Slovenije Prosimo vas, da do 13. 7 1992 prijavite svojo udeležbo in obenem navedete svoj interes za sodelovanje z nemškimi podjetji s tega območja. Potrebni so osnovni podatki o podjetju, kakšno obliko sodelovanja želite, proizvodni program vašega podjetja in kdo se bo udeležil predstavitve Vse podrobnejše informacije lahko dobite pri službi za ekonomske odnose s tujino — Šenka Andrijanič, tel. 061/150-122 telefaks 061/219-536. STRAN 5 reportaže Bežni pogovor vročega poletja Pričevanje iz begunskega doma V zraku je bilo čutiti veliko napetost, težak zrak in sopara pa sta tisti dan pritiskala na zemljo in ljudi, da se je upočasnil korak oblačilo pa se je prilepilo na preznojeno telo Nekateri bi še dodali, da je bil to tisti dan. ki je ubijal človekovo telo in hromil misli, saj se še misliti ni dalo. Sicer pa lak dan sredi poletja sploh ni nobena redkost, še manj posebnost, in za take dni si kar sami radi svetujemo, dopust bi dobro del, ali. gremo na nekaj hladne ga. V nemiru napetega ozračja si iščemo hladen prostor za ohladitev telesa ter se ob lem opogumljamo ob misli na skorajšnji dopust. K poletju in soparnim dnevom nas večina, kljub vsemu dodaja tudi dopust. nekateri pa še tudi, če ne že morje, letovanje v turističnem kraju. Toda poletje nima za vse lake vsebine, prav gotovo ne za oskrbovance doma v Rakičanu. Poletje, kot letni čas je z vročino obremenjujoče za ostarelo in bolehno telo. Še posebej sopara in nabiti oblaki, ki pa ne dajo osvežujočega, odrešilnega dežja. Tudi Iistega dne so si po kosilu oskrbovanci doma iskali senčno mesto na klopcah, tistim, ki so bili nemočni, pa so pri tem pomagali njihovi negovalci. »Notri je vroče, zunaj je sedaj dosti prijetneje « »Po kosilu je prijetno malo počivati?« »Ja. ja. Danes je bila zelenjavna juha, potice in sok. Dobro je bilo« »In kako vam je tu?« »Dobro nam je. sestre so zelo.pnjazne z nami, vse. Niso g izda ve. vse rade govorijo, rudi direktorica je dobra Sonjo poznate?« »Ja poznam jo.« »Nanjo smo vsi zelo navezani.« »Vi tudi imate tu koga N »Ne. samo tako sem prišla na obisk. In kaj počnete v teh poletnih dneh »Dopoldne smo na delovni terapiji pri Sonji, popoldne pa različno.« »Sonja še ni na dopustu7« »Ona nima tako dopusta, včasih Sl ga vzame za dan ali dva. ko imajo doma kako delo Drugače pa je z nami « »No, kaj ste danes počeli, ko me ni bilo?« »Zagledale smo mrtvo mesto »Naslikala sem že peto. Samo malo še, pa bo gotovo.« »O. dober dan. Obisk smo dobili Niste še na dopsutu?« »Nekaj malega, za pokušino sem ga že imela. In kako je z dopusti pri vas. Sonja ?« »Veste, kako je pri nas. težje, saj so tu naši varovanci Prav v poletnem času svojci imajo manj časa, pa zato jim krajšamo čas s srečanji in drugim « »V avli sem videla zelo zanimiv plakat, s katerim vabite na srečanje in tekmovanje v kartah Pa tudi skupaj z varovanci iz doma v Lukavcih si boste ogledali konjarno m konje tu v gradu « »Zadnjič smo imeli tudi srečanje Niste mogli priti?« »Ne. ker sem bila odsotna, in kako je bilo?« »Zelo prijetno, pa tudi svojcev je tokrat prišlo zelo dosti. No, pa nasvidenje in oglasite se še kaj pri nas.« » Vi boste tudi šli na srečanje v kartah ?« »Nikda, ko sem bil še doma, smo dosti kartali. Pozimi, ob večerih.« » Duraka ?« »Ja. tudi, tudi.« »Potem pa boste le morali iti malo pmskušat. da ne pozabite, kako gredo karte. « »No. pa srečno.« Tako je tekla beseda, pogovor, pa četudi bežen v senci drevesa pred domom oskrbovancev v Rakičanu. MAJDA HORVAT Gasilsko društvo GRABE pri Ljutomeru vabi v nedeljo, 26. julija ob 15. uri, na OTVORITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA! Po kulturnem programu bo veselica na kateri bo igral priznani narodnozabavni ANSAMBEL LOJZETA SLAKA. SODARSTVO MARJAN MAUČEC, GANČANI 149 telefon: (069) 42-000 »Veste, kakšen jc Vukovar! človek ne more verjeti, da lahko to počnejo ljudje in da se lahko kaj takega ponovi. Pa je mogoče! Modriča je večkrat doživela nesrečo,« pravi 28-letna Minka Ademovič iz Modrice, medicinska sestra v Zavodu za zdravljenje kroničnih duševnih bolnikov v vasi Jakeš. Srečali smo jo v zbirnem centru za vojne pribežnike iz Bosne in Hercegovine v Domanjševcih. Tu je skupaj s 65 let staro mamo ifeto ter devetletno hčerko Mire-lo in dvojčicama Arijano in Mi nelo, ki sta ravnokar dopolnili I9 mesecev Ta petčlanska družina Muslimank iz Modrice je edinstvena priča vojnega pustošenja v Bosni in Hercegovini. Doživljale so tri okupacije svojega mesta in dvakrat ušle smrti, ker jim je uspelo pobegniti čez Savo in potem na severovzhod Slovenije , Prvi napad je Modriča doživela II. aprila. Tedaj je brezobzirna srbska politika poskušala pod okriljem tako imenovanega Gibanja za Jugoslavijo storiti tisto, kar ji ni uspelo konec marca z vso Bosno in Hercegovino, ko so demonstracije v Sarajevu poskušali zlorabiti za odstranitev legalne oblasti v skupščini te republike. Večina bi morebiti celo nasedla, toda tako imenovani neodvisni intelektualci so naredili nekaj velikih napak (režiser Emir Kustorica, znan tudi kot odgovoren za kulturo tovariša Slobodana Miloševiča, je osebno po telefonu iz Pariza izreke! podporo naročenim izvršiteljem prevrata), pripadniki Srbske demokratske stranke pa so bili tako prepričljivi, da so streljali v goloroke ljudi na Vracah in s hotela Hollidav Inn. Ravno to Gibanje za Jugoslavijo je v imenu oborožitve in JLA vdrlo tudi v Modričo. »Zavzeli so policijsko stavbo, radijsko postajo in druge pomembnejše objekte ler naznanili, da morajo ljudje predati orožje ter da se nimajo česa bati. Kmalu so čete krenile proti Bosanskemu Samcu in tudi tam povzročile kaos,« pripoveduje Minka Ademovič in dodaja, da so Srbi evakuirali ženske, otroke in starejše. V službah so ostali samo tisti, ki so morali prepričati mestne Muslimane ter Hrvate, da so skupaj z njimi predani Bosni in Hercegovini. Novi napad armade, zdaj v sodelovanju s četniki, je visel v zraku. Zgodil seje 3. maja. Napadli so s tanki, topovi, pehoto. Samo letalstva še niso uporabili. Poškodovali so znano Rafinerijo nafte. Tovarno plastične embalaže so popolnoma uničili, pa tudi tako imenovano Kemijo. Bolnišnica, pošta, kmetijska zadruga v Jakešu so utrpele precejšnje razdejanje. »Sin Sead je vztrajal, da pobegneva čez Savo. Med množico prebeglih sva prispela v Slovenijo. Sama sem ostala v Ljubljani, Minka pa je z otroki odšla v Do-manjševce. Predzadnji dan v maju so branitelji osvobodili Modričo, in sicer po 14-dnevnih bojih. Začelo se je govoriti, naj se ljudje vrnemo in tako smo odšle tudi me ter na lastne oči videle žalost in nesrečo,« govori stara Neponovljiva odiseja Bosanke Minke Ademovič, ki je trikrat doživela paaec Modrice in dvakrat prišla s tremi otroki in staro mamo v Do-manjševce. 28 let stara medicinska sestra je bila zaposlena v Zavodu za zdravljenje kroničnih duševnih bolnikov v vasi Jakeš, kjer so srbski okupatorji zagrešili gotovo najstrašnejšo tragedijo vojne v Bosni in Hercegovini. Ifeta. Njihov dom je bil med redkimi, ki jih niso porušili Pustili so jih zato, da bi jih uporabljali za četniške štabe. Toda notranjost teh hiš so popolnoma izropali (bili pa so toliko izbirčni, da so pustili črno-beli televizor) Pobrali so tudi vso moko, sladkor. Preoblekli so se v obleke m pustili za sabo svoje smrdljive, sivo olivne in modre vojaške srajce entov. Zanesljivo je znano, da je bila številka prepolovljena in bati se je, Moj sosed Duško. kj Stolariji, je razglasen zločinec Otrokom F fefl|i» oči in »izdeloval« °8r past3' šk.h prstkov ZloCm^^r la tudi upokojenec , / vac in njegov brezi* Dragan 'e Vseh pet Ademovi* p^inj v izgnanstvu Vse 5 ^•.teraj51 ševcih Na posneti' televizije so vid«i - noVinarP bolj porušeno, srbs kl^ je poročal, da je osvobojeno agresc J . čih Muslimanov in j(i0 »Na televizijskem q zagledale mrtvo _ mogls Se dolgo se ne bom titia.Pa tako -m n J vse dosti kr«/5«. L Tako pa smo i.'P)b,’'iJ i« W nje . , .« pravim Demovič. ' luhi’0' Foto: Nul^' ENKRATNA PRILOŽNOST - 80% POPU^ ul m O •n O z ■N O d a S s DESET KNJIG ZA 1.000 TOLARJEV .,, Založba ČZP Kmečki glas vam ponuja deset < A in deset knjig v paketu B za prijetno branje V en“ ketu, ki stane 1050 tolarjev s 5% prometnim d strokovna knjiga ki sama stane v redni prodaji et prS g tolarjev Torei dobite poleg strokovne knjige S« ^^rist1 3 nih romanov zastonj Popust je več kot 80%.13 ‘ ” izjemno priložnost usčilo 'uj I Seveda pa pri tako velikem popustu zahtevamo u $ jjp prej, izpolniti morate naročilnico, plačati ? tolarji na račun 50101-603-46470, vse skupaj ( .jas. r' e dokazilo o plačilu) poslati na naslov ČZP Km« ■, vas®;, 2 dajna služba, Celovška 43. 61000 Ljubljana ^jprli 5>' veščamo. da smo na Celovški 43 v Ljubljani tudi osebno dvig knjigarnico, kjer lahko knjige Seznam knjig v paketu A: 1 ŠAVRINKE (M Tomšič) 2. 3. 8 9 10 — letošnji nagrajenec Prešernovega sklada PREKLETSTVO (I Jereb) POD PRISEGO (E Ju- •tu “ Seznam knjig v J NA ViNOGAAO f* Medvešček) 2 BOSA (F H-7 je. J J; S (J rič) LIPA ZELENELA del (B Novak) 5 LIPA ZELENELA del (B Novak) 6 KDO ME SILI LJUBIT (J Javor) JE. JE 2 TEBE DIVJI VOLČIN (P. Škrinjar] NAŠIH NJIV NIHČE VEČ NE ORJE (M Brenčič-Jelen) ERAZEM IZ GRAPE (I Malavašič) NAŠ SADNI IZBOR (M Jazbec s sodelavci) 3 UPA ZELti^ del (B Novak’ j£. 4 UPA ZELENE1 del (B NovakilC) KAŽUNI (M T;p,c F” letošnji 'ingI LA^V (O'*?* GUSARJI *A JU (I K MATEJA (J f ZGODBE iz 4. 5 f, 7. 8 9. W (I Geisted Tjg REZANO cvt Vardjan) J1 * 5 n. K0' * | H Če boste naročili A in B paket *'n posebno nagrado še knjigo Anice Z' TOLMUNU Na priložnostni slovesnosti so minulo soboto v Tešanovcih predali namenu nove prostore Radio TV kluba Murska Sobota, sekcije Tešanovci. Delo v tej sekciji, ki je bila prva v soboškem radioklubu, saj je bila ustanovljena pred 30 leti, je v zadnjih letih nekoliko zamrlo, vendar so jo zdaj spet oživili. Letos so v tem kraju pripraviti tečaj za nove radioamaterje in tako pomladiti članstvo v teh sekciji, v novih prostorih, ki so opremljeni L najsodobnejšimi aparaturami, pa bo dcio radioamaterjev še bolj zaživelo. Slavnostni govornik ob otvoritvi novih prostorov v l ešanovcih je bil Ivan Obal, predsednik občinskega izvršnega sveta, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi tekmovanje v lovu na lisico. Foto: L. KOVAČ NAROČILNICA V Ime in priimek _ Ulica (kraj) in pošta Datum in podpis 1. naročam paket A 2. naročam paket B 3. naročam paket A in B (ustrezno obkroži) 23- STRAN 6 zlatokop k,nj' d^gcga letni odl°čilc, da bo-Nle raziskovalno nalo - Jem n,U zla,a' sa *°s» si n^iICO prof KralJe j našle pozneje. ’e> zan^'Z?irar|ja niso v'de->7^ "»tisto, kar so lin« kakor se ime’ Iraškem °njem Vidovcu na pa b' le L, f na Muro, kakor »l v sklopu m. * Programske šhr "lati, p ' n'sO mogle pri ravn °Sp°dje »zlatari« ^sai poceni. Kako tu W "^^ri«1 koleea Ou ?Wanju zl^' Jez? oddajo i^PiralJl preJel na8ra Piknik brez mravelj in brez komarjev Kajpada nam ni šlo samo za zlato, ampak tudi za uvajanje nove počitniške kultu re. Zakaj naj bi ljudje vsako poletno sezono drli na morske obale, zabetonirane, prepolne in negotove? Ali ni bolj »počivajoče«, če se podajo na bližn je rečne bregove m prodišča! Mura da je umazana?! Bolj čista je, kakor je bila kadarkoli v zadnjih letih. In navsezadnje, tudi morje ni brez mestnih in industrijskih odplak. Čim več ljudi bo prihajalo k domačim vodam, lem višja bo ekološka zavesi, tem večji bo pritisk javnosti, div Očistijo odpadke. Tem več bo varuhov Čistega okolja, ker bo vsak želel tudi V prihodnje priti na najbližjo plažo. * ,1 * Povabila na piknik v lastni organizaciji vsi zlalosledci, ki so se o svojem prihodnjem konjičku prišli poduCcvat na vi ti oove čase pTSl kanih" 1*™ Je "»»O. Zlato pa k- ■ srebra. bo težav. Vse so si zapomnili. Tunč pa je pristavil, da je, »bogibogme«, ves ta »alat« zmožen narediti v eni uri najboljših najdiščih. Da bi postopek prikazovanja pridobivanja zlata lahko pokazati v celoti in na strnjen način, sta hrvaška »zlatarja« vzeli s seboj. Za Vestnikov arhiv bomo morali iti še izpirat. Iskat zlate luske murskih deklic. Bistriški fantje so rekli, da ne Zdaj dela to predvsem še za kamere, za reportaže. No da, včasih tudi zase. Ker s kolegom Dragom Horvatom nista bila prepri- k murskemu zlatemu pesku primešala dravskega, Samo zatadi skrajšanja prikazovanja. Pa, kakor smo rekli: ne foto: ŠTEFAN SMEJ , .X | ' »lat« . Prv. V 7' a^U' ' r°kah M pa ah bursko • plJUV fB* pljuv.H S [Hrlr-tai ]woi »v Ijc-nr' di A'.. katero so nalagali gramoz „ 'e u žit dcici uh l> ’ u h. *o Iskalci stresli pesek, mivko in zlitin um munjsn desk«. Nvrn kvg» strbr* .L. k,uporabljajo kovači, ko zmanjka k »kva ZUioV.p. |>u .edim Ker žari mk»-mi da la'*> od Živega popenil in odrenčal. Oprostile. mladi gospod, toda to je bil piknik! Ne pa ponovitev Števen sonovega romana Otok zakladov na murski način ludi v romanu so se gusarji zapodili po obali, kakor da bi zlato kar ležalo in čakalo. Zlate luske murskih deklic V soboto, 18. julija, natančno ob 9. uri in petinštirideset minut se je na lopati, ki jo izpiralci zlata uporabljajo za poskusno izpiranje, da hi ugotovili, če je v rečni naplavini zlato, zasvetilo razpršeno in drobceno ozvezdje. Sredi med mivko. 1 ukaj zlata luskica, čisto drobna, lam zlata luskica — ta je nekoliko večja, a še vedno kot v gostosevci h čisto drobcena. V Muri je zlato! Zal mi je zaradi radovednih in zbeganih oči dekletca, ki ga je oče odvlekel, preden jc videla mursko zlato. Mursko zlato in oči dekletca, zla- to in očesca . . . kakor v Advjevi pesmi. Toda mi nismo uprizarjali »diznilenda«, nismo insceni-rali preparirane realnosti. Mi smo se šli skrivnosti. Skrivnost našega početja je bila v času. Vzeli si čas in gledali drobne stvari. Kakor v Malem princu, Exuperyjevi knjigi. Dekličin oče ni imel časa za gledanje drobnih stvari. Ali ni imej tudi srca? Pridi Št kiti k murskemu bregu. deklica! Hrvati so prišli in odnesli zlato Ko seje Mate Horvat, izpi-ralec zlata iz Dolnjega Vi- dovca na Hrvaškem, usedal v Čoln, ki je zlalosledce vozil na otok nad čolnarno bistriškega brodarskega društva, kjer smo izpirali, je zamišljeno pogledal po Muri in re- kel: »Mura Mura, duboka si voda . . .« Izpirali je začel s trinajstimi leti. Naprave izpirakev niso kaj posebnega, kakor je videli tudi po slikah, pa je vendarle ves »akti«, vse orodje bilo gospodarjevo. Tja Čez aa prod murskega otoka pri bistriški Čolnarni so korenjaki vozili iskalce zlata. V skodelo z zlatimi luskami in neizprano mivko so zlatokopi vlili živo .srebro. (Da, strup, na sta Mate in Dra^ gutin, ki delata to že od mlada, kljub vsemu krepka sedemdesetletnika in njuni očetje, ki so iskali zlato na enak način, so umirali po osemdesetih). Živo srebro se je spojilo z zlatom, nevezano je Mate iztisnil. čana, da bosta na murskem produ v tako kratkem času našla zlato, sta hodila nekaj dni pred našo akcijo izpiral na Dravo. Nekaj mivke, pomešane z zlatom, sta prinesla s seboj, za vsak primer. Pa ne bi bilo potrebno. Na tistem mestu, kjer smo potem izpirali, je na lopati ostalo toliko zlatih lusk, kot jih je v dravskem produ samo na bi bilo potrebno, samo časa bi morali izpirati. Najbolj radovedna dlje Tekst od vseh je bila Katja, Attilove oči pa od vseh najbolj željne, da bi videle, kako se sveti temna notranjost zemlje. Nazadnje smo njima in drugim okrog stoječim stisnili v dlan zlato kroglico, ki je tehtala 6.6 grama. Samo za kratek čas, kajti Hrvati so jo potem sociala Vsak mesec višja stanovanjska najemnina Najemnina bo torej višja tudi v vseh pomurskih občinah, osnova za to pa je sprejeta metodologija za izračun najemnine za neprofitna stanovanja. Kot smo že pisali, je najvišja možna letna neprofitna najemnina, ki jo lahko najemniku stanovanja zaračuna lastnik, v prehodnem obdobju 2,9 odstotka vrednosti stanovanja in tako visoke najemnine ni imela nobena pomurska občina. Še najbližje tej najemnini pa so biti v Gornji Radgoni, zato bo skok najemnin pri njih še najnižji. V radgonski občini bodo stanovalci v občinskih stanovanjih plačali za julij za 19 odstotkov višjo najemnino. S tem povišanjem bodo dosegli prag 2,9 odstotka vrednosti stanovanja. Stanarino bodo do konca leta poviševali le še za toliko, kolikor se bo spreminjala vrednost točke. Za ta dvig so se odločili zato, ker povišanje le ni tako visoko ter bodo ob koncu leta lažje lovili stopnjo najemnine. V lendavski občini bi morali, če bi hoteli doseči delež 2,9 odstotka vrednosti stanovanja, najemnino dvigniti za skoraj 90 odstotkov. Tega seveda ne morejo in ne nameravajo narediti, zato bodo najemnino v juliju povečali za 20 oastofkOv, kar pomeni, da bodo s povišanjem dosegli delež 1,8 odstotka vrednosti stanovanja. Ali bodo do konca' leta najemnino povečevali do dovoljenega praga, sedaj še ne vedo povedati. Za postopno višanje neprofitne najemnine so se odločili v Ljutomeru, v juliju in avgustu za po 10 odstotkov, v septembru pa še za 8,2 odstotka, tako da bodo v oktobru dosegli predvidena 2,9 odstotka. Njihov razkorak med dosedanjo in predvideno neprofitno najemnino po novi metodologiji je bil 31,73 odstotka. V Murski Soboti bodo z 20,5-odstotnim povišanjem na- jemnine dosegit 2,2 odstotka vrednosti stanovanja, torej so se tudi tu odločili za postopno višanje stanovanjskih najemnin. Kaj plačujemo z neprofitno najemnino Za primer smo si sposodili izračun za dvosobno stanovanje v Mojstrski ulici v Murski Soboti, ki je veliko 55,50 kvadratnega metra in je ocenjeno s 302 točkama. Vrednost stanovanja = število točk x vrednost točke x uporabna površina x vpliv velikosti stanovanja. Izračun: 303 x 87, 86 x 55,50 x 1,00 - 1.472.621 tolarjev Najemnina v višini 2,2 odstotka vrednosti stanovanja znaša 2700 tolarjev, ki se deli: % od % od vred. st. znesek najm. rezerv, sredstev 05 614 22,74 imestlc. vzdrž. 0,6 736 27,26 funkcio. stroški 03 368 13,63 tekoče vzdrž. 05 614 H*: upravljanje 05 JO« 13,63 Lastniku stanovanja ostaja denar za rezervacijo oziroma za nadomestitev stanovanja in sredstev investicijskega vzdrževanja, stroški upravljanja so določeni in ostajajo upravljavcu. Funkcionalni stroški so letos še zajeti v najemnino, saj so objekti že zavarovani, prihodnje leto pa ne bodo več. Bo torej lastnik stanovanja V prihodnjem letu moral plačevati za upravljanje in druge stroške vsaj 1,1 odstotka vrednosti stanovanja? V soboški občini pa je sedaj prispevek lastnikov stanovanj za-julij 20 odstotkov najemnine ali 0,7 odstotka vrednosti stanovanja. MAJDA HORVAT Posojilo za stanovanje Republiški stanovanjski sklad ponovno razpisuje posojila za milijardo tolarjev. Tokrat naj bi ga dobili tisti, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, si ga kupujejo, vendar ne po ugodnem stanovanjskem zakonu, gradijo hišo ali temeljito obnavljajo staro-stanovanje. Vloge bo sklad osebno prejema! do 30 oktobra, posojilni pogoji pa so ugodnejši od bančnih, saj je realna obrestna mera 3 odstotke, najdaljša odplačilna doba pa 15 let. Najvišje možno posojilo bo v v redu os ti 40 odstotkov primernega stanovanja, upoštevana cena za kvadratni meter pa bo ob nakupu stanovanja v tolarski protivrednosti 1200 mark, ob obnovi 900 in popravilih stanovanja 400 mark oziroma v protivrednosti. Prednostno listo bodo sestavili, upoštevajoč primernost stanovanjske površine, premoženjska stanje prosilca, socialne in zdravstvene razmere; prednosti pa bodo imeli tudi tisti, ki so dobili ugodno posojilo pri občini, delodajalcu ali so za stanovanje porabili svoje prihranke. - • MH Prostorska stiska doma v Rakičanu V domu oskrbovancev v Rakičanu imajo 21 nerešenih vlog za sprejem, nekateri pa na posteljo v domu čakajo že od aprila. V domu so 304 varovanci, stisko s prostorom pa imajo že vse leto. Po besedah direktorice doma Viole Bertalanič so v sobe postavili že tudi dodatne postelje, saj vsi, ki prosijo za domsko varstvo, to tudi nujno potrebujejo. Ker so zasedeni (udi vsi sosednji domovi, bi nujno morali začeti s predvideno gradnjo doma v Lendavi. Rešitev bi bila tudi, Če bi se kdo odločil za zasebno varstvo ostarelih kar doma. Iz Rakičana pa so na republiko poslali tudi vlogo za sofinanciranje obnove strehe in fasade. Obnova strehe z nadzidavo ter obnova fasade hi stali 37 milijonov, v vlogi pa so predstavili tudi drugo možnost, da bi popravili le streho. Odgovora še niso dobili. V domu je skoraj polovica varovancev samoplačnikov oskrbe in varstva, cene pa povišujejo z rastjo drobnoprodajnih cen, kar je manj, kot je delež poviševanja pokojnin. Zelo ugodno pa direktorica doma ocenjuje pogodbo, ki so jo podpisali z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, saj jim bodo za zdravstveno delo in nego bolnikov priznali oziroma plačali storitve ter potreben material, ki jim ga do sedaj niso. MH NOC NA BAZENU sobota, 25. julija ob 20. uri, kopališče Fazanerija v Murski Soboti. Predfinale za izbor miss Slovenije, modna revija, glasba skupin Rit mo Loco in Googie, Pokrovitelji: Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, BiM, Mitev eksport-import, trgovine BOB, Claudia schop, zlatarstvo Danč, salon cvetja Cipot, frizerski salon Gizeia, Radenska, OK Pomurje in pivovarna Union. Ob slabem vremenu bo večerna prireditev v dvorani OŠ III, Doktorski nalogi Pomurje v svetovnih razsežnostih Svoje strokovno in znanstveno delo sta z doktorskima nalogama zaokrožila dr. Etelka Korpič Horvat in dr. Jože Bedernjak, slednji z nalogo Epidemiološke, klinične in laboratorijske značilnosti lepto-spiroz v Pomurju, avtorica pa je delo naslovila Vpliv zaposlovanja doma in na tujem na deagrarizacijo pomurskega prebivalstva. Četudi sta nalogi na povsem različnih znanstvenoraziskovalnih področjih, ena na medicinskem in druga na sociološkem, pa jima lahko določimo skupno značilnost. Ne le da sta nastali na našem prostoru, torej v Pomurju, ampak sta prav naš prostor in naš človek S svojim življenjem (Mučilnici obeh nalog. S tem ko sta ga vzela v svoje znanstvenoraziskovalno delo, ki je to lahko le zaradi svetovnih razsežnosti in pomena spoznanj, sta mu dala ali ga predstavila v svetovni razsežnosti, hkrati pa potrdila njegovo svetovnost in nakazala lastnost in posebnost Pomurskega prostora in človeka v njem. Zato moramo njuni nalogi videti ne le kot samopotrdhev dveh avtorjev s tega prostora v njunem znanstvenoraziskovalnem delu, ampak tudi kol potrditev pomurskega človeka v svoji specifičnosti in hkrati v mednarodnih tokovih in procesih. Soodvisnost zaposlovanja in kmečkega življa O svoji nalogi dr. Etelka Korpič Horvat: »Naloga zajema dva problema naše občine oziroma regije. To je zaposlovanje lako v Sloveniji in tudi na tujem, saj ima prav Pomurje v drugih državah največ zaposlenega prebivalstva. Poleg tega setn proučevala vpliv teh zaposlovanj na deagrarizacijo pomurskega prebivalstva, predvsem v smislu, ali so gibanja zaposlovanja, kt jih obravnavam pred vojno in v sedanjem času, tista, ki so vplivala na eni strani na življenjsko raven samega delavca, in pa, kaj se je dogajalo s kmečkim prebivalstvom. In ravno te zaposlitve v nalogi povezujem s kmečkim življem in ugotavljam perspektivo nadaljnjega razvoja glede na obseg kmetijskih zemljišč. V doktorski disertaciji sem se posebej dotaknila delavca-kmeta, njegovega položaja, ki je pri nas tako značilen, in se spraševala, kako je z njegovim nadaljnjim razvojem v družbi, kako ga obravnavati in mu zagotoviti prijaznejše življenje, njemu ter delavcu in »čistemu« kmetu. Pomurje med največjimi žarišči leptospiroz v Evropi Dr, Jože Bedernjak. »Gre za bolezen, ki je močno razširjena med glodaici in domačimi živalmi in se prenaša na človeka. Glede na to, da je Pomurje izrazito kmetijsko področje, imamo mi več kot dvajsetkrat več teh bolezni kot vsa Slovenija. Zato je Pomurje gotovo med največjimi žarišči te bolezni v Evropi. Zato sem te bolezni izbrat za raziskovanje, kajti mislim, d« je zelo malo lis1»h, čc sploh kdo v EvTopi, ki je zdravil toli- nam na oddelku, prav tako vsem zdravnikom v Pomurju, Sloveniji in širše, če bom delo in rezultate objavil v tuji literaturi, kar tudi nameravam Pri proučevanju kliničnega poteka bolezni ter znakov bolezni smo našli veliko stvari, ki v literaturi še sploh niso bile opisane, na drugi strani pa nekaterih, ki so bile opisane, na tako velikem vzorcu, kot smo ga imeli, nismo mogli potrditi. Ta bolezen je seveda tudi zelo zanimiva za živinorejo oziroma veterinarsko službo, zato epidemiološki podatki lahko koristijo tudi njim.