INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
wm
qJ
^^WTrwi^^^Mf^^
P ■ t \ i? ¿j r" ! ■ ■ j J VT- TöeL I t-1* k i
f jMft! »rITJ't diifl^A^T^Vafi»!' 3.7 i
PJi , i	111 11S J n fl »r-.. J t' '

} n.p
u

- r
| gp^p
bs
NT ^ -T-■-.t
S//ka zgoraj: V soboto, 18. oktobra, se je v	/
Sežani, v Kosovelovi dvorani, odvijal 2. del	• .
državnega srečanja odraslih folklornih skupin V »Le plesat me pelji«. Folklorna skupina Ponikve se je tam predstavila s postavitvijo avtorja Tomaža Simetingerja in vodje Barbare Brodnik z naslovom »Na kresni praproti spijo angeli« (foto: Luka Škulj).
jJf^Lji
* K


Slika levo: Državni svet Republike Slovenije je 5. 12. 2014 priredil slavnostno podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2014. Plaketo je dobil tudi Jože Zrnec iz Zdenske vasi, eden izmed štirinajstih v Republiki Sloveniji in edini gasilec, predlagan od matične gasilske zveze in potrjen od Gasilske zveze Slovenije (foto: Tamino Petelinšek).
LONova praznična ponudba
Paket dobrodošlice
brezplačno vodenje računa (prvo leto)
brezplačna kartica Activa Maestro
brezplačna pristopnina na elektronsko banko eLON
10 položnic brez plačila provizije
brezplačni dvigi gotovine na vseh bančnih avtomatih po Sloveniji in v državah Evropske monetarne unije
dovoljeno negativno stanje
(prekoračitev stanja) na osebnem računu v višini 150 EUR
ugodno poravnavanje obveznosti preko trajnih nalogov in SEPA direktnih bremenitev
Ob prihajajočih praznikih in v letu 2015 vam
na Ljubezniv Oseben Način želimo,
da vse ovire postanejo premostljive,
da vse, kar se zdi predaleč,
postane dosegljivo
in vse kar je bilo nemogoče,
postane mogoče.
Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510
www.lon.si info@lon.si
^jjf HRANILNICA LON
&MČnCffvo m, Cj'ul>eztwr Oseben Biaxin.
KONTAKT:
T://031-647-188 T://051-334-826 E://INF0@BLESK2.SI
Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica
« TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
-	z nami do subvencije ekosklada (2400 €)
-	brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta
« CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE
-	z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)
-	izolacija podstrešja (celuloza, volna)
-	toplotno izolacijska fasada
-	dobava in montaža oken (ral montaža)
-	izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)
« GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA
-	adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ
-	ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)
-	zidarska dela
-	slikopleskarska dela
-	polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)
-	keramičarska dela (prenova kopalnic)
-	čistilni servis
šiviljstvo^.
Sandra Kotlušek 041_3d£984
«popravila
(krajšanje, ožanje, menjava zadrge,...) «predelava oblačil «unikatne majice z
ročno poslikavo po izbiri «šivanje po meri «otroški tekstil (slinčki, trakovi,...) «prevzem oblačil za kemično čistilnico.
december 2014			••• Voščilo •••	3
			¿ : : II L: 4	
V novem letu 2015 vam želimo:
Da se vsako jutro prebudite spočiti
in se dela lotite z jasnimi mislimi in z veseljem
ter s hvaležnostjo v srcu, da vse to lahko počnete.
Da se z ljudmi, ki jih vsakodnevno videvate, srečate z nasmehom na ustih in ljubeznijo v srcu ...
Da spoznate, kaj lahko spremenite na bolje,
in to storite ter spoznate tisto,
česar ne morete spremeniti, in to sprejmete.
Ter da bi bili vse dni zdravi, brez skrbi, zamer in slabe volje.
KAZALO	
FS Ponikve na državnem srečanju odraslih folklornih skupin...............	7
Fotokronika - otvoritev razstave in podelitev nagrad.........................	10
Stalna muzejska zbirka v Dobrepolju..................................	12
Tone Kralj v Izoli.............................	13
Jože Zrnec - prejemnik plakete Državnega sveta RS.......................	22