« Pomurje potrjeno v svoji lastnosti »Pomurje je res poseben prostor, zaradi tega se zavzemam, da sedaj, ko začenjamo z novo organiziranostjo družbe- ko teh bolezni, kot sem jih sam. Naloga je bila razdeljena v tri dele, epidemiološki del, kjer sem skušal raziskati razen razširjenosti bolezni tud; vzroke za to in seveda zukrepe, ki bi Jih bilo treba sprejeti, da bi število obolenj vsaj znižali, saj jih odpraviti ne bomo mogli. O laboratorijskem delu naloge lahko rečem, da v literaturi ni tako velikega vzorca, kol mi ga je uspelo zbrati. Torej sem imel statistično osnovo za znanstveno sklepanje na velikem vzorcu. Tako smo prišli do lastnih rezultatov, različnih parametrov, ki se uporabljajo v statistiki, ki bodo lahko služili nepolitičnih skupnosti v državi, ostanejo ali pokrajine ali kakorkoli bi se že imenovale in nisem za centralizacijo. Tako bi lahko te posebnosti prišle do izraza. Pomurje je regija, pokrajina, vendar še premalo raziskana z različnih znanstvenih pogledov. Moj prispevek je najbrž le drobtinica, upam pa, da bo izziv za nadaljnje delo naših ljudi in prihodnjih generacij. Zato mislim delo tudi objaviti, ker menim, da ni dovolj, če obleži v predalu in da dobiš doktorski naslov. Mislim, da je prav, da nalogo ocenijo kritiki, pač s svojega stališča, in da svoje povedo strokovnjaki. Mislim, da pisma, mnenja, stališča ... jih imamo tudi v ko, le hrabrejši moram Večkrat sc šalim, ko P” ,r Pomurci nismo nič manj i tm. kot so v Ljubljanv specifičnost je treba P"“* in povedati to, k« znamo « (dr Etelka Horvat) „ tei bo »V literaturi je bilo o «1 * lezni mulo zapisane?'1, bili vsi bolniki, ki sn> J li, iz Pomurja. Tako sc-diji zajel dvaindvajsetimi (( dobje, od leta 1966, "^cij-blal podatke z našega > skega oddelka -n „ raturo, ki pa je v med««" dostopna. ^cialne Pomurje je s Stališča Strukture tudi s stahs 3^ s(1)C slvene drugačno. 1 S na|c odkrili tudi veliko drug „ zljivih bolezni, ki J’ vf#jtcc Sloveniji ni, od "it *pitnih do nekaterih drugi P obolenj __ v jnRk- Mislim, da ne samo , tologiji, ampak ™ drugih strokah vel raziskovanja. Vzrok. stečejo tako, kot b’ .e|e|i, / koristno in kot bi m jJ' odmaknjenost od cen pri nas namreč terj* skovalca dodatne napo- Nalogi s ciljem ivaiogi s tuj*- r0 nesprejeti za- je ovira za re- J«tdi ■» T^„8o-tdarskih enot. w ib 7ui! v sestavi za-•tR !■ obstajati, neka-WiU , Ziidruge pa so se '■bih ,’2 '‘'rdelite,. njihovo ^'rai narekovanje pa je se fr 7jb„a ravm prejsnje zadru-k^tski s Ln'! 'J zadrugami v S Žalcu in Mari-^»navr Pa ’udl POStop-km.,, planje specializira-diskihi*aN'“iF ,mlekar' Njihovo orga- Cena pšenice ostaja vprašljiva drugo desetletje opravljanje revizijske funkcije v skladu z zakonom o zadrugah in zakonom o reviziji. Pri izobraževanju se bodo ukvarjali predvsem z ekonomsko-fi-nančnim področjem, saj prav to kmetje najmanj obvladajo, brez tega znanja pa v tržnem gosjaodarstvu ne bo šlo. Z revizorji pa naj bi vrnili zaupanje v zadružništvo, katerega zadruge res potrebujejo. Izredno veliko dela pa čaka Zadružno zvezo Slovenije pri uveljavljanju pravic do nekdanjega zadružnega premoženja, kjer bo Zveza nastopila kot upravičenka do premoženja, ki ji je bilo odvzeto, prav tako pa se bo potegovala za premoženje nekdanjih zadružnih zvez in zadrug, kini majo pravnega naslednika. Med neproizvodne funkcije Zadružne zveze pa bo tudi v prihodnje sodilo socialno varstvo kmetov. Najnovejši zdravstveni in pokojninski predpisi so vse razlikovanje v pravicah združenih in drugih kmetov odpravili ter položaj kmeta ize: načili z drugimi samostojnimi poklici. Ce trdimo, da je zadruga najstarejša, najbolj razširjena in zgodovinsko najbolj preizkušena oblika gospodarskega povezovanja kmetov, kar dokazujejo izkušnje iz drugih držav, kjer so se ohranile in dosegle kapitalski uspeh, potem se nujno postavi vprašanje povezo vanju zadrug v enoten zadružni poslovni sistem. Seveda pa orez eksperimentiranj, ki smo jim bili priča po vojni, kar je pripeljalo do tega, da so zadruge zgubilo stik s kmeti in so se ukvarjale s kmetijstvom v svojih obratih in iskale dobiček v drugih dejavnostih- Povezovanje v poslovni zadružni sistem seveda ne izvira iz težnje po monopoinosti, pač pa zaradi gospodarske nujnosti, ki jo narekuje tudi naša želja po vključitvi v Evropsko skupnost. Ta poslovni sistem bo vseboval predvsem povezavo med zadrugami, povezavo zadrug z predelovalnimi enotami in bo vključeval v svoj sistem tudi trgovino. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih pa dodaja: »Toda proti vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost se bomo borili toliko časa, dokler ne bodo znani vsi parametri in vse posledice lega vstopa.« Pri tekoči kmetijski politiki pa Zadružna zveza Slovenije zahteva, da se prepreči uvoz mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo po nerealnih cenah, z uvoznimi dajatvami naj se zaščiti domača proizvodnja. Država naj bi odkupila vse zaloge zrelih sirov, mleka v prahu tn masla in ga prodala v tujino, prav tako pa naj bi spodbujala izvoz mlečnih proizvodov na Hrvaško. Izdelati bi morali dolgoročno strategijo reje krav molznic in izvoza na zahod, koordinirati bi morala prizadevanja za večjo porabo mleka in mlečnih izdelkov doma. Mnenja so, da mora odkupna cena mleka pokriti vsaj 90 odstotkov stroškov prireje. Ne strinjajo se s kontingentiranjem prireje mleka v Sloveniji. Ce pa bo do tega le prišlo, pa mora biti rejcem znan obseg proizvodnje vsaj eno leto vnaprej in mora biti zagotovljen nadomestni dohodek zaradi izpada dohod7 ka od mleka. Pri odkupni ceni pšenice pa vztrajajo pri modelni kalkulaciji Kmetijskega inštituta Slovenije, kar naj bo osnova cene. Marjan Horvat kmetijska panorama Facelija Pomen in biološke lastnosti Facelija je enoletna rastlina po poreklu iz Kalifornije. Sejemo jo kot medonosno rastlino alt za zeleno odejo v vinogradih za preprečevanje erozije, kakor tudi na njivah kot dosevek, na površinah, kjer sejemo poljščine direktno, brez obdelave tal. Dobro uspeva na sončnih legah, ne prenaša sence. Sejemo jo na srednje težkih tleh, na lahkih peščenih ali zelo težkih glinastih tleh slabše uspeva. Seme je drobno, vskali v 10— 12 dneh po setvi, cveteti začne 45 dni po vzniku in cveti 30 dni. Steblo se močno razveja, zraste do višine 60 cm in več. Cveti vijolično, na eni rastlini je lahko več tisoč cvetov, je dobra in obilna čebelja paša. Po cvetenju oleseni, ni primerna za krmo. Facelijo v veliki meri vključujejo v kolobar kot pozni poletni dosevek na njivskih površinah, kjer sejejo poljščine (sladkorno peso, koruzo, sojo ...) direktno, brez oranja, s posebnimi sejalnicami za direktno setev. Facelija ne prezimi, pozimi pozebe, vendar s koreninami in pozcblo nadzemno maso dobro ščiti tla pred erozijo (odnašanjem rodovitne zemlje z vetrom in vodo). Na ta način se razpleveli zemljišče in ustvari ustrezna zastirka (mulč), kar omogoča direktno setev poljščin. Setev Za čebeljo pašo sejemo facelijo od marca do maja, če je dovolj vlažno vreme lahko tudi junija, ali po strnišču (glede na potrebe čebelje paše). Za setev mora biti zemlja dobro pripravljena, zgoščena do globine setve tj. 2 — 3 cm, grude na površini moramo zdrobiti s predsetvenikom. Pomembno je, da je zemljišče razpleve-Ijeno, ker jo hitro rastoči pleveli lahko zadušijo v začetni rasti. Sejemo jo ozkoredno s sejalnico za drobnozrnata semena v količini 12 kg/ha, na manjših površinah lahko sejemo tudi ročno in se se me plitvo zadela v zemljo. Facelijo za zeleno odejo kot vmesni posevek sejemo šele okrog sredine avgusta. Sejemo po strnišču, ki ga z orodji za minimalno obdelavo la! (krožna brana, grebač, rotobrana, freza) plitvo obdelamo, da vspodbudimo rast plevelov in izpadlih semen katere pred setvijo facelije (v fazi začetnega vznika) mehansko (s predsetvenikom) uničimo. Faceliji gnojimo z organskimi gnojili (hlevski gnoj, gnojevka) in NPKs poudarkom na fosforju (NPK 8-26-26, 300 kg/ha) pred setvijo in po potrebi z dušičnimi mineralnimi gnojili (KAN 100 kg/ha) v začetni fazi rasti. Kmetijska svetovalna služba Žita Flisar Novak, dipl. ing. agr. (jd ^i® Kospodarska panoga, ki je predvsem odvisna od 'jiti/ '.' *”Ma n/1*-*' ^endar kaže, da niti narava niti država kme-sklonjeni. Zgodnja poletna suša je napravila %4'^aise, psenic* zatrjujejo, d« so tako prikrajšani za petino J*’ da h' j™ *saj delno nadomestili ta izpad, pa ni *ad< je ? določila slojnih ^»Mnuh no sP°rna pred ^t . ! .?'tlru SLS, z vlado dr. Drnošvka so ohrodila itn qFtMfene letošnje pšenice. Povedanih je bilo odločitev. Predstavljenih pa je , , nuf/ rt'0* 0 tcm' d® nekateri ministri v tej vladi ne jbirni' na/uiraZ'l,nCI'^» položaja slovenskega kmetijstva. X X k.^Rki cel n*mi ^erpretacijami določenih podatkov oz, 1 J'1 po(rj, ■ slovensko javnost. Žal je moral ar- 'Sl '“'»i Iz 1^7°' P^ušati v petek. 17. 7., samo (škoda, da 1 ”*B,h aqe) mag. Jože Protner — minister za kmetij- S M>i.i „ Si^ m' ....... ^%^1'itlL 5* P* su, ,1, > ..........tira 'C*'X". Mh stroškov laka odkupna cena letošnje pšenice pa nikakor nc bi smela vplivati na ceno kruha. Dosti argumentov je bilo povedanih ministru tudi o tem. Minister Jože Protner je sicer težko — zaradi odgovornosti do vlade in ne zaradi lastnih spoznanj in prepričanj — pristal na omenjeno odkupno ceno. Na lem področju je on Glavni. To je razumet dr. Drnovšek v telefonskem pogovoru. Bodo to razumeli tudi drugi ministri te vla- — Včasih sva po prodaji pšenice pila zato, ket sva nekaj zaslužila, zdaj pijva zato, ker sva pridelala izgubo. Da samo s pšenico, pa naj bo cena Še tako visoka, kmetje na sedanjih površinah ne morejo dostojno preživeti, je dejstvo, vendar pa je resnica tudi, da bi zanjo morali dobiti vsaj nekaj več od pridelovalnih stroškov, medtem ko po sedanjih izračunih ne pokrivajo uiti teh Druga boleča resnica pa je. da pridelovalci kljub ceni, ki zanje ni spre- de? Niso pomembni samo policija. energetika, vojska, industrija ... Lastna oskrba s hrano je za Slovenijo enako pomemlina ali celo najpomembnejša. Gotovo je odšet minister Protner iz M. Soboter z občutkom, da so bila pogajanja sicer mučna in naporna, vendar korektna dobjega osebno in do we vlade. Argumentov, ki bt lahko to vlado na teh pogajanjih prikazovali tudi drugače, je več kot dovolj. Pomurski kmetje in drugi pridelovalci pšenice pričakujejo, da vlada ne bo »požrla« dane besede v M. Soboti. Argumentov za to je dovolj. Tudi nekateri v ppkrajini ob Muri niso hoteli ali mogli razumeti zahtev kmetov po višji odkupni ceni pšenice in s lem povezanim bojkotom, čeprav vedo, da samo pri letošnji prodaji pšenice izgubi vsaj dva milijona nemških mark. Skoda! Jože Tivadar jemljiva, vozijo pšenico na odkupne postaje, kjer gneča ni prav nič manjša kol v prejšnjih letih. Čeprav še ne vedo natančno, koliko bodo dobili za kilogram, so jo prisiljeni prodati, saj zaradi težav z vlago doma večjih količin ne morejo uskladiščiti, v prvi vrsti pa potrebujejo predvsem denar. Kes da sredstev, vloženih v jesensko setev in spomladansko dognojevanje, s pšenico niso oplemenitili, toda takšna je njihova usoda že nekaj let in s takšno bolečo resnico se pač morajo sprijaznili tudi letos. Tudi za dva tolarja višja cena pšenice, s katero bi se pridelovalci bili pripravljeni sprijaznili, težav kmetijcev ne bi rešila, čudna pa so ob vsem lem dogajanja, ki smo jim priče ob pogajanjih med pridelovalci in vlado Prvi mož slovenskega kmetijstva Jože Protner je namreč na pogajanja v Mursko Soboto prišel brez posebnih pooblastil vlade in za dva tolarja višja cena, ki jo je obljubil pridelovalcem po telefonskem posvetu z Drnovškom, ostaja tako še naprej v zraku. Vlada namreč zahtevam pridelovalcev še vedno ni pripravljena popustiti in vztraja pri določeni zaščitni ceni z razlago, da se odkupna cena sicer lahko poveča, vendar ob zagotovilu, da ostane cena kruha nespremenjena. To pa ni več v pristojnosti pridelovalcev in vlada bi morala hiti lista, ki bi pritisnila tam. kjer so morda še kakšne rezerve. LUDVIK KOVAf Foto: N. Juhnov Cene pujskov Na sejem pujskov v Turnišče so rejci minuli četrtek pripeljali 74 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih do 20 kilogramov. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 8.000 do 12.000 tolarjev, lastnike pa je zamenjalo 34 pujskov. Sejem v Turnišču se odpira ob 7 um Prejeli smo Hvala vam, obiralci ribeza! Sem pridelovalka ribeza, višenj, torej vsega tistega, kjer ob koncu ugotoviš, da si imel le delo in prijeten dan ob množici veselih obiralcev, ki je verjetno mislijo: »ta pa je spet mafnola«. Sram meje pred 25 do 30 ljudmi, ki so bili letos v mojem nasadu, priznati, da so mi s svojo pomočjo prislužili le polovico navadnega kolesa. Verjetno si bodo naslednje leto iz usmiljenja vzeli s sabo kar hrano in pijačo. Ne, tega ne bo, kajti ribeza ne bomo več obirali, vsaj toliko ne. Pustili bomo, da počasi propada na površinah, ki smo jih namenili za ribez, ker kaj drugega ne bi uspevalo, želeli pa smo, da je sleherna krpica zemlje zasajena, da daje videz urejenosti in da navsezadnje z veliko prizadevnosti tudi s takšnih površin nekaj dobimo. 14. 7. je bil protest pridelovalcev pšenice in ob tem se mi je zastavilo vprašanje, kaj naj stori nas 30 pridelovalcev ribeza v občini Murska Sobota. Kam naj se postavimo, kam naj gremo, ko nekateri nimajo niti traktorja, ribez pa je že pri predelovalcu ali v hladilnici. Leta 91 cena skoraj 2 DM, leto 92 0,50. Ob tem se zamislite tisti, ki organizirate proteste in dvignite še kakšno parolo-za nas, ki nas je le za nekaj zrn. Toda res, ribez se prideluje na Goričkem, prideluje se na hribovitih, vedno nerazvitih področjih, ki ostajajo potisnjeni v ozad-nje tudi v tej mladi državi. Ribez je zasajen na področjih, kjer so ljudje pridni in nikoli ne računajo, kaj se »splača«, zadovoljni so, da imajo delo, da je sleherna ped težke zemlje obdelana vsaj toliko, da ne rasejo koprive. Direktor KZ Panonka g. Franc Vratarič je že večkrat dejal: »Cas jc, da začnemo razvijali na Goričkem sadjarstvo.« Morda je slišal Holandce, ki vselej ugotavljajo, da so prav tu za to čudoviti pogoji. Da, loda ti so mislili na jabolka, ribez je ob tem le nepotrebno zelo, nepomemben dohodek. Pa vendar, ali so tisti, ki so pisali najrazličnejše projekte, ki so planirali, računali, tudi planirali, da bo na zasajenih površinah enkrat v prihodnosti tudi pridelek, da bo ta pridelek potrebno prodati, ga morda predelali. V teh velikih gorah papirja sem zasledila ludi podatek o velikih površinah potrebnega ribeza, ki je primeren za liste, ki imajo nekaj manj zemlje. Morda smo slediti planiranim številkam, morda smo dobili tudi nepovratna sredstva. No in sedaj, povejte nam vi iz strokovne službe KZ Panonka ali nekdo iz Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, za sadje, krompir in vrtnine Slovenije, nam. peščici vztrajnežev, ne mučite se, poskušajte nekaj drugega. In tedaj, ko bo zraslo tisto drugo, ko bo začelo roditi, se spel oglasile in povejte, tudi to delo je brez veze, raje nekaj drugega - - - Torej, vaše delo, strokovna služba KZ Panonka je bilo brez veze, tudi Skupnost je planirala brez veze, kajti drugače naši nasadi ne bi mogli bili brez veze. Torej našega ribeza ne potrebuje nihče, oziroma ga želijo zastonj. Poglejte v trgovine, kolikšno ceno ima ribezov sok! Poljska je kriva za ta absurd, morda in kdo bo kriv, ko ne bo na naših hribih več ribeza, ko ho tam rasla robida, pa ne mislite, da žlahtna, kajti tudi ta ni več veliko cenjena Torej ne želimo več nepreračun-Ijivih Goričancev in drugih hribovcev, ne želimo delati »brez veze«, zato priporočamo predelovalni industriji. Zasadite si nasade za vsak primer, ko bodo razmere drugačne, ko tudi ribez iz Poljske ne bo tako poceni, tako boste vsaj vedeli, kako zlahka se ribez pridela, kako zlahka se pridela malina, robida, višnja. Pa veliko sreče pri delu. Premalo nas je, da bi šli na cesto, smo le mali skromni pridelave! drobnega v prehrani visoko cenjenega sadeža. Morda je naš delež v gospodarstvu na videz nepomemben, pa vendar je naš pridelek v predelanem stanju v naših domovih, uživamo ga. In vsi, ki boste uživali ta naš pridelek letos, vedite, da so nas ogoljufali, ker nismo bili dovolj močni, da bi dejali pravočasno NE, da bi pustili ribez tam, kjer je zrasel. Vsk ladiščit i ga ne moremo, o ceni pa smo se lahko dogovarjali komaj tedaj, ko smo ga imeli že v hladilnici. Torej, nazdravimo s kozarcem poceni ribezovega soka, vam, dragi obiralci pa hvala, bili ste uvidevni in mi vsaj pomoči niste zaračunali! Mana HORVAT, Moščanci 76 69202 MAČKOVCI tel,: 51-030, del. mesto 49 002 STRAN 9 »naj kmetija« Upokojenci igrajo in plešejo I^M^v In prišli so mlatiči... VESTNIK Žetev in mla(ev pšenice in rži sta bili še pred nekaj desetletji (udi v naši pokrajini najtežji, a tudi najpomembnejši in najslovesnejši kmečki opravili. Mlatev posušenih snopov je potekala v dveh delih: najprej so žito »celili«, S čimer so odstranili iz klasja le del zrnja, ne da bi snopje razvezali, nato pa so »mlatili«, tako da so snope razvezali in udarjali po žitu s cepci, dokler niso iz klasja odstranili vsega zrnja. Razlikuje se mlatev rženega snop ja. katerega slama je namenjena za prekrivanje streh, od mlatve preostalega snopja, razlikuje se tudi mlatev rži od mlatve pšenice in drugih vrst žita. Na Goričkem ločijo »mlatitef na ritonje (slama je namenjena za streho) in »mlatitef«. Pri Društvu upokojencev Ljutomer že več let deluje folklorna skupina, ki neguje različne plese. Nastopa na društvenih prireditvah in tudi drugod. Tako so folkloristi, ki niso več rosno mladi, vendar zaradi dolgoletnega plesanja izurjeni, nastopili (udi že zunaj naših meja, na primer na Hrvaškem. Zdaj pridno vadijo, da bi se kar najbolje odrezali na folklornem festivalu v Beltincih. Seveda pa (praviloma) ne moreš plesati, če ni glasbe, ljutomerski folkloristi imajo celo »svojo« muziko: trio Domači muzikanti, v katerem igrajo Alojz Gruja k (harmonika^ Drago Škrlec (kitara) in Jože Kunčič (bas). Upokojence, ki so iz različnih krajev ljutomerske občine, smo posneli. ko so igrali in plesali na prireditvi na Razkrižju. Mlatili so vedno fantje in mlajši možje, ki so jim povsod v Prekmurju rekli »mlalci«; dober mlatič je moral znati plesati s cepcem (preskakovati cepič na tleh, medtem ko je kolikor mogoče hitro vrtel pokonci postavljeni »ročnik«), moral je med mlatvijo nameriti z »ročnikom« in cepičem proti sosedu, ne da bi zamudil svoj udarec. Imeli pa so tudi svoje šege, ki so jim lajšale težko in naporno delo. Nekatera stara pravila, ki so se jih mlatiči morali držati, nam kažejo kmetov odnos do žita in spoštovanje do kruha Z delom so pričeli ob zofi. vendar so na Dolinskem do sončnega vzhoda smeli samo »celiti«. Zlasti mlatev pšenice je bila vezana na sončni vzhod in zahod To je bilo podedovano pravilo starih gospodarjev; kdor bi ga prekršil, ni bil vreden pridelka Tudi alkoholnih pijač po starem mlatiči nikoli niso dobili. Na Goričkem po starem mlatiči niso smeli peti ali žvižgati, ker bi to ne bilo spodobno. Cepec so mlatiči prinesli S seboj in so ga morali varovati do konca mlatve. Na Goričkem je imel vsak mlateč svoj kot, kamor je postavljal cepec. Ce se je v kotu pojavil cepec drugega miatiča, ga je »lastnik« kota takoj vrgel na dvorišče. Vaška dekleta, ki so mlatičem rada nagajala, so med obedom skrila cepce, če mlatiči niso bili dovolj pazljivi. Na Ra- li slamo. Crenšovska dekleta so izzivala mlaliče tudi z nagajivko: »Mlačeki p. vresla, da bi ictačeki nemajo poti me zvezali« ali pa so se norčevala iz slamnatega Vsa večja kmečka dela so nekoč opravili na »gumii«. V Krištancih jo, tako kot marsikje drugje, uporabljajo zgolj za shranjevanje mehanizacije. Z NS"1"" so ga ponazorili :r »M, smo st>r-je, m bit|. (Bogojina) ali »Ded K0* po ku pil« (Lipov*^ icsp» Ponekod so ml* ,. noči kar na gumlu n dJ#10 kriti s ponjavo. K« '|tn' rajo čuvati »vrsaj« so jim med večerjo hiše prinesli na p . ^0 orodje (plug, I’ 'U'1- iT..j * to za inlatice velika-1 da slabo varujejo damo hrano. Oktal so dobili »ram zaj" so, mast), okrog p bil »velikt zajtrki' d J#i» krompir), OP0111^ obed z zavitkom 1 , । v povrhu, uro je bila juzina u mu zajtrku) m čerja Ram zajtrk s-bdi na »gUmlo«. KF odp^' pon lavo, se nekolik poicdh* milici ■spomin nu i’-1' ; r,nrf* ohranila na Go živino je v delno ohranjena. v la po žitu, zloženem t p • odprtem gu™n“' .g«sel' bil drog, okoli kat< U" vijala vrv s kat« JfivinJ’ zana živina A «3' pot stalno ^^.Lrri^ krog je bd vedno । n, bila pnmerna strehe, zato so |Ald | tudi ročno s cepc■ । nii streha 1 Če so hoteli dobiti slamo, primerno za prekrivanp venskem so se dekleta skrivoma splazila na »gumlo« in namazala ročnike z »žvarcem« (koloma-zom), da jc mlateč imel črne roke, ah pa so cepec skrila. Mlatiči so se maščevali tako, da so ujeto dekle privezali s povresli k stebru ali da so ji za obleko natlači- Š. SOBOČAN • mu mn : • uiti mri : ; um um • . mit mig : s a mil ihu «ii( mu 'Ho »tu Z veseljem opažamo, da tudi pri novih gospodarskih zgradbah upoštevajo stari način gradnje in vključujejo krajinske arhitekturne značilnosti. moral naročiti »mlatitef na ritonje«. moža, ki so ga mlatiči posadili na vidno mesto ob gumlu, da bi z njim lovili dekleta. Na Tišini so mlatiči često nesli slamnatega »deda« dekli v posteljo. Največkrat so mlatili štirje mlatiči. Stali so vsak v svojem kotu in se pri delu pomikali vsi v isto smer. Udarjali so v rilmu, ki ,,T 188« so se - mlatilnice n‘ eun p.i »" -'P klil J ■ -JO?*' j ,pesek > tov v PrekmiirJu । Kje je najmlajše kopno na zemeljski obli? Kje se svet neprestano spreminja, izginja, pojavlja ... Mogoče je kje še kak otoček, ki je mlajši, toda delta Donava je prav gotovo območje, ki se lahko pohvali z »novim« kopnim, spreminjajočim živalskim in rastlinskim svetom, ki pa v osnovi ostaja ves čas nespremenjen. Delta Donave je svojevrstno bogastvo, polno presenečenj, ki se jim vedno znova čudijo tudi tamkajšnji prebivalci. V pokrajini ob reki Murije naša reka edina »večja voda«, ki jo občudujemo in se je včasih tudi bojimo Marsikdo se je verjetno že spraševal, kje se vsa ta voda izliva v morje? Ce bi v vodo vrgli steklenico s sporočilom, kje bi se to ustavilo? Zagotavljam vam. Prekmurci na peščeni obali Črnega morja in delti Donave Kjer se izlivajo »murske vode« v morje mejna reka med Romunijo in Bolgarijo; od vstopa v državo v Baziasu do Črnega morja meri 1075 kilometrov, kar 38 odstotkov vse dolžine Donava prinaša v Črno morje vso evropsko in balkansko nesnago, radi porečejo pesimisti. Optimisti pa: po Donavi navzdol se vije »zahodni duh«. Donavo poznamo predvsem kot nižinsko reko, počasno in poplavno. V Karpatih jc ne bi spoznali — tam je podobna ne- Z ladjo AEGYSSUS po kanalih delte Donave; najprej po kanalu Sulin, ki je umetno poglobljen, da bi omogočili plovba večjim tovornim ladjam. Vrbe rastejo na še (ako majhnem košku trdne podlage, trstičje ga skorajda ne potrebuje . . . zdi se, kot da bi vse raslo kar iz vode. miva pokrajina (na eni strani jc omejena z. Donavo, na drugi s Črnim morjem), ki je bila nekaj časa v lasti sosednje Bolgarije. Pri pristanišču Galati Donava ponovno zavije proti vzhodu, kjer se v obliki velike delte izliva v Črno morje. Donava se na ustju delte deli v dva večja kraka, to sta Chilia (Kilija) in Tulcea (Tulčea). Korito prvega kraka je dolgo 117 ki lotnetrov, drugi krak pa se po 19 kilometrih deli na dve koriti, ki se imenujeta Suinu in Sf. Gheor- ■ Ji čujejo rečni p' izlivala v nio J ' jup"- a1 severovzhodu JroW»? / tem rekaodM&^^H loku pi m pod*"4 ^0» V!' čnl roko vi * P' SF, vce m d s šašem । . lAjft kopnu p* ‘ uM drevesa benpome«;? zaščitene, ta" i j0 n <.• ■ t Prebivalci delte so Ukrajinci in Rusi, ki jih je pred davnimi čast pregnala ruska cerkev. Njihova prijaznost in jezik sla nam nekako blizu ... so korenine skupnega izvora še tako močne ali pa je bila to dobrodošla milozvočna sprememba po neprestanem poslušanju nerazumljivega romanskega jezika? rek« ‘"kV”/ Morski (okovi naspro(ujejo toku rečne vode . • • opsk1'1*, fr’1" J jo tudi najde. Kar prinese s tokom iz polovice ,^|jvii e|ii .j)' ■ in šele nato« Hgl. H'I" : iti muc ic '”;V valcev Hod' J da najverjetneje (če ne žc prej na kakšni hidroccntrali) sredi trsti-čevja delte Donave, ki je naravni filter in čistilec polovice evropskih rek. ki se izlivajo v Donavo in nato v Črno morje Celotno območje donavske delte meri okrog 4400 kvadratnih kilometrov in je eno od najzani milejših narav no-geografsk ih posebnosti Romunije Donava je varnemu hudourniku, ki si prebija pot skozi strme soteske, kjer so bregovi visoki tudi od 600 do 800 metrov.. Ko Donava zapusti Karpate, se spet spremeni v ležerno reko, ki jc ponekod široka ludi nekaj kilometrov Pri pristanišču ( alarasi Donava naleti na ploščad Dobrudže. zato zavije proti severovzhodu Dobrudiu je prav tako geografsko zelo zani- Ribiška vasica Mila jc narejena iz trstičja in blata. Njihove otroke, ki so v glavnem svetlolasi, vsak dan vozijo v šolo s čolni. Na posnetku nista 1 k ra j inča, ampak mlada Bel ti ličarja. tukaj; trstičje in trave jo prečistijo ge. Večina prometa poteka po kanalu Sulina. V največjem pristaniškem mesni Tulcea so zasidrane velike tovorne ladje, številne ribiške barkače, nekoliki nižje ob toku Suline navzdol pa tudi rum tinska vojaška mornarica. Kako nastane delta? Zakaj se reka enostavno ne izliva v morje tako kot večina rek? Nastanek sedanje de Ilc so povzročili tako rečna kot morska voda, pa tudi veter, vegetacija in človek Ta nižinski svet se nenehno razvija in spreminja Morski tokovi prepre- SOVJ- tud* kapiGi' ;c . . I neti. ? ako vrocme. NJ ^akn > F vrst '!ln Kan^Lti^' melodijo- N sama voda, „ M so -ud. STRAN 10 kulturna obzorja n r tr1* ■ C t r £ fr t.r. Tako govorijo kulturniki Kulturni minister v Lendavi lu 1 nekaj po šestnajsti uri, klubska soba v hote- ■ -- v Lendavi. olu||uj711 SO Lendava Alojz Jerebic vodi sestanek. Govori ^jtk u d ^u^u,l> se tukaj misli na tiste formalne kulturne forme, hjiivnj । '"Z3*”1 način pospešuje država) v lendavski občini. Infor-posiui,.- / / konča in vpraša, koliko časa je minister pripravljen likih fJ\kcS*er za kulturo republike Slovenije Borut Čuklje po-ruj0 P” k*11 svojih sodelavcih in " ~ reče: »Dve uri in pot,« Vsi priki- S'uPar’ sekretar ZKO I kvl'urnem ^ovzame zgodbo o v 0 nainih. ki L^kovan^^deseta leta, o Wni d* se ob Pri m a L ke kulturni kr 'že- P ^ um^7 >>Kako P“ Dovnik ?Im domom v Do san,° in1nrmP?k t0 sprašujem nc^er?a"a’7n^ s tem mč LKo to !ak° " n’JP»da očitno, da na re- M očitno, da nami-BSkrnU-Z**1*****««««** do' D?nn P°Sl°P,a» »Shšal >>da Je ,am S hiče^T^kršna skladiš-SLajlka .madžarske J1'!’ P«.drtavnl skupščini S pa le ^neuc- Ku‘lur"' D,imr°k^^n Lendavi, u ^akr Potešitev dl' da ie tA»Vnik Vendar j. l^osn veliv^š^radi od . 10 ul « MOiljC 6C no Tajnik SIS-a za madžarsko narodnost Ladislav Goncz: »Dobrovniški dom nikoli ni prav zaživel« Sploh pa je imela Lendava prej svojo tiskarno kakor Ljubljana; Lendava je zastala v razvoju (V neki zvezi omenja 18. stoletje kol tako ali drugače ključno obdobje.) »Politiko želimo ločiti od tiste dejavnosti, ki je vsakodnevna, to je tudi od kulture.« Milan Vajda, predsednik KS Lendava, pripoveduje, kako dolgo se že pogovarjajo o tem, »da mora Lendava dobiti svoj kulturni dom«. Vendar je bila narodnostna skupnost v Dobrovniku v nekem »trenutku« močnejša, zato so kulturni dom zgradili tam. »Prizadeti smo, ker sc na določena narodnostna področja vlaga več kakor sem « Direktorica lendavskega Zavoda za kulturo Slava Žižek govori o treh lendavskih kulturnih mukah. Poleg neobstoječega kulturnega doma sla to še knjižnica in grad. Knjižnica je v prostorih nekdanje vojašnice, ki je ne moremo odkupiti. »Tukaj je potrebna vaša beseda, gospod minister!« Minister obljubi besedo. To je zmenjeno, pravi. Sekretarka IS in SO Lendava gospa Hajoševa ugotovi, da ob stajajo papirji, s katerimi je mogoče zadevo s knjižnico spraviti v red. Stavba je bila ne koč last občine. Podpredsednik IS Stefan Gydrkoš; »Kulturni dom je za potrebe kraja, v katerem stoji, prevelik, toda bi bil premajhen za občino. Sicer pa kulturnega doma ne potrebujemo samo za narodnost, temveč tudi za večinski narod, pri katerem je nacionalna zavest že nižje kot pri manjšini.« Pristavi, da je na mnogih kulturnih prireditvah že več igralcev kot gledalcev. Minister Suklie: Vladna maksima je »enakopravni regionalni razvoj Slovenije«; del tukaj, na področju madžarske narodnosti, je bil odrezan od financiranja in na robu poznavanja stvari; manjšina je most med dvema prijateljskima državama; Slovenija se ne sme centralistično razvijali, to ni Francija, če nekateri pravijo, češ glej Francijo, ki je centralistično vladana država; to državo bi bilo škoda centralizirati, bil bi kriminal ubiti njeno raznolikost in jo s tem Še zmanjšati Napoveduje zamrznitev naložb v javnem sektorju. Zlato leto za kulturo pa je bilo 1989., naslednje je bilo ze slabo, 91. še slabše. V kulturi bo prišlo do rebalansa, kar naj bi vsi, ki delamo v kulturi, čutili »ugodno« pripoveduje minister šuklje, Na- glavne državne naložbe v kulturi so Narodna galerija v Ljubljani, kulturni dom v Novi Gorici in mariborsko gledališče. Mariborčani potrebujejo oder, ki so ga nekoč že kupili v Beogradu in ni bil dober(!). Za kulturne domove pa sicer republiška vlada prispeva polovico, za Lendavo in Koper imamo nekaj sredstev rezerviranih, dali jih bomo, ko bo vse nared. Po naših ocenah bo kulturni dom v Lendavi stal 7 milijonov mark Prostori v njem naj bi bili namenjeni tudi drugim koristnikom, bankam, zavarovalnicam, kioskom, butikom itd. Rajko Stupar ga vpraša, če bi bilo mogoče, da bi ob 800-le-tnici Lendave položili temeljni kamen, minister se izvija, ker ne ve, kam Stupar meri. Govori o dobri volji. Poszončeva mu reče, da ne dvomi o njegovi dobri volji, da pa ne bi rada še tretjemu ministru, ki ga bo nasledil, čeprav mu ne želi kratkega ministrova- nja, pripovedovala o tem, kako j? v Lendavi potreben kulturni dom. nja je v Šuklie naposled obljubi da bodo dali denar za »izdelavo dokumentacije« za kulturni dom .. Pesnik Szunyoeh našteva, kaj vse so naredili, kaj publicirali. Našteva tudi Anna Dančeva, ki animira kulturo — animirati kulturo, temu bi se po domače reklo: vdihovati ji dušo. ŠTEFAN SMEJ Za zeleni jezik (3) Seveda moramo na začetku tega sestavka najprej povedati, da nas je razveselil prvi javni odmev na našo rubriko, še posebej zato, ker je po začetnih dvomih avtorica sestavka In zeleni jezik (Vestnik, 9. julij 1992, fr. II) pravilno razbrala, da ne gre za nikakršno izganjanje narečij, ampak za opozarjanje na napake in nekultiviranost v javnih sporočilih, zapisanih v knjižnem/zbornem jeziku. Pravzaprav je bralka posredno opozorila na občutljivo razmerje med zbornim jezikom in drugimi socialnimi zvrstmi, tudi narečji. Ker vprašanje postaja danes dokaj aktualno in prav v novejšem času v imenovanem razmerju prihaja do določenih premikov, mu bomo v naši rubriki namenili 5. zapis, tokrat pa nadaljujemo z jezikovno nanizanko Potrošniški vodič (PV), pa ne zato, ker bi hoteli delati reklamo za ta »časopis«, ampak zato, ker je publikacija pravo nahajališče jezikovnih napak. Tokrat bomo na hitro kritično pretresli predstavitev Expove dejavnosti v PV I. junija 1992. ■ nnanvr I. JUNIJ 92 POTROŠNIŠKI VODIČ •• I , I II AMNjA US • OGLASI ’ R EKLAME ' POSLOVNE IKFORM AC I.IE ' NA^JEJAVNOST IN POSL^š KATERIMI SE UKVARJAMO EKONOMSKE PROPAGANDE - POSREDOVANJE PRI PROMETU B1AGA IN STORITEV _ ■ PRIDOBIVANJE IN 0DSTOPANJ^PRXVir 'nJUMBjSKE LASTNItj^>f R ZNANJA IN IZKUŠENJ PRIREJANJE SEJMOV IN ~ pph i > Me *JP“r«bju n« ns r,,nt*ahiiih prleških plesov, ki jih predstavljajo simpatični Ijulo-mtrski upokojenci, FS Javorje iz ^marina pri Liliji bo prikazala ohccl it Smanna. VidcU bomo tudi dolenjske plese (Savb Kranj) in prvič na festivalskem odru — oghrskc plese (Kokda Velenje), program pa bosta popestrili tudi oh« domači glasbeni skupini — tamburaškl ansambel in Marko banda. Skratka, lo bo predstavitev celotnega slovenskega folklornega bopastva na enem mestu, izvajalci pa bodo zares najboljše skupine slovenske amaterske folklorne dejavnosti, ki so bile izbrane na uradnih območnih folklornih revijah spomladi letošnjega leta. Največje breme organizacije festivala kil na članih Koda Beltinci z g. Milico Sadi na čelu, soorganizatorji pa so tudi Zveza kulturnih organi atrij Slovenije, ki z beltinsko prireditvijo letos združuje svojo osrednjo republiško revijo, KS Beltinci, ki skrbi predvsem za sobotni del programa, pa tudi domači posamezniki in društva. med katerimi je treba posebej omeniti turistično druSivu, ki želi praznik folklore izkoristiti tudi za pristno predstavitev Beltince številnim obiskovalcem prireditve. Kot «cdno doslej pa ostaja uganka vreme: tudi če bo slabo, prireditev bo, čeprav občutno okrnjena, pač v okvirih, ki jih omogočajo prostori šolske dvoranice... A upali je. da »vremena Bell inča nom bodo se zjasnila«. Tudi 26. julija na festivalsko nedeljo! -MZ- »O razstavi bi pa veljalo spregovoriti...« Tako Sonja Anita Hoyer z obiska v beneškem muzeju Correr, kjer so razstavljena dela Antonia Canove. Včasih se te za trenutek zazrem skozi okno in pozabim na vse. poslušani le navznoter poslušani neslišne, a vendar jasne besede svoje notranjosti. In takrat se v meni porodi pesem! Morda je ta pesem kot oreh brez jedra, kakor požeta njiva pa vendar mi je tako blizu, kajti v njej žari trenutek mojega življenja, v njej sem pustila košček svojega srca . . Majda Slavinec kulturni koledar 0 kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Sedem tisočletij ob Blatnem jezeru Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure. Odprta bo do 31. avgusta. MURSKA SOBOTA: V galeriji je odprta pregledna razstava akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Novega mesta. Razstava bo odprta do 2. avgusta. LENDAVA: V grajskih prostorih je na ogled stalna razstava slik in kipov dosedanjih mednarodnih likovnih kolonij. Odprta je tudi spominska soba Gy6rgya Zale. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava risb in tušev Zvonka Pe riča iz Zagreba. PRIREDITVE RADENCI: V glasbenem paviljonu v parku so vsak torek in petek od 16.30 do 18.00 prome- nadni koncerti. Koncerti so tudi ob nedeljah od I5.3O do 17.00. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: V juliju in avgustu bo Pokrajinska in študijska knjižnica odprta: študijski oddelek v ponedeljek od 8. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure in v preostalih dneh od 8. do 14. ure Oddelka v knjižnici v gradu pa v četrtek od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, v preostalih dneh pa od 8. do 14. ure. LENDAVA: Knjižnica bojuli ja in avgusta odprla vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. LJUTOMER: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo in četrtek od 8. do 17. ure, ob torkih in petkih pa od 8. do 15. ure. USPEŠNICE V knjigarni Dobra knjiga vam za ta teden priporočajo Jože Stabej: V KATEREM GRMU TIČI ZAJEC, Založba Mladika Dr. Scott Pečk: LJUBEZEN IN DUHOVNA RAST, Mladinska knjiga Eduardo Mendoza: MESTO ČUDES, Mladinska knjiga. Besedna zveza »naše dejavnost« se pravilno glasi: naša dejavnost. V samostainiški besedni zvezi »posli s katerimi se ukvarjamo« ima desni prilastek obliko stavka (t. i. stavčni desni prilastek), zato mora biti od jedrne besede ločen z vejico, torej: posli, s katerimi se ukvarjamo. Že na prvi pogled je jasno, da ima beseda propaganda širše 'pomensko polje, s katerim v glavnem prekriva tudi pomensko polje besede reklama. Vendar smo se prepričali še v SSKJ IV/Preo Š. Na 243. strani je v 3. točki pomenskega dela gesla propaganda zapisano isto kakor na 466. strani v I točki pomenskega dela .gesla reklama: »javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce«. Očitno gre pri predstavitvi prve od Ežpovih dejavnosti za tavtologijo (istorečje), ki v tem primeru ni zgolj slogovna napaka (običajno je tavtologija posebna retorična prvina le v umetnostnih in njim sorodnih zvrsteh), ampak razkriva nepoznavanje osnovnih pojmov. Ker zveza ekonomska propaganda pomensko zajema tako oglase, reklame in poslovne informacije, za kar naj bi v PV šlo, bi se njihova dejavnost glasila: storitve ekonomske propagande Ker pa v slovenskem knjižnem jeziku še velja načelo (le to izvira tz same narave slovenščine, ki se v tem močno razlikuje npr. od angleščine), da desne prilastke, če se le da in je umestno, pretvarjamo v leve, bi bil končni pravilni rezultat tale: ekonomske propagandne storitve. Pri lem pa je vendarle treba izreči vsaj eno pohvalo, v omenjenem primeru je bila namreč uporabljena pravilna beseda storitve, kije ni mogoče zamenjevati z besedo usluge. Primeri kot »Nudimo vam vse računalniške usluge« (VBV M. Sobota, d.o.o.) in »Nudimo usluge čiščenja« (Čistilni servis Emil Ramovič iz Lendave) so napačni, saj beseda usluga pomeni nekaj, »kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti« (SSKJ V/T Ž, str. 307), beseda storitev pa »naročeno delo, ki se opravi za koga navadno za plačilo« (SSKJ IV/Preo — Š, str. 960). Ni pa mogoče pritrditi besedni zvezi »odstopanje pravic industrijske lastnine«, kajti industrijska lastnina kot abstraktni pojem ne more biti subjekt in ne more imeti pravic, ampak lahko gre le za pravice nekoga (neimenovanega), ki izvirajo iz industrijske lastnine. Torej gre za pridobivanje m odstopanje pravic, izvirajočih iz industrijske lastnine, ter znanja m izkušenj Prevzeta beseda »rent-a-car« e zapiše tako, kot smo navedli, ali pa »rent a car« (SSKJ IV/Preo — Š, str. 475). V PV so oba načina zapisovanja pomešali med sabo, kar seveda ne gre. čeprav je v slovarju beseda pojasnjena kot »izposojevalnica avtomobilov« (še bolj gospodarno bi lahko tvorili zloženko avtoizposojevalnica), pa se v jezikovni praksi žal rabi v citatni obliki, zato tudi tvorcem PV, ki so klonili že pred marsikatero lažjo jezikovno oviro, nekako ne moremo zameriti, če »rent-a-car storitev« niso preprosto slovensko poimenovali izposoja avtomobilov. FRANCI JUST? Poletni kulturni pozdrav iz fond on a. Postal nam ga je dunajski dopisnik Andrej Horvat, ki je tačas v Londonu, od koder piše, da je »Dunaj naproti Londonu zgolj malomeščanska provinca z dokaj Čudno identiteto. Navdušen setn!« STRAN 11 ne zgodi se vsak dan Benetke in podzemeljska železnica Največja bakterija Sojenje Union Carbidu svetu Indijsko sodišče je sporočilo, da se bo kmalu začel proces proti devetim ljudem, obtoženim, da so vpleteni v eksplozijo plina v Bhopalu. Gre za devet funkcionarjev indijske podružnice ameriške večnacionalne družbe Union Carbide Corporation. Obtoženi so ubojev, zavestnih hudih poškodb oziroma po- skodb, ki so jih povzročila nevarna orožja oziroma druga sredstva. V tej hudi nesreči je umrlo 3800 ljudi, na desettisoče pa jih je bilo hudo poškodovanih. Nesreča v indijskem Bhopalu je bila najhujša industrijska nesreča v zgodovini. Zgodila se 1 cembra 1984. ko K 11 pesticidov ušel smrlonos P metilizociant. Sodna oor o posledicah te nr*rr‘> " se je začela takoj po dijsko vrhovno sodisce p valo 470 milijonov dola^ škodnine. v kar sta priv dijska vlada in Union V Benetkah naj bi se številni turisti ne prevažali samo z gondolami in vaporeti, ampak tudi s podzemeljsko železnico. Mestni svet je pred kratkim sklenil, da bodo v desetih do petdesetih letih zgradili 32 kilometrov podzemeljskih tirov, ki bi imeli krake od železniške postaje do letališča in bi vodili v najožje središče mesta. Vse skupaj naj bi stalo 4,5 milijarde dolarjev, odločitev pa je mestni svet sprejel zato, da bi iz državne blagajne dobil del denarnih sredstev, preden bi jih preusmerili v druge namene. Metro bi potekal pod beneškimi kanali in ne pod poslopji. Zagovorniki projekta zatrjujejo, da bo le tako mogoče prepeljati 86.000 turistov, kolikor jih vsak dan pride v mesto. Ekološke skupine po vsej Italiji je novica silno vznemirila in povzročila hude proteste varuhov narave. Celoten projekt so razglasili za norost. Za to mesto naj bi bil edini način prevoza po vodi. V Avstraliji so pred kratkim odkrili doslej največjo bakterijo, milijon krat večjo od navadne. Velikanko je mogoče videti brez mikroskopa. To novico je razglasila univerza v Sydneyu. V črevesu ribe iz Great Barrie Reef so našli 20 primerov epolupisciu-ma Bakterijo jc odkril Kcrndall Clements z omenjene univerze, ko je seciral to ribo na raziskovalni postaji avstralskega muzeja Na Lizadr Islandu na severovzhodu Avstralije. Bakterija je bila tako velika, da Clements drugim raziskovalcem po svetu ni mogel dopovedati, da gre res za bakterijo, najdba je v nasprotju z veljavno teorijo o tem, kako organizmi brez notranje celične strukture nastajajo v naravi. Analize, ki so jih opravili na aticlandski univerzi v Novi Zelandiji ter na univerzi Indiana v ZDA, so prejšnji mesec potrdile, da je bitje cigaretne oblike res bakterija. Epolupiscium je podobna veliko manjšim organizmom, ki so jih našli pred sedmimi leti v drobovju ribe v Rdečem morju. Celo te so imeli za prevelike, da bi bile bakterije, in so jih nepravilno uvrstili med protozoje. MINI HUMORESKA General in admiral Živela sta general in admiral. Generali in admirali imajo svetle epolete in veliko zvezdic. Bankirji zbirajo denar, generali majhne zlate zvezdice in hrastove liste, admirali pa majhne svetle zvezdice in majhna sidra. Čim več denarja ima bankir, več je vreden, generali in admirali pa več veljajo, če imajo več majhnih hrastovih lističev, sider in zvezdic. -Bankirji čez čas cenijo samo še lesketajoči se denar, generali in admirali pa lesketajoče se zvezdice. Zaradi tega se tudi odpovedo domovini, družini, domu in vsemu drugemu. Borivoj Repe Plemeniti Indijanec - znamka pi’J 11 - ...ril' Ameriška pivovarniška družba Hornefl Bremng klyna je poslala na trg novo vrsto piva z imenom, ki J* ' cr»fl! |,i njihovimi zaščitniki povzročilo veliko hude krvi: nan,r^|(<| IIP'' — po vojščaku in poglavarju plemena Sioux, ki je ul* hkrati spominja na indijanskega junaka in duho»mega it1 opojnost te alkoholne pijače. Industrijo alkoholnih pij1* obtožujejo, da je vzela na piko črnce in Južnoamerica'* zdaj ponujajo v New Yorku po tri dolarje za steklem ■ KANJA V ton časi, gda se vse okoli no bojnajo, pa pr itr a s tijdi po svoje, si lej k o neštemi v Soboti talko čas* naidpiD, ka Rougi čas kradnejo s ten, ka ulican npuv* imena davlejo. Na bližnjon vzhodi meAki, či nemajo kaj delati, med fkiip zvezane kroglice prebirajo, kak rožni vejnec, pravi moj pajdaš Bela. Ka je li Cankarof Vanek komi napravo, vej je pa un nej po bojni Belogardiste strejlo, ka so Cankarjevo naselje včj obrnoli v Rožno naselje. Mogoče sc J» komi ba je k *k jr MtBF UtajU, kak so jo nešterni tudi v ton preobrati pa knnj ne k« jr LtK.- Vej mo jo pa itak eiče dale iskali pravi Bela. *■“ tOu nesel tC ac Nit^O 1»JKO «4V-Ricen] v "Ružno", či što bole na hitro, od tamo dole,tou rejč preAt£. *“ Spremembo imena Titove ulice bi pa že davno prle trbelo napraviti. Je, gda so te drvarnice *tl barake po ulici ta« na trousi 1 i . Zatou, ka je iYiti ulica niti njeno ime nej zaslijjžilo, ka so jo tak s temi lesenjačami nasmetili, Titovo ime pa tildi nebi trbelo tak na nlKo, dej vati, liki njemi trbej ešče edno medaljo dati, ka jr tak dugo tou razpuščeno bando fkijp držo. Slovenska ulica se pa lejko zove tak dugo, kak dugo de Slovenija tildi živela takčo barakarsko živlenje, kak ga mamo na Titovoj ulici, Džouži. Napredek človeštva živalskemu svetu v celoti ni prinesel nič kaj dobrega Tako tudi pticam ujedam ne. Te so danes najbolj ogrožene živali; nekatere vrste so ponekod že izumrle, druge pa so čedalje bliže iztrebitvi Ujedam so, še zlasti v razvitem svetu, namenili vso pozornost Žal pa se jim pri nas pozornost posveča v glavnem v negativnem smislu Posebno dobro se to vidi v razbitih ali oropanih gnezdih in pri preparatorjih, kjer se zbirajo na razne načine ubite ujede Pred mesecem dni smo v goste sprejeli mlado kanjo, ki ji je kmet na Hodošu razbil gnezdo. Mladič ne bi preživel, ker si sam še ne zna poiskati hrane Ker je med ljudmi veliko neznanja o ujedah, sem sklenila, da napišem nekaj o kanji, najpogostejši ujedi, ki je tudi človeku najbližja Kanja je po orlu, ki jih v Prekmurju ni, največja med ujedami. Med ujedami imamo 8 poddružin {sršenarji, kragulji, jastrebi, kanje .), med kanje pa spada 29 rodov (orel, karpija. kanja ) Kanja rada poseda po ograjah. drogovih, drevesih ah na tleh S pomočjo ostrega vida in odličnega sluha lovi predvsem miši in jo zato imenujemo tudi mišar Velika je okoli pol metra, pri čemer je samica še za okoli desetino večja od samca Razpon čez peruti znaša od 1,1 do 1,3 metra, tudi do 1,5 metra Je različno obarvana — od svetlo do temno rjave barve — zato jo lahko hitro zamenjamo s sorodnimi kanjami, ki pri nas le prezimujejo, tudi s sr-šenarjem ali drugod z orlom Kačarjem Večkrat ji zato po nedolžnem pripisujejo ropanje domačih živali Življenjsko okolje kanje ali mišarja so gozdovi z odprtimi pokrajinami. V gnezdo, ki je visoko na drevesu, samica konec marca ali v začetku aprila znese 2 do 4 jajca Valita oba starša, valjenje pa traja 33 do 38 dni V mesecu in pol starosti začnejo mladiči letati okoli gnezda. Po nadaljnjih 50 dneh pa so mlade kanje že samostojne Spolno dozorijo šele v tretjem letu število kanj je odvisno od številčnosti plena. Vendar v intenzivnem kmetijstvu uplenijo manj kot v naravnem okolju. Vzrok zato je tudi uporaba strupov v poljedelstvu Zaradi tega mnogi pan sploh ne gnezdijo, manjše je število jajc, več neoplojenih in velika smrtnost med mladiči. Kanja lovi svoj plen na tleh, za lov v zraku je prepočasna in nerodna, zato sokolarji kanje za lov sploh ne uporabljajo. Poleg miši in voluharje lovi še rovke, podgane, pižmovke. žabe, kače, med ptiči pa so njen plen mladiči, ki komaj zapuste gnezda, kot so mladiči škorcev, vran. šoj. škrjancev, ščinkavcev . Ravno zaradi slednjega je lovci ne marajo in jo, čeprav je zavarovana z zakonom (celo zaporna kazen m odškodnina), preganjajo in streljajo Poznavalci jo imajo za koristnega ptiča, vendar je zaradi krivega Kljuna preganjana kot najhujši hudodelec Ptice ujede so nepogrešljiv člen v naravni mreži, ki s svojim delovanjem povečajo raznolikost naravne združbe, s tem pa prispevajo k njenemu bogastvu in stabilnosti. Naša kanja spada že v rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. Kljub temu jo je že nekaj dni po njenem prihodu neki lovec s puško v roki skoraj po- končal. To o tej živali nekaj lovci - w _r Naša mlada ha ženega prosto'a r , k prostost vsak , krat vrne v zac jo smo ji ga užbi Z čaka hrana V kelj in male sinic* stna nril«^j’ Kadar p ^jl^f navda Pr9e,e" putfP1^ 1 siva Ves trud ir P ^1^4/ sta poplačana-' ^ti kaj posebnega r 9 opieJ kako s krožijo m 'zva^^ po l’1*’ je. pn tem Pa sajo j*’*1 le vzemite n* jo oglejte' To I« loM m brez j * S pomoCP .f OVEN BIK DVOJČEK RAK Ona. Končno si le prišla do spoznanja, da zmoreš veliko več, kot si sprva mislila, zato sedaj nikar ne omahuj. Z malce truda boš doživela uspeh tako na poslovnem kot tudi na čustvenem področju! On: Dobro premisli, če si se resnično pripravljen odreči osebni svobodi in začeti življenje v dvoje, da kasneje ne boš obžaloval. Proti koncu tedna te čaka prijetno presenečenje, ki te bo zelo razveselilo! Ona: Neprijetno si se zapletla, vendar m vzroka za obupavanje. saj bi se vse skupaj lahko še veliko slabše končalo Partner n bo priskočil na pomoč in skupaj bosta rešila nastalo zmedo’ On: Nenavaden razplet dogodkov ti je precej zagrenil vsakdanje življenje, vendar se nikar ne smili sam sebi. Raje dobro premisli, kako bi sc izvlekel iz nastaiih težav, potem pa začni odločno ukrepati! Ona: Neka zadeva te že dalj časa močno mika, vendar nikakor ne zbereš dovolj poguma, da bi seje lotila. Malce več samozavesti ti ne bo škodovalo, vendar ohrani namero zase Potrudi se in uspelo ti bo! On. S staro znanko se bosta precej zbližala in spoznal boš, da je začelo prijateljstvo preraščali v ljubezen. Čeprav boš malo zmeden, nikar ne dovoli, da se (i priložnost izmuzne iz rok. Obetajo se ti čudoviti časi! Ona: Čeprav bo zadeva na začetku videti precej slabo, se bo vse skupaj končalo veliko bolje, kol je sprva kazalo. Čaka le razburljiv konec ledna saj boš spoznala nekoga, ki li bo popolnoma zmešal glavo! On: Čeprav, si glede nekega posla izgubil vsako upanje, boš dosege! lep poslovni uspeh, kar li bo občutno izboljšalo finančno stanje Posveti se ljubljeni osebi, saj že dalj časa pogreša ivojo nežnost! ZVEZDE VAM MEŽIKAJO LEV DEVICA TEHTNICA Ona: Nikar si ne zastavljaj previsokih ciljev, saj jih nc boš mogla uresničili Takšno početje li ho prineslo le veliko razočaranje. Nikar ne pozabi na star pregovor Kdor z majhnim zadovoljen ni, velikega ni vreden' On: Nepričakovano boš spoznal zanimivo osebo, ki te ho popolnoma očarala. Potrudi se in izkoristi ponujeno priložnost, saj te čaka obilica čudovilih trenutkov. Pozabi na vsakdanje skrbi in se zabavaj! Ona Vsaki novi družbi se te stežka prilagodiš, zalo so si ljudje o tebi ustvarili popolnoma napačno mnenje Skušaj jih prepričali o nasprotnem, sicer boš imela še vleike težave. Bodi jasna in odkrila! On: Srečal boš staro ljubezen in zopel sc bodo v tebi prebudila stara čustva. Vendar nikar ne pričakuj preveč, da ne boš kasneje razočaran. Raje osla m na trdnih tleh, precej manj boleče bo! Ona: Čeprav te glede partnerjeve zvestobe mučijo veliki dvo mi. se bo izkazalo, da si živela v veliki zmoli. Nekdo ti vztrajne poskuša škodovati, zalo bodi previdna, da se ne ujameš v nastavljeno past! On: Ce boš resnično želel doseči poslovni uspeh, boš moral narediti nekaj korenitih sprememb v svojem življenju. Nikar ne odlašaj, saj sam prav dobro veš, da tako ne gre več naprej. Potrudi se, ne bo li žal! Ona V tvojem žhljenju \ kida ledno večja zmeda, zato čim-nrej postavi stvari tja. kamor sodijo. Presenetljiv razplet dogodkov li bo prinesel obilo zabave in prijemih trenutkov. Uživaj, kolikor le moreš! On S hilro in premišljeno potezo boš na poslovnem področju dosegel velik uspeh, kar li bo prineslo lako maienalne kot lu- ŠKORPIJON 8' druge koristi Izkoristi ugodno obdobje iudi za posege na ču-sl veno plat življenja! STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Nekdo ti sicer stalno meče lukšno početje daje le še vet volje za dos-B n® Torej sc nikar nc daj zmesli, temveč vM 1 ,, uspelo n ho! ti h° 't^li jF On Odkril pogovor s starim prijat"* ,jj čil" p(H,r katero stvar, o kateri nisi niti sanjal h a dragoceno idejo, saj se li lahko močno o rflP11.^' zanimiv konec tedna ' fizi^"0 \ Ona Naporni delovni leden te bo Pr<^ poj^' si privošči krajši oddih in se dobro odp1^' । katc*0 naravo in lam boš spoznala pri jemo osen* lo zabavala! »iičn0< On: Tvoje življenje postaja vse bolj en" čudi, če bo ljubljena oseba začela ka/ •* Potrudi se in jo preseneti s kakšnim 04 On Čeprav si se uspel izvleči iz Pc^.’iHej sC L ma. vse skupaj še zdaleč m končano * temveč budno pazi na vsako poleže ko se boš izognil težavam' Naredi si življenje lepo' ,j|a. Ona Zaradi pr.-obilice dela nikoli nisi 11 že dalj časa izkazuje svojo nanlon|cnv'l ’ r. ,1 * naj|„ 1' spoznala boš, da ti pomeni veliko več. k .jNi* l On Nikar se nc razburjaj, temveč p11* johrč {/r svojo pot. m videl boš. da sc bo vse še P^etož®* pil si make odpočil m poskrbi za močni’1 m' . b bo kaj hilro maščevalo! rili’1' Ona 1‘rijaleljica 11 ho zaupala »ebkb bos držala jezik za zobmi, drugače se n poKI J" pričakovano srečanje z zanimivo osebo 1 STRAN 12 za vsakogar nekaj Skrivnost vaših dlani Sh: Žalost I dih ki' včas'h razmiš-" v iahko nekate-k™ ^’vUenju ?*bih ? x0 b,le Na ža tVnaPrei do8°dkov ’ da]^ "določena in Se jih ^o. rL _SdJ v majhno to-?*»£ srda bi $e m°? svojem h iamoP°trjeva-. ^plohr^'07116™ mestu n ^Psobn,-, ZRanjem zaki NaJv^rjet-T0p0(:!ročL". 'n druž:na ti-vaš^- ^»edou skntc že,ie kdzuJete in potr 7» "* Je u tu«i vaše seda- nje zdravstveno stanje. Že nekaj časa se slabše počutite in bolehate. Na te težave boste morali računati tudi v prihodnje. Potem se bo vse umirilo, majhne skrbi z zdravjem pa bodo ostale. Vaš zakon je že leta trajajoča zveza. Drugih resnih niti ni bilo, pa tudi ne bo. Nekdo od sorodnikov se dosti vtika v vaše življenje, kar vas lahko dela nervozno in nezadovoljno. Poskusite si življenje urediti čisto po svoje. Na poklicnem področju bi morali biti bolj vztrajna, tudi okolica bi vam morala dati več podpore. Tako bi se lahko dokazali bolj, kot ste se. Pozneje se vam odpirajo nove poklicne možnosti, ki jih ne smete izpustiti iz rok. Tudi finančno bi se vam splačalo. Dostikrat počnete stvari, kt so daleč od zdravega razmišljanja. Znate biti netaktični, drugi to opažajo. Težko je odkriti vašo pravo osebnost in značaj. Z denarjem ravnate varčno, a ga vseeno znate vreči tudi skozi okno. Problem je v vas samih. Ste na pragu svoje druge polovice življenja. Cas je ravno primeren za lastno rekapitulacijo, za nove začetke in odpravljanje napak. V to boste morala vložiti veliko, veliko truda. IDEJE Čipkasta belina KOŽO HRANIJO IN POMLAJUJEJO VAL 9 MUMSKI VAL Če vam kvačka oziroma verižne, ŠibiČne ali dvakrat ovite šibi-čne petlje niso popolne neznanke, se boste morda ogrele za takole poletno obleko. Je silno spoštovana v modnih krogih, da je atraktivna, senzualna in predvsem romantična, pa lahko vidite sami. Ročno kvačkana čipka je tokrat prevladujoč modni dodatek na počitniški platneni belini. Preostane vam še nakup tanke bombažne nitke, potem pa naj vas vodijo vaša domišljija in pridne roke. Alge — dar morja Sodobna kozmetika je v morskih aigah odkrila čudežno zdravilo za žensko kožo. Alge poznamo večinoma kot velike onesnaževalce morja, malo ljudi pa ve za njihove naravne zdravilne lastnosti. Imajo veliko joda, rudnin, vitaminov in so prava zakladnica zdravja. Spodbujajo, hranijo in pomlajujejo predvsem kožo. Alge lahko uporabimo naravne in jih polagamo na kožo ali pa v kopeli za splošno dobro počutje. Lahko pa jih uporabljamo kot kozmetične izdelke: kot kopel z algami (v prahu ali v obliki želeja), ki spodbudi krvni obtok, pomaga izločati strupe in odpravlja maščobo. Pomembna je tudi temperatura vode: pri 35 stopinjah Celzija spodbuja, pri 38 pa sprošča. Alge so uporabne tudi za masažo, dodajajo jih h kremam in oljem. Z njimi imenitno očistimo obraz, hkrati pa kožo pomlajujejo in ji vračajo napetost. MODA Resice iz rafije Pogled na letošnji modni vrtiljak nas prepriča, da je avtentičen afriški videz znova očaral modne kreatorje. V svoje mojstrovine so vključili namreč celo vrsto detajlov, ki združeni tvorijo etno stil. Ce mislite, da je ličje rafijevca uporabno le za pletenje cekarjev in senčnikov, se motite. S takšno narezano in prišiti rafijo bodo kreatorji okrasili klasičen telovnik. Žal se ne ve, koliko traja tako okrašen telovnik, originalen pa je gotovo. 13 nasvetov za zdrave noge Mnogi med službenim ča- som stojijo, kar je za noge zelo nezdravo, pa tudi prijetno ni. Vsekakor si kupite ortopedski vložek, medlem ko stojite, pa menjajte položaj: prsti — peta. prsti — peta, tako boste izboljšali cirkulacijo. Če imate možnost, pojdite čimvečkrat plavat. Voda in plavalni gibi so idealna masaža za nožne mišice. Kadar le morete — pešačite. Premiki nog in napete miši- skladb - I , ! Bf-A^AS — Gut* * Dav2A^ “ zz T°p ON u Bruce Springsteen l- Iri^ F0l> i v HLAVENS DOOR Guns’n'Roses ’ Thr ^JAn Estreme , G-tt Elton John ife ■b O. koko rS1J, ME CRY - Wilson Phillips ■JUST K1SS — Right Said Fred BAVNE GLASBE , tf I ‘hlika Nekoliko seje' *, z razmerami v fr pred leti »delala« z gankama iz Prekmurja stvenem poučevani0 du I - - vpl^8’ Med mnogimi žgo^" | । uveljavljanja rom sfraš»-ntiit' aitji-to* atij’' osp": ubil’ e P" Te tiPK od'f SP^ o mr ■j IlO- dri*' it!1 Ilič io«1' r^ h if* -Uboj v Jurovskem Dolu Osumljeni še ni obtožen p . • 'J l’ana Krambergerja še vedno ni pojasnjen. Tudi krivca še 'v j I)"1| domneve, da je s puško streljal 42-letm P. R. iz Jurov-JHiki "i3- vre>'kovalni sodnik Temeljnega sodišča Maribor Mar-'■'/Jitk jc izja,j|. Uuim« Wl * l,;m kaznivim de P" dobil. Nismo pa še mnenj. 'rml j? T pre ~ Heviz— Badacsony, 31. julija izlet v Poli*1^ biimbn,"Nazarje— Mozirje-Logarska dolina, 12. 1«. ,e'~8uk — Badaesony, J9. avgusta Nagvkanizsa — u k. u..u '* '-a'ec — Rimska akropola—Savinjski gaj. 9. sep"........................................... —.».sep, paškega sejma ,., h«. 1 Ze doslej naši zvesti bralci. Obljubljajo, da si Oljeni še več, /ato ne bomo skoparili z vestmi iz nji' julija ap ln dfta- Dodamo naj še, da nameravajo pripraviti lts'tln’ kisi /J ' z*ee,ku avgusta) še piknik v Mačkovcih; upoko-'etn, ■ na a niso mogli letovati v sezoni, bodo or-'Nttnj \PoMzoni v Lmagu, Rabcu, Novigradu . -. Sicer rfT>acije posredujejo poverjeniki v posameznih vaseh. Š. S. iimujf —Podčetrtek — Otočec— Bizeljsko, 15. sep- i-.-. "Ostrica — Velika Planina, 23. septembra Mežiška A’ Koroškem, 25. septembra Goriška Brda, 29. in 30. krade kolesa? " V U "'&V1 1 i' 2"d*’ L k?r'prav' kot Pr°blematiki ppl' T'<- tl P|., ' ’V I I I cde n a 'zgmotje 55 L *eč - koS 'n da m S-Z treh, ,Prbv°ščiti na-Svet,‘t’Vlno koles ’) , <"n n 'V10, naJ b' Sili? nJern „ ,UPU kolesa, »triju koies as'ov kupca m N ?■ Svet,, 'orel doka/ o ^ikL.01^. i„ 'l.e,° Iudi zakle- jo. Občani naj tudi ne bi puščali koles pred stanovanjskimi hišami m bloki, pa tudi ne v nezaklenjenih hodnikih. Policisti sicer ugotavljajo, da tatovi ne kradejo koles, da bi si jih prilastili za vselej, ampak jih sunejo. da bi se z njimi zapeljali do določenega kraju Dokaz za to so pogoste najdbe pogrešanih koles Najdejo jih v obcestnih jarkih, na travnikih, večkrat pa celo pred kakim lokalom. Na policijski postaji v Murski Soboti imajo tačas 28 najdenih koles, zalo je morda med njimi tudi vaše pogrešano kolo Dobite ga. če imate kak dokument o lastništvu fži marsikatero drugo. Tulovt jih vzamejo po-1'tirna ^^^j^jo "a določeno niesio. potem pa jih pušk, u K' tu-.. "Cl se sami podajo od lokala do lokala in včasih kolo. Foto: .S. S. ternacionul so torej vplačali omenjeno vsoto in čakali .. No, nekateri, ki so bili prav pri vrhu igre (kako pa so prišli tja, to je drugo vprašanje!), so zadeli. Med njimi naj bi bila tudi žena Vinka Simka, oziroma Jake Šra-ulcigerja In prav on ima veliko »zaslug«, da so v Turbomaticu sodelovali tudi Pomurci. Ta sicer posredno krivdo zavrača, češ da na promocijskih prireditvah r {imeli smo jo tudi v Soboti) o igri ni rekel niti besedice, propagiral je »samo blagovno znamko podjetja, ki se ukvarja z računalniškimi obdelavami takšnih iger « Potem ko so ljudje videli, da je ludi Turbomatic goljufija, so sc nehali odzivati na vabila k igranju. Ni bilo dotoka denarja, zalo se je igra ustavila. In ljudje so ostali z dolgimi nosovi. S S. Zgorelo 2,5 ha pšenice Neprevidnost se lahko hudo maščuje. Dokaz za to je ravnanje Zoltana V. iz Prosenjakovce. 15. julija je kuril v svojem sadovnjaku posušeno travo. Proti večeru je zapustil sadovnjak, ne da bi gorišče polil z vodo. Ta pozabljivost pa je bila usodna, saj je začel tleli panj, ki se je vnel dva dni pozneje, in ogenj se je razširil na 2,5-hektarsko njivo ekonomske enote kmetijskega gospodarstva Rakičan, zasejano s pšenico. Materialna škoda znaša 300.001) tolarjev. Požar so poskušali pogasiti gasilci iz domače vasi. Mamilo v pločevinki Prejšnji teden so ustavili lendavski policisti tuji avto Opel as-cona in posumili v verodostojnost osebnih dokumentov in vozniškega dovoljenja. Tri državljane Zvezne republike Jugoslavije in eno Bolgarko so povabili na pogovor na policijsko postajo. Med vožnjo je sopotnica iz avtomobila odvrgla pločevinko kokakole. V njej so našli bel kristalni prašek Z analizo vsebine so ugotovili, da je bilo v pločevinki mamilo. Zoper nepovabljene goste so sprožili ustrezen postopek. Ponesrečenec je umrl 15. julija ob 21.40 je umrl v soboški bolnišnici 65-letni Franc R iz Ivanjševec. Ponesrečil se je 15. juliju ob 14.10, ko se je peljat v skupini kolesarjev društva upokojencev od Negove, in sicer po lokalni cesti iz Sovjaku proti Vidmu ob Ščavnici;,med vožnjo mu je poslalo slabo, zapeljal je na desno bankino, padel po vozišču in se hudo poškodoval Obdukcija bo pokazala, ali je bil vzrok smrti padec ali bolezen Ukradel 110.000 tolarjev Za toliko je oškodovana Eva U iz Lendave, kajti v nedeljo kmalu po 20.30 je nekdo izrabil njeno odsotnost m iz točilne mi /e v gostinskem lokalu odnesel usnjeno torbico, v kateri so bili vozniško m prometno dovoljenje, osebna izkaznica m usnjena denarnica, v njej pa 45.000 tolarjev. .3.300 šilingov, 400 mark in 2.000 forintov Policisti in drugi delavci organov za notranje za deve imajo zdaj nalogo, da čim-prej izsledijo storilca Prispevki za boj proti raku POMURSKEMU DRUŠTVU ZA BOJ PROTI RAKU SO PRISPEVALI: Krajevna skupnost Križevci v Prekmurju^a pok. Franca KUTOŠA iz Košarovec 1.500.— SIT; Sindikat osn. Š. L M, Sobota za pok. očeta Viljema HORVATA 2.000 -SIT: OO Svobodnega sindikata uprave obč. Mur. Sobota za pok. moža Etelke PER-TOCI 1.000,- SIT; Karel SINKO, M. Sobota za pok. Antona CEHA iz Beltmec 2.000,— SIT; Delavci gostišča »ZVEZDA« Beltinci za pok. Antona CEHA 3.400,— SIT; za pok. Karolino VE-ZER iz M. Sobote so prispevali: Zuža ZELKO in hčerke z družinami 3.000,— SIT; družina PERKIC. M. Sobota, 4.000,- SIT; Cin! KLANJŠČEK, M. Sobota, 7.000,— SIT; Vzgojno-varstven a organizacija M. Sobota za pok. očeta Emilije KALAMAR. M. Sobota, 4.000,- SIT; Sindikat zdrav, in soc. skrbstva Zdravstveni dom M. Sobota za pok. mamo dr. Blage DA-LIC, M. Sobota, 1.000,-SIT; Člani kolektiva ženska oblačila MURA M. Sobota za pok. očeta Antona KRA-UTHAKERJA, Lipovci, 3.200,— SIT; Osn. org. sindikata »BLISK« Mur. Sobota za pok. Vlada KOLMANIČA, M. Sobota, 2.000.— SIT; Valerija RADEŠIC, M. Sobota za pok. Vlada KOLMANIČA. M. Sobota, 1.000.-S1T; Kolegi-kolcgice iz šole za pok. Olgo FICKO, M. Sobota: Darinka BABIČ, M. Sobota za pok. sosedo Marijo FUJS, M. Sobota, 1.000. -SIT. Vsem darovalcem iskrena hvala. Sredstva nakazujte: 51900-678-48545 Pomursko društvo za boj proti raku. Nesreča s traktorjem Franc M s Sotine se je .14. julija peljal s traktorjem po regionalni cesti iz Martinja proti Kuzmi. Zaradi domnevne vinjenosti je zapeljal zunaj Martinja na desno bankino, potem se je traktor prevrnit po 4-metrskem nasipu. V nezgodi se je poškodovala Helena M s Sotine, ki je sedela kot sopotnica v kabini traktorja. Gmotne škode je za 10.000 tolarjev. Povzročitelja bodo prijavili sodniku za prekrške. Kje je »jugec« V nedeljo je na Melincih izginil osebni avlo jugo 45 A, registrska številka MS-100-369, ki je bil parkiran pred lastnikovo hišo, v njem pa so bili (pozabljeni?) avtomobilski ključi. To je storilcu sicer olajšalo nečeden posel, ne bo pa mu v olajšavo, ko ga bodo odkrili. Morda pa bo ta primer dal misliti še komu, ki rad pušča avto nezaklenjen. Med 10. in 13. julijem pa je bilo vlomljeno v skladišče v beltinskem gradu. Zasebni obrtnik Rudi P iz Beltinec je oškodovan za 30.000 tolarjev. Srb povozil Pomurca Jakob J. iz Preseva v Srbiji se je peljal 14. julija z osebnim avtom po magistralni cesti Murska Sobota Beltinci Ko je pripeljal do križišča proti Lipovci je dohitel 68 letnega kolesarja Stefana H iz Turnišča, ki je v križišču za vil v levo proti Lipovcem. Za njim vozeči Jakob J. ni mogel preprečiti nesreče, ker je vozil prehitro. S prednjim delom avla je trčil v kolesarja Stefana H , ki se je poškodoval tako hudo, da je umrl na kraju nesreče. Požar v Črncih 16 julija je izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju Franca I’ iz Črnec pri Apačah. Gmotna škoda znaša kar 4.500.000 tolarjev. saj je ogenj uničil objekt, poleg tega pa še 4 tone sena, 7 ton slame, po 1,5 tone ječmena in pšenice, tono koruze, 3 tone premoga, več prostorninskih metrov drv, zgorelo pa je tudi kmetijsko orodje. Gasilci iz Gornje Radgone, Apač m Sladkega Vrha so preprečili širitev požara na sosednje poslopje, oddaljeno le 5 metrov. Gasilsko društvo Mekotnjak—Stara Cesta Dvodnevna slovesnost Na gasilskem domu v Mekotnjaku sta dve letnici: 1935—1991. Prva pomeni leto ustanovitve društva, druga pa leto dograditve gasilskega doma. Lani zaradi vojnih razmer niso mogli pripraviti gasilske slovesnosti, zato pa je bilo toliko slovesneje prejšnji teden, saj sta bila praznična petek in sobola, obakrat predvsem v večernih urah. V petek je bila najprej masa v kapeli na Stari Cesti, potem pa so gasilci iz Mekotnjaka in Stare Ceste prikazali gašenje požarov z novim kombiniranim vozilom. Pozneje pa je bila še slovesna seja, kjer so najbolj delavnim podelili priznanja. V soboto pa se je pred gasilskim domom zbrala množica ljudi, zlasti domačih in okoliških gasilcev. Potem ko so se nekoliko okrepčali (gasilci so znam tudi po tem), so se postavili za mimohod. Na slovesnosti je Silva Pučko prebrala kroniko in poudarila pomen velikega prizidka k že prej zgrajenemu objektu, v katerem so velike garaže, društveni prostori, prostori krajevne skupnosti ... Povedala je tudi, da so se zelo (po)trudili s preurejanjem avla, ki so ga zasegli jugovojakom ob lanskem napadu na Slovenijo Besedo je povzel še predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer. Pohvalil je dosedanje pridobitve v krajevni skupnosti in jim čestital. Potem je bil kulturni program, nazadnje pa še zabava. Bilo je veselo, saj je igral ansambel Prerod. Nedelja pa ie bila kar primeren čas za zdravljenje mačka. g s. Nov gasilski dom v Mekotnjaku je v središču vasi, pred njim pa se bohoti mlada lipa. Foto: Š. S. 60 let GD Krajna Gasilsko društvo Krajna so ustanovili 1932. leta. Ob letošnjem 60-letnem jubileju so pripravili razstavo o začetkih društva m njegovem delovanju skozi več desetletij. Lahko se pohvalijo z veliko pridobitvami, saj so kupili brizgalno Ziegler, gasilsko vozilo TAM, zgradili so gasilske garaže, pozneje pa dvorano in druge prostore. Ob 60-letnici je društvo prejelo plaketo republiške gasilske zveze in priznanje skupščine občine Murska Sobota. Odličja pa so prejeti tudi gasilci, ki delujejo v društvu več deset let. p. ku Medpokrajinsko tekmovanje Kar 50 gasilskih desetin je bilo v nedeljo v Prosenjakovcih na medpokrajinskem tekmovanju Pomerili so se v vaji z motorno brizgalno, štafetnem teku in drugih gasilskih veščinah. Prišli so gasilci iz soboške, lendavske in radgonske občine, torej iz pomurske pokrajine, gasilci iz Ženavcev na Gradiščanskem in gasilci iz Zalaszentgrotha na Madžarskem. V ekipi A so bili najboljši gasilci iz Pertoče, v ekipi B gasilci iz Murske Sobote, med članicami so se najbolje odrezale gasilke iz Filovec, od avstrijskih desetin je bilo najboljše moštvo iz Welte-na, iz Madžarske ekipe iz Zalaszentgrotha, iz lendavske občine gasilci iz Lendave, iz radgonske občine pa so se najbolje odrezali gasilci iz Apač. g. S. Množica gasilcev in številni domačini na medpokrajinskem tekmovanju easilcev iz Pomurja, Gradiščanskega in madžarske županije. Foto: A. A. Gasilci pod reflektorji Kapelski gasilci praznujejo leios 60-letnico. Osrednja slovesnost je bila v sobolo, ko so pripravili prvo tekmovanje v gasilskih veščinah pod reflektorji. Udeležila so se ga številna društva iz severovzhodne Slovenije. Tekmovanje naj bi postalo tradicionalno, zato je prejela letošnja zmagovalna ekipa iz Moškanjec prehodni pokal. Prireditev na Kapeli si je ogledalo veliko ljudi, čeprav je bila v sosednjih Radencih zabavna Radenska noč. F. KI Volje jim ne manjka SoKko kuhurnouinciniKki) n.i lil, soboški oseinkiki šteje veC • kol 300 duiiuv M Udi be srečujejo * oiroškem m mladinskem pevskem ?ho-ru. rceitdcijNkcm, dopiMiiškcm. dramskem, lutkovnem, likovnem in rnmr | čncjii krožku L ul kar ji in likovniki so v minulem letu sodelovali nj občinskem, nimi-črni skupina na nbrniunem. likovniki m dopisniki na na republiškem srečanju. Kot pravi predsednica šohkc^i kuhuriioumeiiUškega društva Daniela I < ug. bodo ludi leuis nadalicvali / delom v omcnienili >ekciiah. želijo pa si čim več različnih oblik usposabljanja meni or jev /a vsa področja <; STRAN 15 Leto XXVIII Murska Sobota, dne 23. julija 1992 St.: 13 1 ^RUA MATJaSEC B I VSEBINA 73. Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic, trgov 76. Odlok o ustanovitvi, nalogah in sestavi Sveta za varstvo pravic na-in naselij v mestu Murska Sobota jemnikov stanovanj v občini Murska Sobota .... 77. Sklep o soglasju k razširitvi dejavnosti Centra za socialno delo M. 74. Odlok o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v na- Sobota selju Beltinci *>u 5|a|jjja jn usmeritve o aktivnostih za zmanjševanje brezposelnosti v 75. Odlok o imenovanju ulic v naselju Dokležovje občini Murska Sobota 73. Na osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij. ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80 in 42/86) in 4 člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave. št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na skup nem zasedanju Zbora združenega dela inZbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu Murska Sobota I. člen Odlok o imenovanju ulic, trgov in naselij v mestu Murska Sobota (Uradne objave, št. 16/78, 31/78, 34/83 in 22/90) se v 1. členu spremeni in dopolni tako, da: .... I ulice pod spodaj navedenimi zaporednimi številkami dobijo naslednja imena: , 5. Plese 7. Rožno naselje 14. Slomškova ulica 29. Ledavsko naselje 30. Vrbišče 31 Jakobovo naselje 32. Ivanocijevo naselje 33. Šolsko naselje 47. Slovenska ulica 55. Polje 59 Industrijska ulica 64. Sodna ulica 68. Zelena ulica 69. Dijaška ulica 72. Cvetna ulica 78. Mirna ulica 79. Vrtnarska ulica 81. Kardoševa ulica 2. Košičeva ulica pod zap. št. 19 se.v celoti priključi k Borovnja-kovi ulici pod zap. št. 3. Izvede se oštevilčba Borovnjakove ulice. 3. Gregorčičeva ulica, pod zap. št. 13 se spremeni tako, da njen del, ki poteka pravokotno na ulico Arhitekta Novaka proti severu slepa ulica, dobi ime Ozka ulica. 2. člen Grafični prikaz območij ulic na katastrskem načrtu v merilu 1:5000 je sestavni del odloka. 3. člen Stroški za označevanje ulic in za zamenjavo tablic s hišnimi številkami bremenijo proračun občine. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin Številka: 021-10/92-1 V M. Soboti, dne 9. julija 1992 Predsedni k Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. 74. Na osnovi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij. ulic in stavb (Ur. list SRS, št. 5/80 in 42/86) in 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela ODLOK o dopolnitvi Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v naselju Beltinci I. člen 2. člen Odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v naselju Beltinci (Uradne objave, št. I '85 in 2/85) se dopolni tako, da sc na novo vneseta ulici z naslednjim imenom in območjem: — Travniška ulica: obsega območje ceste od ulice Jugovo proti jugu do Rožne ulice kjer se obrne proti vzhodu do ulice Jugovo Rožna ulica: obsega območje ceste od Travniške ulice proti jugu (slepa ulica? 2. člen Grafični prikaz območja ulic na katastrskem načrtu v merilu 112500 je sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin Številka: 021-8/92-1 V M. Soboti, dne 9. julija 1992 Predsednik skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, t.r. 75. Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij. ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80 in 42/86) ter 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 9/90, 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela ODLOK o imenovanju ulic v naselju Dokležovje I. člen Območje posamezne ulice obsega zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami. 2. člen Na območju naselja Dokležovje se imenujejo ulice z nasled njim imenom in območjem: Glavna ulica: obsega območje ceste od ceste Bratonci— Veržej proti zahodu, proti naselju Bakovci; Gramozna ulica: obsega območje ceste od Glavne ulice proti jugu (slepa ulica); Kovaška ulica: obsega območje ceste od Glavne ulice proti jugozahodu do ulice Trate; — Letališka ulica: obsega območje ceste od Glavne ulice proti severu, proti letališču M. Sobota: — Murska ulica: obsega območje ceste od Glavne ulice proti jugozahodu do murinega nasipa; Narcisna ulica: obsega območje ceste od Glavne ulice proti jugovzhodu do ceste Bratonci —Veržej, nato po tej cesti proti jugu do mostu na Muri; Nova ulica: obsega območje ceste od Severne ulice proti jugozahodu, nato proti zahodu do Letališče ulice; — Ob Naklu: obsega območje ceste od Glavne ulice proti jugozahodu do Murske ulice; Ob ribniku: obsega območje ceste od Murske ulice proti severozahodu do Kovaške ulice; — Osredek: obsega območje ceste od ulice Trate proti jugu, nato pa proti vzhodu (slepa ulica); Severna ulica: obsega območje ceste od ceste Bratonci —Ver žej proti zahodu do Glavne ulice; — ulica . obsega ceste od Gramozur u\'rce proti jti£u <»lep* w»lcsO; — Trate1, obseda območje ceste od Murske ulice proti scvcro™-hodu do murskega nasipa ; — Železniška ulica: obsega obmotje ceste od ceste Bralouci Veržej proti vzhodu, proti naselju Ižakovci. 3. Člen Grafični prikaz, ulice na katastrskem načrtu v merilu 1:2509 je sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka; 021-9/92-1 V M. Soboti, dne 9. julija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, Lr. 76. Na podlagi 67. člena Stanovanjskega zakona (IJr. list RS, št. 18/91) in 4. člena Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine M. Sobota (Ur. objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine M. Sobota na skupnem zasedanju Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela ODLOK o ustanovitvi, nalogah in sestavi Sveta za varstvo pravic najemnikov stanovanj v občini Murska Sobota I. člen S tem odlokom se ustanovi Svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj (v nadaljevanju: svet) in določajo njegove pristojnosti in sestava. 2. člen Svet opravlja naslednje naloge: — spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov stanovanj v zvezi z določanjem najemnine za profitna, socialna, službena in neprofitna stanovanja; — predlaga sprejem občinskega odloka, s katerim se v občini začasno predpišejo najvišje dopustne najemnine; — spremlja uresničevanje obveznosti lastnikov v zvezi s sklepanjem najemnih pogodb za nedoločen ali določen Čas; - spremlja uresničevanje medsebojnih obveznosti lastnikov in najemnikov stanovanj v zvezi z uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav, pobiranjem oz. plačevanjem najemnine, odpovedmi najemnih razmerij, varstvom pravic najemnikov in ostalih uporabnikov; — spremlja uresničevanje vseh drugih obveznosti lastnikov in najemnikov skladno z določbami stanovanjskega zakona. 3. člen Za uresničevanje nalog iz svoje pristojnosti svet oblikuje stališča, priporočila in sklepe, ki jih naslavlja na skupščino, izvršni svet, občinski upravni organ pristojen za stanovanjsko gospodarstvo, druge upravne organe in stanovanjsko inšpekcijo z namenom, da se sprejmejo potrebni ukrepi, ki naj zagotovijo varstvo pravic najemnikov? 4. člen Skupščina občine ali njen organ mora obiavnavati pobude in stališča sveta in ga o svojih stališčih obvestiti najkasneje v 60 dneh, 5. člen Svet ima predsednika in 6 Članov. Predsednika in člane sveta imenuje skupščina občine izmed najemnikov stanovanj, ki imajo pri občinskem upravnem organu registrirano pogodbo o najemu stanova n j. Pri imenovanju članov sveta se upošteva sorazmerna zastopanost območij, kjer se v večjem obsegu nahajajo najemna stanovanja. 6. člen Svet predstavlja in zastopa predsednik sveta. V primeru odsotnosti ga nadomešča eden izmed članov sveta, ki ga določi svet. 7. člen Članu sveta preneha funkcija v svetu, če izgubi status najemnika stanovanja. 8. člen Strokovno pomoč svetu nudi Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine M. Sobota. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 028-84/92-1 V M. Soboti, dne 9. julija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. TS podVa^i 'Zčk. Z akona jatodA-i RS, —1 l 6'2- člena Zakona o socialnem S5 In l/a9) ter 4. etena Odloka o pnstojnostm zborov Skupttrne ottCine Murska Sobota (Ut. objave pomurskih občin, čl. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 1. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela SKLEP o soglasju k razširitvi dejavnosti Centra za socialno delo M. Sobota L Skupščina občine Murska Sobota daje soglasje k razširitvi dejavnosti Centra za socialno delo M. Sobota za izvajanje regijske interventne službe socialnega varstva in sprejemnega centra za mladoletne begav ce. 2. .Sklep o soglasju vetja z dnem sprejetja. 3. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka; 551-2/92-3 V M. Soboti, dne 9, julija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. 78, Na podlagi 4. člena Odloka o pristojnostih zborov Skupščine občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 9/90 in 22/91) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 2. julija 1992 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 9. julija 1992 sprejela Stališča in usmeritve o aktivnostih za zmanjševanje brezposelnosti v občini Murska Sobota Vodilni delavci v podjetjih z družbeno lastnino se morajo bolj zavzemati za reševanje presežnih delavcev, iskati nova tržišča ter temu primerno povečevati proizvodnjo. Izvršni svet mora skupaj z Zavodom za zaposlovanje M. Sobota načrtneje spremljati in ugotavljati vzroke za pojav presežnih delavcev. Izvršni svet naj skupaj z gospodarsko zbornico nadaljuie pogovore s tujci, glede ustanavljanja mešanih podjetij in tako izkoristi prednost obmejnega območja. S proračunskimi sredstvi je treba pomagati pri zaposlitvi tistih brezposelnih, ki iščejo samozaposlitev. Razpis za razvoj podjetništva in obrtništva za leto 1992 mora izvršni svet opraviti do konca avgusta 1992. Od vlade Republike Slovenije zahtevati, da za odpiranje novih delovnih mest usmeri več sredstev na naše območje. Izvršni svet mora za pospešen razvoj obrtništva in podjetništva pripraviti primerne lokacije za obrtne cone v mestu M, Sobota in na Celotnem območju občine M. Sobota. Sekretariat za gospodarstvo, podjetje Poding ter druge strokovne institucije naj pripravijo čim več projektov za odpiranje novih delovnih mest. Izvršni svet naj nadaljuje z investicijskimi vlaganji v gospodarsko infrastrukturo in s tem zagotavlja delo za brezposelne in pogoje za razvoj podjetništva. Izvršni svet se naj vključuje v projekt izgradnje železnice in si prizadeva za izgradnjo blagovno-transportne in carinske cone. Vodilni delavci v podjetjih naj skrbijo za usposabljanje kadrov, ki bodo sposobni prevzeti vodstvene funkcije v podjetjih. Izvršni svet naj skupaj z Zavodom za zaposlovanje pripravi prognozo presežnih delavcev v podjetjih za leto 1992 in o tem seznani skupščino občine. Preveriti je potrebno način ustanovitve tistih zasebnih podjetij, ki so jih ustanovili vodilni delavci v podjetjih p družbeno lastnino. V ta namen naj izvršni svet opravi razgovor s predstavniki pravosodnih organov. Številka; 114-1/92-f V M. Soboti, dne 9. julija 1992 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Andrej GERENČER, I. r. šport 1 %rk,hi^ U hm ?C ^Iclo ^Ht pokrovi Miin^ s U 1 - milijonov 1 *iiee •Vinah,, cda''to^km zu grad •tluU s0 Brd I '''Mu/k i • 0 lud' P° <>l'nipij ^®r,stm prebivakem kj. Mrikki me«a V mdu N‘’u S° ^’dr" “Imr,,. l ln zgradili moderno I '** m»Xv V,n'ri ,c lcc b" - *J>h prodat/I' bod<’ P° dl1' "’Wno Jobuti pa 5odo ure "Ivfji /“N1buče Nova dvora ^“ov Sili Jord'je suhi 800 nr ^truK: / njej pj ho tud' ’’ "jihoviK na e Jugoslovanov * •iJirlr.,Goljene za fmal Pugled'?"'0' k° honi,> ' "Onai^ fx 8 td-> ' ameriške prole P* Hnacv a'?UMa‘ m«fda ludi '“ "brk p •,e P°lrebno odleti olimpijskih “ Wmasai • s|evilni prostovoljci. ct ‘‘»t KO1k„?;l^'Zl“0^je,T, bh je |,,,lt|Si k»;t Takoj Za mini, so pred ’erOn^'- 10 O ''črnost , ° n°t m dan skrbelo **r k"'^ s' ne 2fl' P« * W*t«*na ko je prišlo ?* k,n' ŽET* afaKke 'ku ^7' J Ker lzrat:lske s pomočjo ‘^vizna. k dn^nih sobah k ^iivJ , ° Pešata skoraj L le po1 ?? kO"kurendw le' C ptVa še več Nemški tf P"’ so- “l Zbp> ' televizija d. '^lledah ?redv|deva, da bo d' '■ ir\. h «kol'2 mp.j.rdi i)L ”«k P*1*"*"' 41 Pi*<~~Dll<><“diJ2 športn.kov Barcelona: igre in vojna Od 24. julija dn 9. avgusta bodo 25. olimpijske igre moderne dobe. To bo prireditev, ki bo špansko Barcelono pripeljala v skoraj vsak dom na svetu. Po* leg športnih uspehov predvideva organizator ludi finančni uspeh. Od 6.^ mili' jena prodanih vstopnic naj bi zaslužili 494 milijonov dolarjev, kar je več kot 5 milijard šilingov. i/ Slovenije Nekateri med njimi so že v Barceloni, drugi bodo tja odšli L drugo skupino. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Janez Kocjančič je na tiskovni konferenci ob odhodu prve skupine dejal, da si še vedno prizadevajo, da bi še kakšnemu našemu špoftmkjj uredili možnosti tekmovanju v Barceloni. Vtndar so največje težave zaradi nastavitve športnikov. Pa poglejmo šc ceno našega nastopa v Barceloni: 950 tisoč mark, polo vito je prispe valu država, drugo polovico pa so obrali s pomočjo pokroviteljev (Mura. Ona, Peko. Zlatorog. Salo nit Anhovo m ( usina Portorož. IUV Vrhmka. SSuvenijašport. Nissan A^uj. Državna zalo/ha Ri-com. TV Slovenija. Istrabenz, Intereuropa). Slovenski spon m ki bodo nastopili v 11 panogah, v treh ab štirih smo po kakovosti tik pod vrhom m se medalje lahko nadejamo. Lahko pa se zgodi, da bomo Ostali brez nje. V atletiki nas bo zastopala Rudolf Cvetko, 1912 Stockholm, sabljanj*, v ekipi Avstrije, srebrna^ medalja. l.cnn Štukelj, 1924 Pariz, I92S Amsterdam. 1916 Berlin. Tri zlate medalje, ena srebrna in dve bronasti, gimnastika Jože Primožič, 1928 Amsterdam, srebrna in bronasta medalja, gim naslika. Stanc Derganc. 1928 Amsterdam, dve bronasti medaljo, gimnastika. Miroslav Cerar, 1964 Tukyo, 1968 Mexico Ciiy, dve zlati in ena bronasta medalja, gimnastika. Sadik Mujkič in Bojan Prešeren, 1988 Seul, bronasta medalja. Veslanje. Edvard Antosicwicz, Slane Derganc, Boris Gregorka, Amon Malej, .Janc/ Porenta, Jože Primožič. Leon Štukelj. 1928 Amsterdam, bronasta medalja, gimnastika, ekipa. Ivo Daneu in Aljoša Žurga. 1968 Mexko City, srebrna medalja, košarka. , Vinko Jelovac, 1976 Montreal, srebrna medalja, košarka. Alenka Cuderman. 1984 Los Angeles, zlata medalja, rokomet. Rolando Pušnik. 1984 Los Angeles. 1988 Seul, zlata in bronasta medalja, rokomet. Marko Elsner in Srečko Katanec. 1984 Los Angeles, bronasta medalja, nogomet. Iztok Puc. 1988, Seul, bronasta medalja, rokomet. Jure Zdovc, 1988 Seul, srebrna medalja, košarka. । Polona Dornik. 1988. Seul, srebrni TReualja. košarka. J ?■ skupina. Borut Bilač. Mirko Vindiš, Britta Bilač in Brigita Bukovec. V kajaku in kanuju, so nastopi žal samo v slalomu, nas pa hodo zastopali Albin Cižman. Janez Skok. Marjan Štrukelj in Borut Javornik. Jože Vidmar ter Boštjan Žitnik. V kolesarstvu ho nastopal le Valter Bonča, kar je slabo, saj hi z ekipno vožnjo lahko naša ekipa dosegla holjšo uvrstitev. Lojze Kolman poskušal V gimnastiki Slefan C uk m Filip LešCaj; pj v ju(j|j Lahko kdo od njih preseneti? Težko. Veslači so: Denis Žvegelj, Milan Janša. Sadik Mujkk m Iztok Cop. Sašo Mirjunič in Jani Klemenčič Lahko presenetijo? Lahko. V strelstvu upajmo na prvo medaljo Rajmonda Debeveca. ki je na>tupal na olimpijskih igrah v Los .Angelesu (12 mesto, zračna puška) in v Seulu (25. mesto). Zdaj je čas. da mu na velikem tekmovanju tudi uspe1 Plavalca, ki lahko le sanjala o velikem finalu sta Tanja Godina in Jurc Bučar, prav tako pa ne bo lahko plavalcem Matjažu Koželju, ter Igorju in Nacetu Majcnu V tenisu sta se na olimpijske igre uvrstila Iztok Božič in Blaž Trupej v igri parov, pa čeprav sta v kvalifikacijah izpadla. Toliko boljših je odpovedalo, da ju je organizator poklical dodatno. Je pač lako, da si nekateri športniki ne morejo privoščiti, da bi biti na olimpijskih igrah lunsti’ Med jadralci bodo v Barceloni Mitja Kosmi na, Goran Sosič in Stojan Vidakovič. Skoraj toliko kol športnikov, bo v Barceloni raznih funkcionarjev in trenerjev Vodja naše delegacije je predsednik športne zveze Slovenije Rajko Šugman, v Barceloni pa bosta za krajši čas tudi ministra za šport dr Slavko Gaber in minister za iniormiranje Jelko Kacin. Ce si v Barceloni 92 — torej si’ Končno pa smo v enem olimpijskem obdobju poslali samostojna država in zmagali v eni vojni 1 Dajmo, Rajmond Debevec! -------------------Marjan Horvat_____ Kampuš junak dirke na Janževem vrhu Na prenovljeni progi za motokros na Janževem. Vrhu, dolgi 1 160 metrov, je imel na nedeljski dirki za drjgvno prvenstvo (7. po vrsti) med 42 tekmovalci iz 15 slovenskih društev največ uspeha Boštjan Kampuš, član MotOiuring kluba Radenci. V razredu do 125 ccm je Kampuš drugouvrščenega tekmovalca Fortuno iz Šentvida premagal ža cel krog (1160 metrov), kar je redkost na tovrstnih tekmovanjih. Takšna zmaga priča o tem, kako dober tekmovalec je Boštjan Kampuš; ki bo avgusta v Nemčiji nastopil tudi na evropskem prvenstvu. Skoda, da na Janževem Vrhu nista nastopila tudi Rok Krizmanič t Murska Sobota), ki je brez motorja, ter Leon Lang, (Murska Sobota), ki se je pred kratkim nesrečno poškodoval. Rajko Vogrin iz Radenec pa je bil med tekmovalci v razredu do 125 ccm uvrščen na 9. mesto. Motokros na Janževem Vrhu si je kljub dopustniškemu času ogledalo blizu 1000 gledalcev. Vso pohvalo pa zaslužijo organizatorji, ki so dobro pripravili tekmovanje, žal pa so pozabili na športne poročevalce. ‘tani J.. • 7i,» urobiz ;■ ? Vj 4,vvCii letošnji j»rireditvl * Stn>k PLjS?^oin '' UiMifcv. Mc oh um. Sr0GOMFT Vsi’ki so dopoln'" 15 lc‘ pn k* V h. ,1. viih je Mura iz Munilu s ami:-■ pr jn‘Xrii novo sezono premazala V.r ■ i- i,1 V,u.i2 \ni ^^'ncih?red 500 gledalci Murin Irgolič iz 11 metrovke. "šoie J^tni s. jPa Je Potrošnik pred 300 g edaki > piijateljski no-cizad 'na, $L.^rernaSal Gidos iz Turnišča Za Bellinčane so da-^Itlh 'aklin^r' 9ruškQvnjak in Prekari, za Gldus pa je dal , x ?' IHtti ki r °ellinčani bodo v nedeljo igrali dom । prijatelj-SsJ phh^4l(l •? Lendave. M m10‘grah । j a Hrvaškem je prvo tekmu med pripravami za v al,f| ie a- i 1 'enKitiltlt bo v Veržeju orh in Rogašovci, Ižakovci p.i bodo gostovali pri i , V Murska Sobota i-. -.1 • . .neh mr',t’Si e/cej premagali ekipo Granda u Slovenske Bi V*’1 |V ug° uvrstili med 8 najboljših ekip v Sloveniji. IC|K|L ^u^kih ' L^rnirjtJ v 'Mhnjki n . j -:.ku s Murski Soboti je 1 tz f-T J>rvo mesto je zasedla ekipa Pikove dame V1' . ‘Mu Jubljane pred ekipo Besia iz Maribora, tretja je \ :h'i b in" ’ ^UJS) ‘Z Murske Sobote in četna Klub MM ^Hiii luii’'**'*'^ l,r4v ljk" te Murske Snbulz tk ' *‘la. bu (,(l |jn^-u v Mihiukem kopališču turnir Rokometni veterani Kroga. Stojijo od leve: Kovačič, Svete«, Borovič, P. Gomboši, Bertalanič, J. GombošL Fujs (trener); čepijo: J. Kolmanko, GranfoL K. Titan, S. Kolmanko, LapoŠi in T. Titan. Foto: F. M. kt SO imeli pri poročanju precej težav (vhod na stadion, telefonske zveze in podobno). Preglejmo rezultate: 80 ccm: L Jelen (Kamnik), 2. Cizerl (Orehova vas) oba po 30, 3. Rogan (Sotina). Vrstni red za državno prvenstvo: L Kragelj 260, 2. Koščak 202, 3. Rogan 161. 125 ccm: I. Kampuš (Radenci) 40, 2. Fortuna (Šentvid) 34, 3. Vogrinc (Lenart) 30. Vrstni red po 7. dirki: L Kampuš 260, 2. Fortuna 225, 3. Vesenjak 182. 250 ccm: L Juhant (Kamnik), 2. Sitar (Sitar team, Ljubljana) oba po 37, 3. Peršoh (Slovenske Konjice) 28. Vrstni red: L Juhant, 2. Sitar oba po 259, 3. Jelovšek 156 točk. 1^, ti r,tmična gimnastika i hia^Ubr1’ l*i /Tl0v‘dka Kluba šport nori tmičn gmm.i-llie v 'rhai'zvJ|in‘- hsr>O1 jeseni nastopal, za Partizan Narodni 'K v'11 is 4 4 -ki n le'’ kl končala osnovno šolo v Murski Soboti. r°Pske nd $PQrtni gimnaziji v Ltublj.hii. po letošnjem ki ‘'aprcH ^^eoh^u s skupinsko va|n pa nn.i i.im tudi aDvai'je v tej privlačni sportm zvrsti ^^ibi/MŠTvn TD- sMn,r*dicm Nareki Muri bo v ’u6r l ?[eg;i društva Mura tz Kroga najbolje uvrstil Iv sk|l' tekmovalcev, ki te bil v razredu K I v NiSaSur, "^‘o- , ih«,! , s'riji pa sta med 100 tekmovalci v nedeljo । 11 'e v lJ ' kanuju enosedu je bil Iztok Horvat tretji. JdMUl Zenska odbojkarska ekipa C vena, ki je v minuli tekmovalni sezoni prvič sodelovala v drugi slovenski ligi vzhod, je najmlajša s povprečno starostjo 14,5 leta. Stojijo od leve: P. Žibrat (pokrovitelj). Zibratova, Nemčeva, Kupljenova, M. Mlinaričeva. Severjeva in D. Smodiš (trener). Čepijo: B. Mariničev a. Kosi jeva. S. Mariničeva, Svadnova in SmodiŠeva. (D.T. in N. Š.) DP v atletiki V Celju je bilo prvo državno prvenstvo Republike Slovenije v atletiki. Na dvodnevnem tekmovanju se je pomerilo več kot 300 alieto* in atletinj iz domala vseh slovenskih atletskih klubov. Nastopili so tudi številni atleti iz Pomurja ;r, dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Posebej velja snieniti prvi državni naslov Marije Stevanec iz Bovejec. V leku na 800 m je zmagala in z rezultatom 2:10,06 dosegla tudi najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Dve medalji, bronasti, je osvojil še Geza Grabar. V najdaljših disciplinah, teku na 10.000 m (31:24,59) in 5.000 m (14:59,80), je bil obakrat tretji. V teku na 1.500 m sta zelo solidno tekli Marija Števanec in Manuela Pergar. Števanečeva je z rezultatom 4:44,00 zasedla četrto, Pergarjeva pa je bila s 4:44,84 peta. Skorajšnjo uspešno vrnitev na atletsko stezo napoveduje Damjan Špur (AK Pomurje), saj se je v svojih disciplinah, teku na 100 in 200 m. uvrstil v finale, V teku na 200 m je zasedel zelo solidno 6. mesto (23:211 na 100 m pa je bil 7. (11:53). Zanimivo, da je v polfinalnih tekih Špur dosegel še boljša rezultata — na 200 m 23:17 in na 100 m 11:38. V teku na 800 m sta se izkazala tudi Jože Kolar in Bojan Kegl, oba člana AK Pomurje iz Murske Sobote. Kolar je dosegel osebni rekord 2:02,16, Kegl pa je v svojem prvem nastopu dosege) rezultat 2:03,15. Oba sta se uvrstila okoli 12. mesta. Dobri rezultati so bili doseženi še v teku na 400 m. Anton Šterman je z 51:91 zasedel 13. mesto, Jože Kolar z 52,16 14., Bojan Kegl pa z 52,62 20. mesto. Peti najboljši tekač na visokih ovirah (HO m) v Republiki Sloveniji je Atila Horvat (Pomurje). Dosegel je rezultat 16:50, V skoku v višino pa je preskočil 185 cm in se uvrstil okoli 10. mesta. V skoku v daljino sta nastopila Rihard Madžar, ki je s 604 cm zasedel 10., ter Miran Ščančar, ki je bil 11. (598 cm). V ženskem skoku v višino je bila Barbara Berden s 160 centimetri sedma, njena sestra t rška pa je preskočila 150 cm in je bila deveta. Drugi rezultati pomurskih atletov: 200 m moški —' polfinale: Anton Šterman 24,31; 200 m ženske — polfinale: Melita Hajdinjak 28.05, 100 m polfinale moški — Anton Šterman 11,76, Vito Rožman 11,97; 100 m polfinale ženske — Melita Hajdinjak 13:45. Pomurska štafeta 4 x 400 m v sestavi Bojan Kegl, Jože Kolar, Anion Šterman in Damjan Špur je z odličnim nastopom in rezultatom 3:27,65, kar je tudi nov pomurski rekord, zasedla zelo visoko 4. mesto. G. G. etiosedu kot pi<-mr v Ctanai konkurenci B^’*a v :'-ik. p 1't'mniu na kosarkmskeni l.ib iru ,i> ide Ik L° Pastn?^'1’ ^'"“Iru 1 utai Mo n Kn in Nil -a ta ore/r«, a od HI avgusta dalje se trn pripravah ka- “AVI V soboto. 25 julija, ob 14.00 bo v KllV,'.iPov,h:l'',‘ HK higlav mednarodni lurnii Organi -( “.'.^^'dnje ekipe Maribor I,ipsi»n i epince bodo preskusih sni|r moči a) se skupščina Zveze z.t hokej na li.i>i Slo- Ljutomer------------------------------—----—----- Plavalni in teniški tečaj Končan je bil prvi plavalni in teniški tečaj za začetnike, ki ga že več let uspešno organizirata Športna zveza Ljutomer in teniška sekcija Partizana. Tako plavalnega kot teniškega tečaja se je udeležilo 16 učencev od 5 do 12 let. Štirje so dobili bronasto, štirje pa značko plavalec pripravnik. Izvedli pa so tudi teniško tekmovanje Pri mlajših (6--8 let) je zmagala Kovačičeva pred Lešjakom, pri starejših pa Ku-steč pred Stavičevo. -p p|c^0 Tenis ------------------------------------------- Prva Prosveta C eprav je zanimanje za delavske športne igre v ljutomerski občini močno upadlo, so letos prvič vključiti v program tekmovanj tudi tenis za moške. Od prijavljenih 7 ekip so se tekmovanja udeležile štiri. Zmagala je Prosveta pred-Zdravstvenim domom in Ljutomerčanom. T. F. /und| Ljubljane v Murski Snšidi UJ it J IT pni ■ 11 < »ito Na Ptuju je oilo polfinale slovenskega prvenstva osnovnih šol v nogometu. I tleležila se ga je tudi ekipa osnovne šole iz Dobrovnika, ki je prej zmagala na občinskem in pomurskem tekmovanju. F kipa Dobrovnika, ki jo vodi niemor Ladislav Solarič. je zasedla drugo mesto. Foto: F. Bobovec Sah--------------------------- Na svetovnem prvenstvu mladih •— v Diusburgu v Nemčiji je Muriin.i Maričeva iz Murske- Sobu.. .ueu igralkami do 14. leta zasedla 31. mesto. Na prvenstvu je v tej skupini nastopilo 50 tekmovalk, Maričeva pa je zbrala 5.5 točke in bi z rna,., več steče lahko bila uvrš- čena na 21. mesto. V Radovljici se je v začetku tednu začelo letošnje državno mladiiisko šahovsko prvenstvo, ki bo trajalo do nedelje, 26 julija. Na prvenstvu igrajo: Lea Števanec. Katka Marič, fanja Štumberger ter Alen in Peter Kelemen - vsi iz Pomurja STRAN 17 Prav gotovo poznate verze: En hribček bom kupi), bom trte sadil ■ ■ ■ Slovenc Slovenca vabi: Če se ii pit ne gabi, tak prid v gorco k nam ... Glejte, že sonce zahaja, skoraj za goro bo šlo . .. Preljubo veselje, o kje si doma? Povej, kje stanuješ moj ljubček srca ... Le predi, dekle predi! Prav lepo nit naredi ... Leži, leži ravno polje, po polji bela cesta gre, po cesti krepko stopajo, prelepi mladi fantje so ... ZNAMENITI SLOVENEC IZ PONIKVE Naniza! sem le nekaj verzov iz pesmi Antona Martina Slomška! Seveda ste jih brž zabrundali, kar je dokaz, da jih poznate, saj so z leti ponarodele. O piscu ste nekaj slišali, vendar si veliko zapomnili niste. Zdaj se vam ponuja priložnost, da zveste veliko več, kajti Amon Mariin Slomšek je znameniti Slovenec, ki smo ga znova oživili. Med drugim je zaslužen za prenos škofijskega sedeža iz Sv. Andraža naJčoroškem v Maribor. Slomšek se vrača, kar dokazuje velika slovesnost v Mariboru, kjer so mu odkrili mogočen kip, na njej pa je govoril sam predsednik Republike Slovenije. Znova pa prihaja tudi v Mursko Soboto, saj bo dobil svojo ulico... Te dni sem obiska! Ponikvo pri Celju in vasico Uniše, kjer se je rodil daljnega leta 1800 Anton Martin Slomšek. O njegovem življenju in delu mi je pripovedoval župnik Miha Herman. Razkazal mi je tudi mogočno cerkev sv. Martina. V pomoč Rojstna hiša kneza in škofa Antona Martina Slomška v vasici Uniše pri Ponikvi. Zdaj jo je odkupila mariborska škofija in jo bo preuredila. pri pisanju pa so mi bile tudi knjige, ki jih je zdaj, ko so tudi posvetne oblasti začele ceniti njegovo delo, kar veliko. Anton Martin Slomšek je vrstnik pesnika Franceta Prešerna, saj sla se naredila istega leta, se v življenju tudi večkrat srečala, se zbližala, spoštovala drug drugega in podpirala. Prešeren je postal največji slovenski pesnik, Slomšek pa duhovnik in narodni buditelj. Bit je prvorojenec kmečkih staršev Marije Zorko in Marka Slomška. Bil je zelo nadarjen in kot najboljši učenec tedanje nedeljske šole, ki jo je uvedel ponikovski kaplan Jakob Prašnikar, je ob preizkušnji znanja, ki je potekala pod orehom, prejel prvo nagrado. Oče bi ga rad zadržal na kmetiji, mati pa bi rada, da bi šet za duhovnika. »Zmagala« je materina želja, k temu pa je veliko pripomogel kaplan Prašnikar, na katerega se je Tonček močno navezal, še posebej, ko sta mu umrla starša. Sel je torej v gimnazijo, jeseni 1819. leta pa je začel študirati filozofijo v Ljubljani, kjer se je spoprijateljil s Francetom Prešernom. Leta 1821 je stopil v bogoslovje ” Celovcu in se zlasti poglobil v Sveto pismo, v knjige stare in nove zaveze . . . Poslušal je tudi predavanja iz splošnega vzgojeslovja in se tako usposobil še za učiteljsko službo. Anton Martin Slomšek se vrača Bogoslovce je Zžžčel poučevati slovenski jezik. NOVA MAŠA V OLIMJU Anton Martin Slomšek je pel novo mašo 26. septembra 1824. leta v Olimju, kjer je tedaj župnikova! njegov dobrotnik Jakob Prašnikar. Naslednjo nedeljo pa je mašo ponovil v cerkvi sv. Martina v Ponikvi. Svojo prvo duhovniško službo je nastopil na Bizeljskem. Ljudi je pritegnil s svojimi pridigami, ljudje so mu zaupali tudi pri spovedih. Zavzel se je ža oživitev nedeljske šole. Otroke je učil tudi petja. Rad je zahajal v družbo. Po treh letih je odšel za kaplana v Novo cerkev pri Celju, kjer je nadaljeval delo na cerkvenem in posvetnem področju. S težkim srcem se je poslovil, kajti po dveh letih so ga premestili v Celovec za duhovnega voditelja bogoslovcev krške in lavantinske škofije. Spodbujal jih je tudi k učenju slovenskega jezika. Pomagal jim je, da so postali močne osebnosti. Na binko-štni ponedeljek 1838. leta je pridigal v Blatnem gradu na Koroškem: »Med vsemi jeziki mora biti Slovencem najljubši materni jezik. Je najdražja dota, ki smo jo dobili Dolžni smo ga ohraniti, olepšati ...« Po devetih letih dela v bogoslovju je Anton Martin Slomšek postal župnik v Vu zenici ob Dravi. Tudi tam je poleg pastirskega dela pridno pisal. Tu je ustvaril znamenito, delo Blaže in Nežica v nedelski šoli. Knjiga je imela 292 strani in je bila namenjena v prvi vrsti duhovnikom in učiteljem nedeljskih šol. Zajemala je vse, kar so kmečki otroci v takratnih razmerah morati znati in kar so potrebovali, da bi odraščali v pravem odnosu do Boga, do bližnjega, do sebe in narave. Leta 1844 so Antona Martina Slomška povabili na sedež lavantinske škofije k Sv. Andražu, kjer je postal stolni kanonik in škofijski šolski nadzornik. V tedanjem času je bila šola pač v okviru cerkve. Zapisal je: Dušni pastir- Spominska soba v rojstni hiši Antona Martina Slomška. Glavnina opreme naj bi bila originalna. Znameniti Slovenci Kip AntoiiS Martina Slomška pred mariborsko stolnico, ki so ga odkrili lani ob 130-ktnici Slomškove smrti. ji in učitelji naj imajo pred očmi dvojni cilj šole, in sicer: vzgajati mladino najprej za nebesa, za nebeške državljane, potem pa za vsakdanje življenje, za dobre državljane in koristne ljudi. Dosegel je, da so ljudje začeli ceniti šolo, z njo pa tudi slovensko knjigo. Leta 1846 je izdal zbornik Drobtinice. To je preprosto in zanimivo pisanje o vseh mogočih stvareh. A. M. S. POSTANE ŠKOF Antona Martina Slomška so 5. julija 1846. leta posvetili v škofa. Njegov prvi življenje -pisec je med drugim zapisal, da je Slomšek ljubljenec vseh Slovencev, saj ga pozna vsak razumnik, pa tudi vsak siromak. Povsod prepevajo njegove pesmi, njegove povesti berejo v šolah in domovih, iz njegovih molitvenikov molijo po cerkvah. On bo nadaljeval delo sv. bratov Cirila in Metoda. Ob nastopu je napisal tri pisma (v nemškem in latinskem ter slovenskem jeziku). Posebno lepo in polno očetovske topline je bilo slovensko pismo, v katerem navdušuje ljudstvo za krščansko vzgojo, za spoštovanje nedelj in praznikov, za sprejemanje zakramentov ter za življenje po veri v medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Slomšek je imel za škofovsko dolžnost: Skrbeti za versko, duhovno in naravno prenovo vsega božjega ljudstva v svoji škofiji. Od svojih duhovnikov je zahteval dobre pridige, reden krščanski nauk, pogosto spovedovanje, lepo bogoslužje s petjem in skrbno vzgojo mladine v nedeljskih šolah. Veliko je dal tudi na misijone po župnijah, ki se jih je udeleževal tudi sam. Še posebej je skrbel oziroma spodbujal k lepemu cerkve- nemi! petju. Pospeševal je tudi narodno pesem. Ustanavljal je bratovščine sv. Cirila in Metoda, sv. Leopolda . . . Z veseljem je pozdravil ustanovitev Družbe sv. Mohorja Pod hrastom pri cerkvi v Ponikvi je Tonček Slomšek dobil nagrado, ker je bil najboljši učenec nedeljske šole. Ostanke hrastu so prenesli k cerkvi, nanjo pa pritrdili spominsko ploščo. in tudi sam prispeval začetni kapital »pet sto rajniš v bankovcih«. Izrednega pomena je preselitev lavantinske škofije iz Sv. Andraža .v Maribor, kajti s tem dejanjem je združil v eno škofijo skoro vse Štajerske Slovence in hkrati začrtal severno mejo, ki je ostala do danes. Za preselitev so si sicer prizadevali tudi njegovi predhodniki, a on je bil najbolj vztrajen in uspešen. Stanko Janežič je v knjigi Slomšek in naš čas zapisal: »Selitev iz Sv. Andraža v Maribor se je začela spomladi 1859. leta, deloma na vozovih po cesti, deloma na splavih po Dravi, od Labota do Maribora. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1859, je imel škof Slomšek poslovilno pridigo pri Sv. Andražu, 19. avgusta pa je že natihoma prišel v Maribor. V soboto, 3. septembra, je opravil s stolnim kapitljem prve slovesne večernice v novi stolnici sv. Janeza Krstnika v Mariboru, v nedeljo, 4. septembra, pa je po slovesni procesiji iz cerkve sv. Alojzija na Glavnem trgu imel v tej cerkvi slovesno evharistično daritev, ob navzočnosti okrog sto duhovnikov, najvišjih predstavnikov svetne oblasti in množice ljudstva.« PASTIRSKOPISMO VERNIKOM V pastirskem pismu pa pozval k utrjevanju vere te in življenju po njej in dodal, naj poskrbijo, da bo slovenska gorica združena, učijo naj de-co brati gladko, pisati čedno, pravično živeti, se greha varovati . . . Boga je pozval, naj blagoslovi naše žitno polje, žlahtne trte, ki naj obilo dobrega sadu rodijo. Anton Martin Slomšek je umrl 24. septembra 1862. leta, ko mu jc bilo 62 let, torej tri leta po preselitvi škofije iz Sv. Andraža na sedanjem avstrijskem Koroškem v Maribor. Anton Martin Slomšek je bil velik mož. V tem »življenjepisu« sem nanizal le nekaj utrinkov iz njegovega bogatega življenja in dela na cerkvenem in posvetnem področju. Njegovo bit znova in znova raziskujejo in ugotavljajo, da je bil znameniti Slovenec, čigar ime ne sme iti v pozabo. Cerkev pa si celo prizadeva, da bi ga sveti oče razglasil za blaženega, torej svetnika. Bil je usklajen s samim seboj, s soljudmi, z okoljem, v katerem je živel in deloval, z vso naravo, predvsem pa z Bogom. Prav ta vsestranska uravnovešenost pa je temelj svetosti. V vasi Uniše pri Ponikvi sem obiskal rojstno hišo Antona Martina Slomška. Tu ;? mogočna stavba, v kateri so še upravni prostori tamkajšnjega družbtiega posestva. Zdi se, da se vodstvo zaveda pomena hiše, zato so v enem od prostorov uredili spomin- kapno streho na spodarskimi poslopji.’ nekoč obdajala, naj / Slomškovi mladosti m- . pomembnejšimi v vas daleč naokrog, kU • šim prezidavam je na zunaj nespremenjen . stoletnici rojstva so P na desno bočno s minsko ploščo z,„ oblikovano škofovsh • palico in križem, . piše: »V tem dili Anton Martm knez in škof lavan । nov. 1800, umrli v 24. sept. 1862.« jju*1 spremenjena, Cr s) je kamnita miza. Slomškovi v P°,e‘ niejfi3 dneh radi juzinali,' ■ j je rad posedal tudiW knjigo v roki seveda-CERKEV Z MOGO^ KUPOLO Izletniki in romatJ' ne pridejo o^1 . škove rojstne hi^. P« di cerkev sv. Man ' y nikvi. Sezidali so 1732 1740. Ogled sem posebno doživi’^«1 občutil tudi samse v enovitem, -e- ■ novanem prostoru, obču^ z mogočno kupo (sij val sem čudovite r* up ske slikarije), k'P* f|as^ .u.h.r.e velik olj sv Martini! v. "% Sl*W »adepšu skcin, škofovim P?”1 sem si manjšo .j mi ‘ govih književni pa sem se tuu> " kj jt k Slomškovem ktp^ 0 osnova z.a b -v^l spomenika, k' ■ ^jH'-( Hjsko cerkvijo pMiikovslem rnj| sem se pr’k Štefana Rcck । .j pr^ai ki je zadnji dve le tjo župnikoval ■ Ponikvi. Martin Sl^J[ Anton Mar uv3|iU nekoč zapisal- poVž^ rajne dobro’"' ’ itF # vati nj|hova menite zaslug jkorF’« toliko dolžnos. r mati njihove '• jih Kdor ne časti s |4 prednikov, 1 njih vrli nas ^telji’S /r torej, drani P može, vljajte njihovP ord’/ Za konec pa kaj Slomškov^ i .r Pogled » notranjost cerkve sv. Martina v Pontkfar«*1* nik jo rad razkaže in spregovori o življenju in «c ' lina Slomška. sko sobo. V njej so zibelka, omare, postelja, klopi, krušna peč, skrinj.i. nabožne podobe. Od 1970. leta imajo spominsko knjigo. Upravnik Drago Arzenšek mi ie pojasnil, da imajo veliko obiskovalcev, tudi iz Pomurja m Prlekije, a največ jih je prihajalo z avstrijskega Koroškega. Od župnika Miha Hermana pa sem zvedel, da je mariborska škofija odkupila Slom škovo rojstno hišo, za kar naj bi odštela lepe deti.uce. ven dar se navzven m sjnemenilo Še nič. Delno podkletena enonadstropna s široko dvo- ha, naj Človeku m lastnimi rC noba je ** grdoba. ‘ 5- eno zave '. ne .J , Kdor m/^i; PP' , ' t g;1 vreden , .. lastnih rok c je, olje na aml^J'-i?' 1 ven učijo- r(| m rože na /j STRAN 18 Srečanje utrip k Firba- wte takč*"**' SeM znanje ’*r v |J" '«»r nasvete. , X "NAnjim, in delo stoikov ržene moke. Včasih spečem bel kruh iz pšenične ostre moke z dodatki rozin. Tudi sadni kruh večkrat spečem. Moki oziroma testu dodam posušena jabolka, slive, hruške.... vse to pa prej namočim r rumu. Pogosto spečem orehove potice ali pri- ^v tem n,m^e ”'ro vživela. ” a*1' '‘'" - len delala > ■■ - 711 b ' poznfje pa je to k'Je ^Mip ^.heklar>ev. . ^'“r \a"dt dohodi ribezom. hle^ ‘mam" ,ud< <>d »bu^tedili že nekoli-rmečko hišo, tln vnjej u"'.' s,aro krušno »m uP"rabljam Panične m 10 ,;d KUHARICE — Tole pa so nekatere članice aktive kmečkih žena, ki so se zbrale na sklepnem srečanju pri Plojevih v Brengovi, kjer so poskušale dobrote domače kuhinje. Med njimi je seveda tudi Marjana Firbas (druga z leve med tistimi, ki stojijo). ur *»l ***••• na ,n,a 83. ona pa 78) se držita še dokaj dobro in (jMij Zd»-'j' °** biserni poroki. Imela sta le enega sina, ki na k * * *i,a s ki zanju lepo skrbi. Rada popri-1,1 v svoj/^1 '•1 miroma v gospodinjstvu, s čimer sta se tudi aM>vnem življenju. Veselita se srečanja s štiri- frt0kA . ' skopnr V rojstnih Markovcih sta pred kratkim praz- R ‘-,1 ^tom l,.na ?kon5kega življenja Elemir in Marija Gašpar. pravim domače pecivo. Zraven sem tudi, ko imamo koline m mesarili svetujem, kako naj razkosa prašiča, da bom pozneje posamezne kose lahko dala v hladilnik, r prekajevanje. . .. jih predelala v klobase.« Marjana Firbas je na razstavi dobrot domače kuhinje, ki je bila na Ptuju, prejela za doma-ti mešani kruh z rženo moko bronasto medaljo. Na neki prejšnji razstavi pa je dobila zlato odličje Na moje »posebno« vprašanje, kdaj je bilo na mizi največ domačih dobrot, pa je povedala: »To je bilo 17. januarja, ko smo imeli žegnanje pri Sv. Antonu (Cerkvenjak!. Tedaj je praznoval tudi tast, m sicer god in rojstni dan. Pripravila sem pestro domače kosilo. Tudi kadar imamo pri hiši kake delavce, pripravim kar največ domačih jedi.« Tako Marjana Firbas iz Co-getinec. Glede na dosedanje izkušnje s peko in kuho bo prav gotovo pripravljala okusne domače dobrote tudi čez nekaj časa, ko bodo Firbasovi sprejemali domače in tuje turiste. Ukvarjali se bodo torej s kmečkim turizmom. Pri tem je zagnan tudi tast, saj je usposobil dva koleslja. Nakup konja pa je zdaj v ospredju. $. SOBOČAN Asfalt v Večeslavcih Če se peljete s Cankove proti Rogašovcem, vas bo pot vodila po magistralni cesti, ki pelje skozi VeČeslavce. »To je le delček moderniziranega cestišča. Večina večeslavskih domačij je v zaselkih, kjer še ni asfalta,« so mi povedali krajani pred nekaj ledni, ko so zbirali denar za asfaltni trak, dolg 1.600 metrov. :m življenju. Veselita se srečanja s štiri- ^cuii priznanja .....za delo v leig^i,0 ’eto praznovali svoj dan. Čeprav so ten-iL? •H 2n' So Pr,pr»*il> skromno slovesnost. Podelili »-Sr/^vskj 30-letno delo v tem največjem delovnem ^'letZn 4 Pripravili so tudi športna srečanja. Sre-',VI(, GOTOVINSKEGA POSOJILA V 2’ ' £ PO PREJETJI POPOLNE DOKUMENTA^ DARUJMO ZA ORGLE SOBOŠKE ŽUPNIJSKE CERKVE 51900-620-203-05 1340H5-646776 pri LB — Pomurski banki GRADITELJI - INVESTITORJI Obveščamo vas. da la h Ko dobite prt naših članih kooperantih material za gradn jo in inštalacijska dela po veleprodajnih oziroma tovarniških cenah. POSREDNIŠTVO TUJEGA POSOJILA PODJETNIKI, OBRTNIKI, KMETJE KOOPEM,,1, RENAULT - VW - AUDI - ZASTAVA - TAM IN TRAKTORJEV TORPEDO-DEUTZ SERVIS VOZIL: Agroservis iz Murske Sobote vam od 15.7. do 31.7. 1992 ponuja na slednje ugodnosti: LOKALE (60-111 m2, z možnostjo združevanja v večje lokale) BREZPLAČNO' Sezonska razprodaja umetne trave po zelo ugodnih cenah (1 080 SIT/ ZETOR — TORPEDO - URSUS - IMT -TOMO VINKOVIČ -ZMAJ Prodajamo >n polagamo iglane talne obloge iz uvoza (komplet z drobnim materialom) samo 1.180 Beltinci, Ravenska 27, tel.: 42-151 Crenšovci, Prekmurske čete 5.880 SIT. V zalogi vsi rezervni deli. Izdeluje in prodaja: Bogomir Žagar, Dob risa vas 37. 63301 Petrovče, telefon : 063/776-361, popoldne 712-146. V zalogi imamo tudi toplovodne kotle STANDARD, peči CENTRAL, pen TOBI AVTOMATI k m bojlerje SAT 302 TVT Bmt Kidrič po konkurenčnih cenah Peci in bojlerji so v zalogi pri našem kooperantu inž. Raihnpku m jih lahko dobile tako) po plačilu. Ne zamudile ugodnih priložnosti od 15. do 31. julija Agroserris — več kot dober servis! ♦ Popravilo krnelijskih strojev in traktorjev na domu. • Prevoz za storilve na domu je brezplačen do 40 km • Na oddelku za servisiranje in vzdrževanje osebnih avtomobilov poseben popust za avtomehanična, avlokleparska, avtoiicarska in avtoelektričarska dela. • Brezplačno montažo gum, kupljenih pri Agroservi.su. • AGROSERVIS P. o. Murska Sobota RENAULT - TAS ZASTAVA — TAM Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota z oznako -za razpis- agencija za trženje tet: 22-403, 21-383, 21-064, telefaks: 22-419 Peter Vujec sedemdeseti® fdvn »d redkllt spovirlmlh Im uspehih pne soboške povojne generacije, Peter Vujec, je ' ,dr leta - - po takratnih potrebah in kriterijih — >^,s,r’ । klicoj naj domače regije. Bil pa je med prvimi, ki se jf ,H dim domačim intelektualcem, naj se vrnejo v doma« j f i«< gajo domačo deželo reševati iz vse večjega zaostaj .e , venskimi pokrajinami. Ne smemo pozabiti, da je P ^^4 centralističnega razvoja svoje naredil še stalintslicm^^«^.^ ma«, ki je iz Prekmurja naredil poseben »geto«. ‘^^kniod^^iJ prišlo le s posebnimi dovolilnicami. Vsi prehodi iz • prti, izseljevanje v druge kraje takratne države ali f dan večje. In Peter Vujec je s svojim ekonomskim z r3/v0J*- T dili temelje novega, pospešenega razvoja celotne n r i^M mcljil na domačih surovinah in predvsem na najve J imela pokrajina, na neštevilnih nezaposlenih ah prev.*■ kah, katerim je bilo nujno potrebno poiskali sodob 11 ^ji f»e p socialne stiske. Edino tako pa je bilo možno pm"-" n« « pokrajine. Peter Vujec je bil načelnik za gospo*eJab0*^ j^' okrajnem ljudskem odboru. Bil je avtor ekonomsL^^^p C Z tiste nove obrale, ki so se s težavami porajali pomagal s svojim znanjem tudi pri širjenju in n««11čla'l'l<|,rv čih. O domačih gospodarskih vprašanjih je pb’ 1 j, strokovne revije in domača glasila. Po ukinitvi »V ,pkiT^,Z sed ni k Gospodarske zbornice SRS ter bil še nap^l gospodarstveniki in dajal nasvete. Pozneje sc je ’ mi slovenskih manj razvitih krajev ter pomagal P" mejnim pokrajinam. . nbhaj» 1'^Z Peter Vujec obhaja te dni sedemdesetletnico- ^nik* žini in z ožjimi prijatelji. Bil pa je med tistimi pos" žili tudi pokrajino ob Muri in prav je, če se ob "K1* poroK/čZ bileju spomnimo njegovega dela in vloge pri nK1* Rt*1 > TKAM PETEK SOBOTA radijski in televizijski spored od 24. do 30. julija NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK Radio MV — Murski val — UKW MHz (Dopoldne tudi SV kHz) »a«fete r» l"^, ’ P°da,k' ° "”)» Wna ,?vSDpl51h Pr »Mili 7 J 'Toskopom. ob. >ka Radia si?60 .Julran'a SZ Slovemja 7 )5 ,U" ?’"l" '■ n)ad}J>nSČIni’nemi’i:l M lO Do^1" 8 00 Poroč, ti?ne na Mv- s i? utr’P \Wsnm? ““i™ pismo 'r'14* iomt>~ les,v,ea 'u-Ut[ ttd„ i Por°2ila. 10 30 Si. prir'dl”'e (kul-]2bare'- " >■ 13M St ’ 2'3U Novica 'Mit SJov™-"n'° 'n vkhu2itev * « M\r^-Popold »beročih n4)°bv<^"a Z***U lerlnJ Pnreditve > 1L® , n J,7 H AHerna , lh«r. lom2;18 30 P°'O- Vk|ju^jrmo 5.40 Prebujajte se z nami — tudi v soboto je lahko to prijetno, če imate dobro družbo in ste na tekočem z vsemi dogodki. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informaci- je v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.40 Sobota je pravi dan za nakupe, tudi na tržnici. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8.30 Ponudba v trgovinah. 9.00 Predstavljamo vam. 10.00 Poročila. 10.30 Potepajte se z nami. 11.00 Sobotni gost. 12 00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13 Q0 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V. 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17.00 Prireditve danes in jutri. 17.30 Mali oglasi. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 8.00 Začenjamo nov dan .. . 8 30 Horoskop. 8.45 To bi moral biti kabaret. 9.10 Misel in čas. 9 30 Srečanje na Murskem valu z lestvicami najpopularnejših domačih zabavnih, tujih in narodnozabavnih skladb. 10 30 Nedeljska kuhinja 12 00 Poročila. 12.15 Nedeljsko postno premišljevanje. 12.30 Minute za kmetovalce 13.00 Najlepše želje 5 čestitkami in pozdravi. 18.00 Panonski odmevi — oddaja za porabske Slovence in vse druge. 18 30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV SLOVENIJA I ENIJA 1 TV SLOVENIJA I raHi>ii J l"*’ Program I ] .25 12WPorJ|5° PPs^vna ,S- oda' člla I2 20Go-* 1 - 18.00 Dnev. l»ll 18 •O OtrLl' ° Dnev’ ' S H™; Na. A l) M j a"e' nada-IJn^a morja ijjk*'4' 2240 nd'^c m0'^ UrJ5 Sova' RnlJd ln sonca MV L A ai"c rTilm. • Boxar Bertha, 7^- ^AJO1'^'35 Studio Ma ’ »^"«1 TV Ko ^>»1 2| 2OnU^ 20.30 KTMo ^rodošli y 22.50 APZ 9 45 Radovedni Taček 10.00 Lonček, kuhaj 10.10 Modro poletje, španska nanizanka. 11.05 Zgodbe iz školjke. 12.00 Poročila. 12.05 Večerni gost 15.30 Picrre Decoubertin, franc, film 17.00 Tednik. 18.00 Dnevnik I 18.10 Letalska družba, angl nadaljevanka. 19.00 Risanka. 19.15 Žrebanje 3x3. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Utrip. 20.30 Sova: Murphy Brown, Zakon v L A., amer, nanizanka. 21.55 Dnevnik 3. 22.45 Sova: 30 stopinj v senci, amer, film. Drugi program 16 30 Sova, ponovitev 17.45 Po poteh do sebe, izobraž. serija 18.00 Angleščina v poslovnih stikih. 18 30 Alpski večer. 19.00 Kremenčkovi. risanka. 19.30 Barcelona — Poletne olimpijske igre 1992. 9J5 Živ žav 1035 Zvoki tamburic. 11.05 Kronika, kanad. serija. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Poročila 12.10 Ljudje in zemlja. 12.40 Alpski večer. 14.35 Sova. 15.50 Yenkee doo-dle dandy, amer. film. 18.00 Dnevnik J 18 10 Splošna praksa, avstral. nanizanka. 19.00 Risanka. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 20.00 Zrcalo tedna. 20.30 Zdravo. 21.35 Velike trgovske poti, angleška serija. 22.35 Dnevnik 3. 23.15 Sova. Ameriške videosmešnice; Zakon v L. A., ameriška nanizanka. Drugi program 14.00 Športna nedelja. 16.40 Barcelona — Poletni OJ 1992 20 00 Brezdomci, angl serija. 21.45 Mali koncert. 22.00 Bar celona — :Poletne O1 1992. 5.40 Prebujajte se z nami -da bo začetek delovnega tedna veder, vam MV da vse informacije za dober začetek. 7.00 Dru ga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan . 7.30 Informacije v slo- venščini, nemščini in madžarščini- 8 00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Zgodilo se je 10.00 Poročila. 10 30 Šport 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dne va. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Evropa v minu lem tednu. 17.30 Šport. 18.00 S kranščakom, cekron pa z mare-lof — lestvica narodnozabavne glasbe 18.30 Poročila (BBC). 18.35 Bilo je nekoč. 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 5.40 Prebujajte se z nami, slišali boste vremenske podatke, vse o cestah, zanimivosti, horoskop. izbirali pesem tedna .. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini. 7.45 Ljubljansko zvočno pismo 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na MV — kost oziroma gost dneva, ali oglasi, glasba tako in drugače (ob 10.00 poročila).. 12.00 Poročila (BBC) 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva. 17.30 Srebrne niti. 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 1 * J ’• ■ H | u"11 • V!». . r">,lr i 1 ' Ulj II'ro00 %f ,* Poroti, . i?^aljCV J "oln/^or Ji4; '2.10 Rp,e. |NJ3oo Slu '23s lu Mi„7roti,a li J sliko, "t IS .^S- 14 as . H<>lywood '?ila ??«n! krar°drc ? 5W’Pu-'li . k" . . htngium X ,cr nadal40 Bar S* ’’-3o b?anka-1915 Nt3 Prefe"'11- 20 30 ■ A ka^r ^0 ;ka ^[^^mškeg., 30|jrLs,ll'° icS"1 015 r"'» 3 n PPoroC,la 'u Poročila HTV 1 8 15 Sama Barbara. 9.00 Po ročila. 9.15 Slika na sliko. 10.00 Poročila. 10.10 Poletni šolski program. 11.10 32. Festival otroka. Šibenik 12.00 Poročila. 12.10 Izbrali smo med tednom. 13.00 Izbor programa za tujino. 13.30 Opera 14 00 Poročila 14.05 Film, kanad. film. 15.40 Denver. risani film 16.00 Poro čila. 16.10 Dokumentarna oddaja. 16.55 Maiavizja. I8.WI Poročila. 18.20 Sanla Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.25 Film. 22.10 Preteklost v 8.00 Poročita. 8.15 Slika na sliko. 9.00 Smogovci, otroška serija. 9 30 Risani film, risanke. 9.50 Poročila 10.00 Otvoritev mednarodnega festivala folklore. 11.35 Teleskop, mikroskop in kromatograf, popularno-znanstveni film. 12.00 Poročila. 12.10 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobrota. 13 30 Hišni ljubljenci. 14 00 Poročila 14.10 Mikser M 15.05 Daktari. 16.00 Poročila. 16.10 Operne arije. 16 40 Turizem a la carte. 17.25 Orkanski prepadi, brit. film. 18.55 Risanka 1930 Dnevnik 20.30 Ljubezen za Lidijo, serij ski film. 21.20 Blue moon 22.35 Dnevnik. 23.20 Slika na sliko. 0.20 Poročila. TV AVSTRIJA 1 sedanjosti 22.45 Dnevnik. 23 JO Slika na sliko 0.15 Poročila. 0.45 Serijski maraton. Daljna zemlja. 3.00 Poročila TV SLOVENIJA 1 5.40 Prebujajte se z nami — poslušajte, kaj je novega v časopisih, na cestah, pri vremenoslovcih, kaj pravi brat Džouži, kakšno je današnje nagradno vprašanje ... 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.45 Zagrebško zvočno pismo. 8.00 Poročila 8.10 Dopoldne na M V. 8.15 Mali oglasi. 9.00 Kličemo banko. 10.00 Poročila. 10.30 Iščemo za vas — in tudi najdemo odgovor. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva 13.00 Slovo tn vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na M V. 16.25 Obvestila. 16.30 Poročila. 17.00 Poslušamo vas. 17.30 Mali oglasi. 18 00 Na narodni farmi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. TV AVSTRIJA &&i^ .......... Z> ' ' 'S . 20-15 £ v s'*' V1 .h ’ Oran ^"i 2, 20 h ' ’'30 Budy ..2”" lh> 1.35 Ch W Poročita. 15.05 Jug Amerike: Georgia. 15.30 Dobro glej. 15.35 Kum Kum, risanka 16.00 Otroški spored po željah. 17.00 Mini Cas v sliki 17.10 Krokodilov ne ljubimo, dokumentacija Wernerja Fenda. 17.30 Cirkus iz Kanade. 18.00 Cas v sli ki. 18.05 Tenis. Kitzbuhel. 18 30 Vedno, ko piše kriminalke, serijska kriminalka. 19.30 Cas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20 15 Dotakni sc in umri, drugi del kriminalke. 22.00 Zlata de kleta. 22.25 Puzzle, pustolovska komedija. 0.00 Cas v sliki. 0.05 Vozili so ponoči, klasična kriminalka. 1.35 Poročila. 1.40 Ex libris. 9.00 Cas v sliki. 9 05 Heide, začetek risane serije. 9.30 Vesoljska ladja Enterprise, znanslve-no-fantastiČna serija 10.15 Pa-noptikum. 10.30 Bagdadski tatič, pravljični, 1960 (Steve Re eves). 12 00 Tednik. 12 30 Ori e n ladja 13.00 Cas v sliki. 13 10 Avtobusna postaja, komedija. 16 10 Pasta AH'lialiana. 15.30 Kum Kum. 15.50 Igra. 16.15 Sedem želja, serija v sedmih delih 17.00 Mini Cas v sliki. 17.10 Klub senjorjev. 18.00 Cas v sliki. 18.05 Podoba Avstrije. 18.30 Vedno, ko piše kriminalke, seri ja. 19 15 Loto. 19.30 Cas v sliki. 19.48 Zakladi Avstrije. 20.15 Številka 5 živi, znanstveno-fan-tastična komedija. 21.55 Cas v sliki 22.00 Opdrt in pošten, serija. 22.50 Victor/Victoria, komedija. I 00 Igra gospoda Mota, kriminalka. 2.05 Poročila. 9.35 Otroški program. 10.20 Pomaranče niso edini sadež, angl, nadaljevanka. 11.15 Mernik, Forum, Utrip. Zrcalo tedna. 12.00 Poročila. 15.35 Sova. 16.50 Dobrodošli. 17.20 Obzorja duha. 18.00 Dnevnik I. 18.10 Radovedni Taček; Lonček, kuhaj. 18.45 Ali bodo preživeli?, angl, serija. 19.10 Risanka 19.30 Mednarodna obzorja. 21.15 Cecilija ali šola za očete. 2220 Dnevnik 3. 23.20 Sova: Zakon v L. A., amer, nanizanka. Hemjngway, evrop.-amer. nadaljevanka. Drugi program 12.10 Barcelona — Poletne Ol 1992. 17.25 Barcelona Poletne Ol 1992 8.15 Santa Barbara 9.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Srečni ljudje, otroška serija. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, Hrvaška, nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.10 Dear John, amer, nanizanka. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.55 Calcbove hčerke, serijski film. 14.45 Modre čelade. 15.10 Silas, otroška serija. 15.35 Supcrbabica, angl, nanizanka. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17 10 Poirot, serijski film. 18.00 Poročila. 18.10 Dokumentarna oddaja. 18.40 Santa Barbara, amer, nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.25 Volitve 92. 20.30 Neodvisni kandidati. 21.30 Socialdemokratska partija Hrvaške. 22.30 Hrvaška narodna stranka. 23.35 Dnevnik. 0.15 Slika na sliko. 115 Poročila. TV AVSTRIJA 1 TV SLOVENIJA tj TV SLOVENIJA I 5.40 Prebujajte se z nami — danes po domače in z obilico klepeta, ob drugih podatkih tudi z mislijo iz šolske beležnice pa še čim. 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija. 7.15 Začenjamo nov dan. 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini. 7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak. 8.00 Poročila. 8.10 Dopoldne na M V — ob drugem boste slišali lestvico domačih zabavnih skladb Sedem veličastnih, obirali kost oziroma gosta dneva (ob 10.00 poročila),.. 12.00 Poročila (BBC). 12.30 Novica dneva. 13.00 Slovo in vključitev Radia Slovenija. 16.00 Popoldne na MV. 16.25 Obvestila. 16 30 Poročila. 17.00 Kost popoldneva. 17.30 To sem jaz. 18 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 18.30 Poročila (BBC). 19.00 Vključujemo Radio Slovenija. 9 30 Zgodbe iz školjke. 10.20 Nekoč je bilo . . življenje 10 45 Ljudje in psi. 11.30 Angleščina v poslovnih stikih. 12.00 Poročila 15.25 Svet poroča. 16.05 Sova 18.00 Dnevnik 1. 18 10 Riskvilki, risana serija. 18.40 Alpe-Donava-Jadran 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20 45 Ambasadorkin soprog 21.05 Novosti založb. 21.15 Kronika, kanad dokument, serija. 21.40 Problemčki, angl na mzanka. 22 05 Dnevnik 3. 23 00 Poslovna borza 23.20 Sova Zakon v L A., amer, nanizanka. 23.45 Svet poroča 0.05 Sova: Glasbeni utrinek. Drugi program 16.30 Barcelona — Poletne O! 1992. HTV 1 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro. Hrvaška. 9.30 Majhen svet. 10 00 Poročila. 10.10 Dobro julro. nadaljevanje. 12.00 Poročila. 12.10 Dear John, humor, serija. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.55 Calebove hčerke, serijski film 14 45 Modre čelade. 15.10 Dak-' lari, amer, serija. 16.00 Poročila. 16 10 Šolski program. 17.10 Poj rol. angl, nanizanka 18.00 Poročila. 18.10 Potopis 18.40 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.25 Volitve 92. 20.30 Istrska liberalna stranka. 21.30 Socialno-demokratska unija. 22.30 Socialistična stranka hrvaške. 23 35 Dnevnik. 0.15 Slika na sliko. 1.15 Poročila 10.20 Program za otroke. TV SLOVENIJA 1< 10.55 amer. Ambasadorkin soprog, nadaljevanka. 12.00 Po- ročila 15.40 Brezdomci, angl serija, nik I. 16.35 Sova. 18.00 Dnev- 18.10 Živ žav. 19 iO Ri- sanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Elvis, amer film. 22.35 Dnevnik 3. 23.35 Sova: Nenadni uspehi, amer, nanizanka, Zakon v L. A , amer, nanizanka. Drugi program 12.15 Barcelona — Poletne Ol 1992. 17 10 Barcelona -Poletne Ol 1992. HTV 1 8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro julro. Hrvaška. 9.35 He Man in gospodarji vesolja, risana serija. 10.00 Poročila. 10.10 Debro jutro, nadaljevanje. 12.00 Poročila 12.10 Dear John 12.35 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko. 13.45 Poročila. 13.55 Galebova hčerke, serijski film. 15.10 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 17 10 Poirot, angl, nanizanka. 18.00 Poročila 18.10 Dokumentarna oddaja. 18.40 Sanla Barbara. 19.15 Risanka. 19 30 Dnevnik. 20.30 Volitve 92: Predstavitev predsedniškega kandidata 22 00 Dokumentarna oddaja. 22.35 Dnevnik. 23.35 Slika na sliko. 0.20 Poročila. 10 40 Otroški program. 11.10 Nekoč je bilo življenje. 11.35 Ljudje in psi. 12.00 Poročila. 16.20 Sova. 18.00 Dnevnik I. 18.10 Program za otroke. 18 30 že veste .. , izobraževalna od- daja 19.05 Risanka Dnevnik 2. 20.05 Ste bili 19.30 v Za- grebu, gospod Cabaret? 21.20 Tednik. 22.10 Dnevnik 3. 23.05 Poslovna borza. 23.35 Sova^ Dragi John, amer nanizanka; Zakon v L. A., amer, nanizanka. Drugi program 8.45 Barcelona Poletne Ol 1992. 18.35 Barcelona - Poletne Ol 1992. 8.1? Sanla Barbara 9 00 Dobro jutro. Hrvaška 9.30 Smo-govci, otroška serija. 10.00 Poročila. 10.10 Dobro jutro, nadaljevanje. 1200 Poročila 12.10 Dear John, humor, serija. 13.00 Slika na sliko. 13 45 Poročila. 13.55 Calebove hčerke 15 10 Daktari, serijski film 16.00 Poročila 16 10 Šolski program. 17.10 Poirot, angl, nanizanka. 18.00 Poročila 18.10 Iz sveta znanosti. 18 40 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.25 Volitve 92 23.35 Dnevnik. 0.1 5 Slika na sliko. 1.15 Poročila. TV AVSTRIJA I TV MADŽARSKA ^l^’’ V?45 V«na ria‘l8Od,7' denat ha- Mo t |t Ja listja. 1 N a, 9 1$ 7 eno Zem S 8> 'r> P^^ik^tr rl i j)^ac X' tei« mer, tka N>aL '-d '"""T -1 ‘ 8 55 Nb m ' 'l^r a05 bl » S" ■ v lx‘,''o .'.Z .. ' J.% ’%ei 3 2s Vrn ‘ P°rr,o. 1 V nodBo wi Mm j I e, se rija 13.35 Batman, serija. 14.25 Charlie Rrown in njegovi prijatelji, risani film. 1969. 15 40 Ra- ji za živali: Rdeče opice. Niklaas, risana serija Igra 17.00 Mini Čas v 17.10 Spored po željah Tri dame ob žaru, serija. 16.00 1650 sliki. 18.00 18 30 Vedno, ko piše kriminalke, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni žurnal. 20.15 Štiri dekleta iz Wachaua, domovinski film, 1957 (Isa Guenther, Hans Mo-ser). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Model in vohljač, serija. 22.45 Škrlatni biljard, francoski film, 1990 (Helene Vincent, Ann-Gissel Glass). 0.15 Cena ljubezni, grška melodrama, 1984 (Anni Laulou). 20.05 Poročila. ’ 5.45 Dobro jutro, Madžarska. 8.35 Program za otroke. 9.50 Marc in Sophie, serija. 10.10 Rehabilitacijski magazin. 10.25 Prirodno zdravilstvo. 10.35 Hollywood, angleška serija 11.25 Rezerviran čas. 12.25 Bar celona, prenos. 17.00 Popoldanski saldo. 17.10 Kupil bom to žensko, serija 17.40 Videospoti 17.50 Magazin za menedžerje. 18.30 Svet denarja. 18.40 Ekspresionistični festival. 19.15 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, telešport. 20.40 Dallas, 84. del: Obkoljeni. 21.40 Panorama, svetovna politika. 22.45 Berlin, Akxanderplatz, serija. 23.45 Dnevnik. 23.50 Dnevnik, BBC. TV MADŽARSKA TVMADZARSK A 6.15 Dobro jutro. Madžarska! 8.10 Verski program. 8.15 Za otroke in ne le zanje. 11.00 Tv magister 12.30 Panorama, svetovna politika, pon. 13.30 Za otroke 14.30 Popevke McDonald?, Matyas Bakai 15.05 Rezerviran čas. 16.10 Be-nji, Disneyjev film. 17.45 Tele-video. 17.55 Moda. 18.30 Apro-po, And ris Kepes. 19.00 Barcelona, prenos svečane otvoritve olimpijskih iger. 23.20 Slam-dance (Ples za življenje in smrt), ameriški film iz leta 1987. 0.55 Dnevnik. 600 Jutranji magazin. 9.20 Beverly Mills Tecsns. 10.10 Peter Pan. 10.30 Capfiiin Planet 11.00 Marvei Universum. 12.35 Michel Vaillunt 13.00 Tcenage Mutant Hero Turtles. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.25 Adam 12. 14 50 Knighl Hider 15.45 Ekipa A. 16.35 21. Jump Sire; Kraj zločina. 17.25 Formula 1 17.45 C ena jc vroča 18.15 Družinski dvoboj, i8.45 Poročila. '9.15 Bcverly Hilk. 20 1 5 Samo ne možje, komedija. 22.00 l jubezen kot družabn i igra, film. 23.00 Tutti Frutti 23.55 Bikovski samostan, erotični film I 20 Seksualni bahač sj^et pri volji, erotični film 6.45 Vaška TV 7.30 Za olro ke 7 55 Biblijsko sporočilo, g.00 Kava s smepno. 8.30 Nedeljski magazin. 9 55 Barcelona. prenos z olimpijskih iger. 12 45 Videospoti B 00 Financial Times. 1130 Glasba 14.00 Dokumentarni film. 14 45 Ba let. 15.05 Barcelona, dnkumen-tarni film 16 00 Barknchba. 16 40 Verski program za evangeličane 17.00 Disneyjevi filmi in risanke 18.45 Poje Jose Car rcras. 19.30 Teden, dnevnik, le-lešport. 20.40 Krvna žrtev, fran coski film. 22.10 Kongo, 70 mi* nul okoli Zemlje. 23.20 Portreti iz XX. stoletja koreograf Ere-derick Ashlon. 6.00 Jutranji magazin 8.00 Super Mario Brothers. 8 45 Sa-murai Pizza C ats 9.00 Risanka 10 20 Žabji kralj, pravljični fim. IJ 46 Umetnost tn sporočilo II $0 Stric Buck. 12 15 Major Dad 12 45 Moj oče z drugega planeta. 13.15 Formula I. 16.00 Vludar polepljenega sveta, po stolovski fiti'- 17.45 Dr. West-phall 18.45 Poročilo. I^-IO Sicl-inann 2000. 20.15 Nevidni, komedija 21.55 Spiegel-tv. 22 40 Prime Time Pozna izdaja. 2100 l’layboy Late Night. 2130 l jubezenske ure. 1.15 Shali, kriminalka. TV MADŽARSKA 5.45 Dobro julro. Madžarska. 8.35 Wali Disney vam predstavlja, ponovitev. 10.20 Muhasti letni časi, zabavni magazin, pon 11.20 ZOOM, Your En glish Magazine. 11.55 Barcelona, prenos z olimpijskih iger 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva 17.10 Proti 2000, serija. 17 40 Katoliška kronika. 17.55 Barcelona, prenos z olimpijskih iger. 20.20 Zuriška dvorana oklepov, nem Jka serija 0.25 Dnevnik. 0.30 Dnevnik, BBC 5.45 Dobro jutro. Madžarska. 8.35 Za otroke. 9.25 Frideriku*;« zov šov, pon. 10.50 Barcelona, prenos z olimpijskih iger. 17.00 Popoldanski saldo. 17.10 Kupci bom to žensko, 45. det mehiške serije. 17.40 Videospoti. 17.50 Evropski popotnik, revija za evropsko sodelovanje. 18.30 Svet denarja. 18.40 Dodov klub, serija. 19.00 Za otroke in mladino. 20.00 Dnevnik, telešport. 20 40 Potovalni mP] jo pisno na naslov A." A. ška B. Maribor, ah P° 221 840 mpžr IŠČEMO dekle s paRr** „ nemščine za gospodinjsw -r, w pri družim v Nemčiji inl « 46-598. zvečer, mil« ZASLUŽITE -W*» Bal ČNO Poštami P«s|,a^ benrain, AuslrijaH-ške) m3764 Oii n rrudne mama n 4 , m duia Mija leglo fe » P ■ vendar v naših inih ker edino n si nas pobila ZAHVALA - V 68 letu starosti nas je draga mama, stara mama in * Emilija Gomb«1 iz Mačkovec 28 Ob boleči izgubi se rskreno zahvaljujemo delavcem *, škega oddelka soboške bolnišnice za pomoč med njs^^a nijo. Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem m * obfeJin darovano cvetje, g. duhovniku Balažiču za pogrebn pevcem za ganljivo odpete žalostinke- Posebna hvala delavcem Mure in PIT-podjetja iz ' bole. Vsem še enkrat - iskrena hvala- t Žalujoči: hčerka Helena z Borisom, hčerka Milica z 1 ^^cik* Pticonec, hčerka Marta z družino iz Argentine, sesi-1^^ in llonka, druži Nemet in Sedonja iz Mačkovec i« rodstvo .1 Zaka! o n»‘^! 0 ki, ra s teh«' lem/ žive"-Onah so sleJo” pridnih rok rad ki cenil j‘h ' Hudo Mesen. “ si prestol. — Izdaja podjetje za ■■formiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica m glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerŠe. Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan, Endre Gonter (tehnični urednik), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Vodja agencije Venera: Renata Bakan-Ficko Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29. Telefoni; novinarji in odgovorni urednik 21-383,21-064 in 25-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (teženje) 22-403. telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 3. trimesečje 1992 je 750,00 SLT, za podjetja 1.500 SLT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 5I90O-603-3OO05, devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. I. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. VINO, beli bergundec, ugodno pro dam. « 25-370. m 1345 CEPLJENO SORTNO VINO, ri zling. bergundec. šipon, prodam M. Sobota, «21 -329 m 1376 HLADILNIK Z ZAMRZOVALNIKOM. starejši, kupim « 21-474, do 14. ure. m)385 DOBRO OHRANJENO SPALNICO IN JEDILNI KOT KUPIM « 75-731, int. 07 ali 58, ali po pošti na naslov Mikolič, Kranjčeva 8. Lendava. m 1378 Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala I. letnika poklicne gostinske šole, izdanega v šol. I 1976. Drago Roudi, Rakičan 35. tn)379 KOMPLETNO POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno, TV Gorenje in 3000 kosov opeke Bi-ber prodam « 87-474. ml373 KOMPLETNI INDIVIDUALNI SATELITSKI SPREJEMNIK ELRAD prodam Kolar. Cankarjeva 48. M. Sobota, m 1389 OLJNO REPICO, primerna za podor ali za krmljenje, cena I kg/100 SLI. prodam Gradišče 31. ml374 TRAJNOŽARNO PEČ DERBV, ma lo rabljeno, en kavč in 4 barvna sobna vrata, komplet. prodam «24-313 m 1371 SVNTHESIZER. barmom, prodam «65-737 m!356 POROČNO OBLEKO, primerno tudi za nosečnice, št 44--46, iz bunka Iris, prodam. Sečko. Stara 6, M. Sobota. m 1353 KORLZO. suho, prodam «41-770. m 1346 ŠIVALNI STROJ BAGAT prodam « 75-792. m4829 CEVNI TRANSPORTER z molor jem. dolg 5 metrov, za žita, prodam. «86-014 m3787 VEČJO KOLIČINO RDEČEGA VINA, jurka. po ugodni ceni prodam. Vučja vas 57. ® 87 254. m3784 agencija «i tržeaie tet: 22-403, 21 383. 214)64, telefaks: 22-419 ZAHVALA moža.«*0’ Ob boleči izgubi našega dragega in skrbnega tasta in strica Jožefa Kolmani iz Večeslavec ki nas je kljub trdni volji do življenja v 78. le'^ ir-zapustiti, se iskreno zahvaljujemo vsem s°f . ir«n* sosedom, botrini m znancem, ki so nam v naj >. stali ob strani. . Breznikst Posebna hvala dr. Imreju Farkašu in dr. Breoi -ki sla dolga leta skrbela za njegovo zdravje. tudi osebju ušesnega oddelka bolnice v Ra1" j in skrb ler patronažnima sestrama Anici in Ma • domu. odP** ,j|ii Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevc ve|jtern ’ l1 lostinke in vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poli, darovali -številne svete mase, nam pa izrekli pisno । Vsem še enkrat — iskrena hyn Večestavci. I. julija lr Žalujoči: žena Marija, hčerka Marjana drugo sorodstvo 'k 'mfl 'e C firiitiu I, bos a v na.r«‘ r" ZAHVALA^ Ko si uresničeval 'iOhS' V 51 ,eh%S|lv d** £ mh gortc omahnil |irfi mož, oče, s* in Jozsef Tiradi iz Kanto * cev nl V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo \s rud' pf1* botrini, sosedom, sodelavcem in znancem. '. y jih trenutkih kakorkoli pomagali. sočustvtlVše tef^rt rekli sožalje, darovali vence, cvetje in za ma artji j hkem številu pospremili na njegovi - • ; K ,d Posebna hvala g kaplanu za pogrebni obr * iz Dobrovnika za odpete žalostinke. pobr0*11 Mura. KS, gasilskemu društvu in 11 Vsem še enkrat iskrena bv< Kamovci, 8. 8. 1992 in ’ Globoko žalujoči: žena Irena, hčerka E*2- .^sl*0 in sestre z družinami ter drug0 * v 23- STRAN 22 J- V SPOMIN U len»e spomin na 23. juiij, ko so se končale najine skupne poti, dragi mož Franc Klekl Ostal mi je |e boleč spomin na najine srečne dni. Žalujoča žena V SPOMIN Minilo je težkih pet let, odkar nas je zapustila po težki bolezni naša draga žena, babica in prababica Ana Sterniša iz Segovec 55 nvaia .. ; spomin nate in le ta ne bo nikoli zamrl. ’ 1 seje spominjate ter s cvetjem in svečko počastite njen spomin. Žalujoč) mož Franc ter drugo sorodstvo P' našem snu vedno še živiš, zato pot nas vodi tja. kjer sred tišine spiš. fftm zopet skupaj smo r ncvm bolečini. a z nami so pretepi in bridki spomini. V SPOMIN 16. julija mineva boleče kar nas je zapustil dragi in tast leto, od-mož, oče Karel Gomboc iz Rankovec Mla । ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kot blisk prišel je ta črni dan. ko te krura usoda r emu min dosti je vzela od nas. Žalostni in potrti obiskujemo tvoj prerani grob, te solze v očeh spominjajo. da si še vedno med nami. V SPOMIN 3 ^iur,- E^o 27 v neb° strmi- ker si pred enim letom, zapustil nas za vedno ti. M s teln'r" smo sprejeli to kruto resnico in se sprijaz-• da srno ostali brez atija, moža in sina Andreja Hrena Lv Mih ■>. 'Z Veržeja -1 sc ga rcih boš ostal in ponosni smo nate, spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Tvoji najdražji M/j mm rekel ni to roke stisnil nam. tnin te vzela je prerano, a v naših snih ooš ostal. ZAHVALA V 68. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Koloman Horvat iz Sela . »Ii Se 'skreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, A> SJ‘"j in znancem, ki ste nas tolažili, izrekli el'kem ,a darovali vence, šopke in cvetje in ga v ''"i . " ev|lL pospremili na njegovi zadnji poti $ duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. i Br,^a' Vladlii z ženo Nado, hčerka Dragica hkoin ter vnuka Dejan in Patrik L ‘*d. ^l: »r*. Ornačim gasilcem in govorniku KS Selo. Pa zbogom! In m kar preveč ne jočite za mana, saj vaša bol bi ne preveč težila, m tiho srečo r grobu mi kalila ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in brat Franc Fujs iz Prosečke vasi 49 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem, ki sle nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, vsem, ki ste darovali vence, cvetje in izrekli sožalje, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostnike. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Ljubezen. delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. nam pa ostali sla praznina in bolečina. zahvala V 90 letu nas je zapustil Ivan Kustec iz Srednje Bistrice 84 V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g, župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Ignacu Utroši za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: sin Slavko, sinovi in hčerke z družinami iz Kanade, snaha Marija z družino, vnuki in pravnuki Smrt se je izlila r bledo obličje, pogled je zaplaval p spokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končate svoj baj. V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, lašča, stara mama, prababica, sestra in teta Marija Padar roj. Ril lop iz Dolnje Bistrice Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili tia njeni zadnji poti, vsem, ki ste nam lajšali bolečine z izrazi sožalja, vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter za svete maše. Posebna hvala osebju zdravstvenega doma Crenšovci in dr. Mariji Perič za lajšanje bolečin. Iskrena hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in g. Romanu Vučku za poslovilne besede ob odprtem grobu Dolnja Bistrica, [L juiij 1992 Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi J dan je črni moral priti, bridkosti dan oj dan sol žari, težko bilo se je ločiti, a sohe vse, ves jok zaman ZAHVALA V 43. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, hčerka, snaha, sestra, botra in teta Marija Gider roj, Sukič iz Noskov« 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi, kr smo jo imeli radi Zaman je bil ivoj boi zaman vsi dnevi tvojega lepljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat Ivan Kustec iz Čren sovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in šopke, za svete maše in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in medicinskemu osebju ZD Crenšovci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinovi Drago z Moniko, Marjan in Jože z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA V 58. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Štefan Denša iz Gomilice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in darovali za sv. maše. Posebna hvala župniku za pogrebni obred, pevkam, oktetu Planike in delavcem Planike ter govorniku KS Jožetu Tkalcu. Zahvaljujemo se Matjažu Horvatu za odigrano Tišino. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoča: žena Bara, sin Štefan z družino, hčerke Olga, Darinka, Nada, Zdenka z družinami ter sin Franc ZAHVALA Težko se nam je sprijaznili z dejstvom, da smo ostali sami, še težje pa nam bo naučiti se živeti brez Slavice Friškič Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v prvih trenutkih te praznine olajšali bolečino ter se z žalostjo v srcih, s toplimi besedami sožalja in s cvetjem na njenem grobu poslovili od nje. Hvala vsem sorodnikom, njenim sošolcem, sosedom, prijateljem in znancem. Simoninim in Samovim prijateljem, sošolcem in profesorjem. Zahvaljujemo se za požrtvovalnost in napore, da jo ohranijo med nami, osebju bolnišnice v Murski Soboti, hvala za ganljive in tople besede slovesa, g. Farkašu, predstavniku sveta KS Murska Sobota, g. seniorju Novaku ter pevcem žalostink v njeno slovo. Prisrčna hvala še posebej celotnemu kolektivu LB-Pomurske banke, d.d.. Murska Sobota; Veletrgovine Potrošnik ter delavcem kolektivov, s katerimi je sodelovala. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Edi, sin Samo, hčerka Simona, mama Marija, sestra Magda s sinom Romanom, tašča Ana in drugo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopile, spomnite se, kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V najlepših letih nas je za vedno zapustil naš dragi Pavel Geld mesar iz I Jakovec Najtopleje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, nam stali ob strani, nas tolažili, izrazili sožalje, darovali cvetje in za sv. maše. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju klinike na Golniku Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Ižakovci za poslovilne besede. Posebno zahvalo pa izrekamo firmi Mesoizdelki too Škofja Loka — Kranj. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi STRAN 23 •C e se ljudje zapostjujejo. deagrartzacija narašča. (im več jih je zaposlenih, tem manj /ih obdeluje zemljo. Ko bodo vsi zaposleni. ne bo nikogar več. ki bi obdeloval zentljp. To je prva teza Ce se ljudje zaposlujejo doma, tih je manj zaposlenih na tujem Cim več se jih zaposluje doma, tem manj jih je zaposlenih na tujem. Ko bodo vsi zaposleni doma. ne bo nikogar več. ki bi bil zaposlen na tujem. To je druga teza. Ce se ljudje zaposlujejo doma m na Uljem, deagrartzacija narašča. Cim več jih je zaposlenih doma in na tujem, tem močnejša je deagrartzacija. Ko bodo vsi zaposleni, bodisi doma ah na tujem, bo deagra-rizaeija stoodstotna To je tretja teza. Ce so ljudje, ki ji zaposlitev žene z njiv, bodisi domov bodisi na tuje. Pomurci. potem se veča deagrartzacija pomurskega prebivalstva To je sklepna teza. S tem je dr. Etelka Korpič-Horvat pred izbranimi doktorji znanosti osvojita doktorsko čast. Naslov njenega doktorskega dela je Vpliv zaposlovanja doma in na tujem na dea-grarizacijo pomurskega prebivalstva * ♦ ♦ Prezidij je v imenu krvi in zemlje trepeta! za doktorantko Etelko ves čas njenega zagovora. Kajti v dolgih nočnih bedenjih je ugotovil, da vsebujejo prva, druga m tretja teza sito-gistične napake Oglejmo si logično pomanjkljivost druge leze Iz analize te teze bo postalo razvidno, v čem je napaka ostalih dveh Ta teza pravi, da deagrarizaci-ja narašča, če se ljudje zaposlujejo doma Ni pa namreč nujno, da de-agrarizacija narašča, če .se ljudje zaposijujejo doma. Kajti: umirajo v Pomurju (Prezidij se opravičuje zaradi tega neobstoječega imena, vendar smo ga morali uporabiti v prid jasnosti, uporabila ga je tudi doktorica)! Ce pa umirajo na domači zemlji, deagra-rizactja ne narašča Kakor je znano, deagrariza-ctja lahko pomeni tudi zmanjšanje njivskih površin, ne samo zmanjševanje števila zaposlenih na njivskih površinah. Ko človek umre, se po znanem silogizmu. ki pravi »prah si in v prah se povrneš«, spremeni v zemljo. iz česar je razvidno, da deagra n z acija zaradi zaposlova-. nja ne narašča. Prav tako pa je iz lega razvidno. da ne velja niti, prva splosna teza m ne tretja ^diferencirana. Zaradi posebej zanimivega-primeta se še na kratko posvetimo tretp tezi. Zanimiva je zato. ker skriva dvojno napako. Teza povezje obe gornji. Dokazali pa smo. da zaposlovanje doma ne povečuje deagra-rizanje. s čimer padeta tako prva kot druga teza Ze iz tega sledi, da je delno napačna tudi tretja. Toda pozor' Ne smemo namreč pozabili, da večina naših ljudi, ki se zapodjujejo na tu tem. posluša klic domače krvi in hodi umirat na domačo remiju Torej je iz nam znanega razloga tudi tretja teza napačna. Pravilna je samo r zvezi z eksistencialnim k vamiflkatorjem Kajti nekateri ne umrejo doma. • • * Doktorju Magdiču se ni posrečila pomnitei Kristusovega čudeža, ki je znan pod nazivom dve ribi in pet hlebov ra 5000 ljudi k Kančevcih je že~ ( lef 2 blagoslovom pomnožiti bograč. da bi črni na st lili lačne množice ♦ * ♦ Krščanski demokrati iščejo neznanca s košatimi črnimi brki. ki jun je pobral ventile iz zračim na kolesih. Peterletovo kolesarjenje po Prekmurju je odpadlo, Geza Earkaš pa še vedno zanika kesedmKOKJ | WOLFCOMMERCE SKLAD VZAJEMNE POMOČI OBČANOV IN PODJETIJ IZ R SLOVENIJE ponudba za člane sklada: brezobrestna stanovanjska, potrošniška ali gotovinska posojila Pričakujemo vas v Murski Soboti, Štefana Kuharja 1, vsak dejavnik od 9 00 do 15 00 (ob ponedeljkih tudi od 16 00 do 19.00 ure) Telefon (069) 26 272. 32 951 Lendavski pereči V sobote sem šel v Soboto. Pokukal sem v Soping. kjer naj bi pekli vse mogoče dobrote iz kvašenega testa. Povprašal sem jih, ali lahko dobim tudi pereee. Debeli možak mi je dejal, da ne pečejo pereeev, ampak rogljiče. Skoda! Mojim zvestim bralcem sem hotel podariti prave pereče. Ponujali so mi nadomestek: vr-tanik, ampak ta se mi je zdel predrag. Kupil pa tudi nisem rogljičev, saj mi že zdaj lahko kdo očita, da imam roge, ker da peham tja, kamor mi ne bi bilo treba. Na poti iz Sobote sem se peljal skozi obmurske vasi. Pot me je vodila po cesti, ob kateri naj bi bil krak železnice proti Lendavi, kar je nova pogruntavščina mojih soobčanov, ki hočejo po vsej sili železno cesto. Ivan, ki se je specializiral za gradnjo kanalov in nasipov, se že veseli »bližajočih« se del, ker bo imel spet priložnost, da se postavi pred drugimi. Računa pa tudi, da bo dobil kako marko, seveda če bo izpolnil obljubo, da bo zaposlil ne le sorodnike, ampak še koga drugega. Delo bo v naravi, kjer ne manjka ne senc ne rokavov za ribolov, vino pa je tako in tako vselej pri roki. Na Srednji Bistrici pa bi me skoraj kap. Naletel sem namreč na iskalce zlata. Da, prav ste prebrali: iskalce zlata. Dolgo sem mislil, da so murske sipine le za mešanje s cementom. Med množico sem prepoznal nekaj Lendavčanov in med njimi tudi Jožeta. To je tisti, ki ima v Polani tovarno, zdaj pa še spreminja petišovski pašnik v turistične namene. Brž ko si je ogledal* zlatokop, jo je pobrisal. Zdaj tuhtam, ali je prišel vohunit in si je ugotovitve zapisal kje na skrivnostnem mestu, ali pa je odšel do enako podjetnega Štefana na Gornji Bistrici, kateremu rojijo po glavi dekline, ki se slačijo za denar. Prej ko slej se bosta morala povezati, kajti petičneži. ki naj bi prihajali v Peti sovce, bodo hoteli jahati še kaj drugega kot kobile. Te je sicer že ponudil Marjan iz Poljane, ki je v prostem času učitelj konje-rejec. Škoda, zares škoda, da so nekateri tako nestrpni, kajti mi, ki smo ostali, smo dejansko videli mursko zlato. Bistriški kanuisti so ob tem zardeli: iz dneva v dan se vozijo po Muri gor in dol, se prevračajo, počnejo druge vragolije, včasih celo ujamejo kako ribo (sami ste pomislili na ribo, ki ima dve nogi in še kaj!), zlatokop pa jim Še zdaleč ni prišel na misel. Na prihodnjem sestanku bodo temeljito izprašali vest tudi Jožetu, ki je v usodnem dnevu hodil po Triglavu, namesto da bi iskal zlato v bližini kantine. Na Bistrici sem obiskal še kolišče Bobri. Škoda, da dolgoletni vojak Jože in poznejši direktor zadruge, nazadnje pa lurni-ške tovarne, ki je ustanovil Bobre, ni več rosno mlad. Pokazal bi jo tudi Tomislavu, ki je pred leti dal na dražbi zanjo več kot gasilci, podrtija je pripadla njemu. zdaj pa je še hujše razdejanje. In če bo mimo peljala železnica s tradicionalno mariško, potem naj se gasilci kar pripravijo na gašenje. NACI Žetveni običaji Gasilsko društvo in vaščani Gradišča so pripravili prikaz žel veni h običajev. Gre za Iradicionaino prireditev, ki je vsako leto v drugi vasi krajevne skupnosti Tišina. Tokrat so želi in mlatili pšenico, posejano na njivi Štefana Majcna. Prišli so 72ujci iz Gradišča, Tropovcc. Murskih Črnec. Vanče vasi. Rankovec in Bo rejec. Zal pa letos ni bilo Tišinčanov. Videli smo klepanje kos. ročno žetev, vezanje snopov in zlaganje v obliko križa, mlatvo s cepci, čiščenje zrnja z »bintom«, zlaganje slame v »oslico« ... Za praznik žetve so gospodinje pripravile domače dohrole. Prihodnje Ido so na vrsti Bo-rejčani. h, Ku. »FRAJTONARJI« NA DELU I ako veselo so ob koncu tekmovanja za uvrstitev na polfinalno prireditev za Z.lato harmoniko Ljubečne zaigrali stari in mladi harmonikarji, ki so že pravi mojstri na »frajtunarci«. Območno tekmovanje že vrsto let organizirata Turistično društvo Branek iz Braooslavec in Murski val. Letos se je prijavilo 19 harmonikarjev, tekmovali pa so v štirih starostnih skupinah. Na polfinalno tekmovanje, ki bo avgusta v Rogaški Slatini, se je uvrstilo X tekmovalcev, tudi letošnja prireditev je bila dobro obiskana. dl foto: A. Abraham Dopisujte v Vestnik Cene sadja in zelenjave VRSTA TRŽNICA ZEIENJAVA POMlimtA Jaholia 130 01 8000 Baaant 10000 11000 Pomaranče — 100 00 limone 120.00 125.00 Bieskve 150 00 12501 Maretcc 160.00 13000 Keltanne 19000 18000 lobeau 7000 76.00 Paprika 180 00 160 00 Paradimk 100 01 BO OB Kunatice 6000 5000 ČeMa 6000 5000 Česen 250 00 300 Ot Kiompn 70.00 3500 Orehi 980 0 0 100001 Jajca 1001 10 00 Radgonski mehurčki Predlagam, da Gornjo Radgono preimenujemo kar v Gradbeno Radgono! Vas zanima, zakaj? Saj ni treba preveč pojasnjevali: v našem mestu se nenehno nekaj vrla, razdira, zida, betonira ali asfaltira . . Naše mesto je nenehno eno samo gradbišče. Ko končajo na enem koncu, začnejo na drugem: ko odprejo en del ceste, zaprejo drugega. Ha, verjetno me želite potolažiti z besedami: potrpi, dragi Radgončan, saj boš potem dolga leta srečno in veselo živel v lepo urejenem mestu . Oh, kako si želim, da bi bilo to res-. Potrpel bi, za nekaj časa hi se preselil celo v gorice (tako kot to počnejo mnogi, ko imajo polno mero Radgone) m ne bi negodoval . . . toda kaj, ko pa vem in vidim, da bi stvari lahko delali hitreje m bolje, kot delajo Ko kopljejo kakšno luknjo ali jarek, jih deset gleda, dva pa delata: tudi delovna orodja kar puščajo, kakor pač nanese, saj sem pred dnevi pozno zvečer našel sredi pločnika strojno žlico, s katero kopljejo jarke. Zato se močno bojim, da dela na lem radgonskem gradbišču ne bo tako hitro konec Česar ni razdrla vojna. bodo komunalci in cestarji. In če lile domači delajo tako počasi, le kako dolgo bodo potem asfaltirali cesto zunanji »gradbeni strokovnja-L * ' Da ne bom vedno obdeloval le cestarjev, ki vsaj nekaj delajo, se bom malce posvetil še na- šim aktualnim političnim dogodkom. Pred dnevi sem v dnevnem časopisju prebiral poročila o občinski skupščini in to mi je dalo zanimivo idejo Čedalje bolj sem prepričan, da je pametno biti politik ali imeti vsaj kako pomembnejšo funkcijo na občini! Mislim, da bi bilo pametno kandidirali na naslednjih volitvah? Mogoče se mi bo posrečilo; če seje sedanjim In veste, zakaj je dobro biti politik? Ker lahko dobijo politiki veliko denarja. Pa ne zato, ker bi imeli dobre plače ali ker bi jih za dobro opravljeno delo plačevala stranka' kje pa’ Denar dobijo s pomočjo svojih funkcij, ker so pač trenutno »pri skledi« in prvi izvedo, kako in na kakšen način ter na kateri naslov napisati prošnje, da boš dobil nepovratna sredstva ali ugodna posojila. Tako je to, vidite; dobro, da imajo naši vladni možje v Gornji Radgoni tako učinkovito opozicijo Bavčarjevih demokratov. ki vse izvohajo (tudi priimke »grešnikov«), saj tako tudi mi navadni občani tli in tam izvemo kaj zanimivega. Sicer pa, le kaj se čudim. Tako bi ravnal vsak, ki se drži nepisanega pravila Bog je najprej sam sebi brado naredil’ Tudi nekateri naši vladni možje v Gornji Radgoni najprej poskrbijo zase. Skoraj prepričan sem. da v resnici niso dobili de narja zalo, ker so pač na oblatili. . toda ljudem je to težko pojasniti. »Radgončan« BANKA, D.D., LJUBLJANA EKSPOZITURA MURSKA SOBOTA tel.: 21-833, 31-320, 21-521 — Z našo trojezicno devizno knjižico lahko od L-poslujete v vseh enotah RAIFFEISEN BANK" jj . — Tolarska varčevalna knjižica ohranja pravo vašega denarja. — Prodajamo dvodelne blagajniške zapise banK« vredni Abanka, banka prijaznih in podjeiniH Sloveni jjUDt Vrsta Bek 1 Bek 2 Superbek Tl pit 1 Tl pit 2 Tl starter Super U 3 Cene Panouka krmil KZ Lendava 2957 27.72 46 08 27 87 24.14 33 84 34.15 30 00 20 20 47.70 26.30 24 60 34 30 34.60 KZ 29« 279“ 48.60 2600 24.20 J4.H 345* - Cene rabljenih avtomobil*’ ■ Minulo nedeljo je na sejem rabljenih avto|Cev škem Agroscrvisu svoja vozila pripeljalo 35 P*0 ‘cnOttO’‘ < so zamenjali; Jugo 45, letnik 19X4, s prevoženim jth^p za 100.900 SIT. R4, letnik 1981, s prevoženimi ' f.' ’ za 130.000 SIT in BMW 316. letnik 1985, s prevoz« lometri za 10 000 DEM Znamka avtomobila Coli JX R 18 BMW 518 Lada 1600 Lada 1600 Zastava 750 LE Zastava 101 GTL 55 Zastava 126 P Jugo 45 A Opel manta Opel kadeti Mercedes 220 D Peugeot 304 letnik 1989 1986 1977 1981 1984 1982 1906 1984 1987 1977 1989 1971 1976 ftevoi 46 000 87«“J 200 0“* 8000« 80 OO0 63-08“ 46.000 S5«0“ 54.00« 150 43 0«“ 9700“ |6O«““ 7^5 ^5^ >07^ Merska Sobota ---------------------- ----------------------t------------------d Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 21- J” dalje Srednji tečaj Banke Slovenije vetja od 21 julij® Država Enota Avstrija Francija Nemčija [talija Švica ZDA 723.6794 1504.6094 5.093,4644 6.6903 5,774.4606 74.1863 Nakup Banka Slovenije 5.320-00 5,936-*^ 78-10 Nasvet naŠin* turistom v Istri , ■kaSU10. V eni prejšnjih številk Vestni** . cem sporočili, da lahko v Istri s dvignejo gotovino. To je sicer res,' dodati, da je tečaj za hrvaški din« v । / 1 r1 1 zv ar-s O ‘f !l I 1" , ml J , neugoden (I Sl kocih računov Istro priskrbijo uporabijo čeke