TJB»- gallina
* nt^^^	vokalna skupina
Koncert s predstavitvijo zgoščenke
Kurje gospe
sobota, 24. 1. 2015 ob 19.00 v Modri dvorani Jakličevega doma
vstop prost vabljeni
4
•• Obvestila ••
december 2014
Načrt odvoza komunalnih in nevarnih odpadkov v letu 2015 v občini Dobrepolje
naša prihodnost je čisto okolje
ločeno
zbiranje
odpadkov
lavno komunalno podjetje grosuplje
I.	ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV IN MEŠANE EMBALAŽE
Mešani komunalni odpadki se bodo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka ne glede na praznike, izmenično na 14 dni (dne 5. 1. 2015 se začne odvoz mešane embalaže). Ponedeljek: vsa naselja razen Hočevja Sreda: naselje Hočevje
II.	Biološko razgradljive odpadke bomo odvažali vse petke v letu, ne glede na praznike, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) pa vsak drugi petek (prvi odvoz bo 9. 1. 2015).
III.	ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV - EKOLOŠKI OTOKI
Ponedeljek: steklo (odvoz na 14 dni, z začetkom 5. 1. 2015) Četrtek: papir (tedenski odvoz)
IV.	ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
Dopisnico iz leta 2014 se lahko uporabi še do 31. 12. 2014 (do tega datuma mora biti oddana v nabiralnik ali na pošto oz. je dostavljena na sedež JKP), po tem datumu ji veljavnost poteče. Januarja 2015 bodo po pošti poslane nove dopisnice za leto 2015. Dopisnico je treba shraniti. Način odvoza kosovnih odpadkov ostaja enak kot v letu 2014. Odvoz kosovnih odpadkov lahko naročate tudi preko naše spletne strani na http://odpadki. jkpg.si/zbiranje-in-odvoz/kosovni-odpadki/narocilo-odvoza-kos-odpadkov.
V.	PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV
POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, DNE 27. 3. 2015				
Struge	parkirišče pri avtobusni postaji		13.00-14.00	
Kompolje	parkirišče pri gasilskem domu		14.30-15.30	
Videm	parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge		16.00-17.00	
Predstruge	parkirišče nasproti Iskre		17.15-17.45	
Ponikve	parkirišče pri gasilskem domu		18.00-18.30	
JESENSKI PREVZEM BO V PETEK, DNE 9. 10. 2015				
Struge	parkirišče pri avtobusni postaji		13.00-14.00	
Kompolje	parkirišče pri gasilnem domu		14.30-15.30	
Videm	parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge		16.00-17.00	
Predstruge	parkirišče nasproti Iskre		17.15-17.45	
Ponikve	parkirišče pri gasilnem domu		18.00-18.30	
VI. PREVZEM ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME (OEEO) bo v soboto, dne 16. 5. 2015, po naslednjem vrstnem redu:				
NASELJE:	ZBIRNO MESTO:	ČAS ZBIRANJA:		
Struge	parkirišče pred avtobusno postajo	7.30-8.00		
Kompolje	parkirišče pri gasilskem domu	8.15-8.45		
Zagorica	parkirišče pri starem igrišču	9.00-9.15		
Ponikve	parkirišče pri gasilskem domu	9.45-10.15		
Predstruge	parkirišče nasproti Iskre	10.30-11.00		
Cesta	prostor na igrišču	11.15-11.30		
Videm	parkirišče pri gasilskem domu	11.45-2.15		
Zdenska vas	parkirišče pri gasilskem domu	12.30-12.45		
Hočevje	parkirišče pri gasilskem domu	13.00-13.15		
Med odpadno električno in elektronsko opremo sodijo:
1.	Veliki gospodinjski aparati: pomivalni stroji, pralni stroji, štedilniki na elektriko ipd.
2.	Hladilniki, zamrzovalne omare, klime ipd.
3.	Monitorji, televizorji.
4.	Mali aparati: sesalniki, likalniki, mlinčki za kavo, naprave za striženje las, osebni računalniki z vso opremo (miška, tipkovnica, procesor, tiskalnik ...), telefoni, radijski sprejemniki ipd.
5.	Plinske sijalke: varčne žarnice ipd.
december 2014
Obvestila
5
VII. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA
Odpiralni čas
Letni delovni čas (15. 3.-14. 11.)		Zimski delovni čas (15. 11.-14. 3.)	
pon.-pet.	7:00-19:00	pon.-pet.	7:00-16:00
sob.	8:00-15:00	Sob.	8:00-13:00
nedelje in prazniki ZAPRTO			

ODPADKE LOČUJEM,
OKOLJE VARUJEM
Občani lahko v zbirnem centru brezplačno oddajo:
-	papir in kartonsko embalažo (zvezki, knjige, revije, časopisni papir, kartonasta embalaža ipd.);
-	mešano embalažo (plastenke, pločevinke, tetrapak, razne folije, kovinska embalaža, embalaža iz plastike ipd.);
-	stekleno embalažo (steklenice, kozarci od vlaganja ipd.) in ravno steklo (okenska stekla ipd.);
-	odpadne avtomobilske gume (dovoljeno 50 kg/gospodinjstvo/leto);
-	kovine (drobne kovine, večji kosi, kot so radiatorji, peči ipd.);
-	kosovne odpadke (pohištvo, sedežne garniture, vzmetnice, preproge, peči, športni rekviziti ...);
-	odpadno električno in elektronsko opremo (veliki gospodinjski aparati, hladilniki in zamrzovalne skrinje, televizorji, monitorji, mali gospodinjski aparati ipd.);
-	nevarne odpadke (akumulatorji, baterije, odpadna zdravila, plesticidi, odpadna olja ipd.);
-	odpadni tekstil - za ponovno uporabo (oblačila, obutev);
-	plastične PVC rolete (okenske plastične rolete);
-	odpadno plastiko (plastične igrače, večji plastični kosi ...);
-	odpadno azbestno kritino (potrebni podatki ob oddaji: ime in priimek lastnika, naslov, rojstni datum, parcelna številka, katastrska občina na obrazcu, ki ga občani dobijo na občini);
-	inertne gradbene odpadke (beton, opeka, ploščice) - manjše količine (do 350 kg/dan, do 5000 kg/leto).
Občani lahko proti plačilu v zbirnem centru oddajajo:
-	preostanek komunalnih odpadkov;
-	biološko razgradljive odpadke in odpadni les;
-	lahke izolacijske odpadke;
-	mešane gradbene odpadke (do 5000 kg/leto/gospodinjstvo).
Vse pravne osebe, ki se ukvarjajo s proizvodno in storitveno dejavnostjo, lahko v zbirnem centru odpadke oddajo pod enakimi pogoji kot fizične osebe, razen odpadne azbestne kritine (proti plačilu) in mešanih ali in-ertnih gradbenih odpadkov, ki jih v zbirnem centru ne morejo oddati.
O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa, naše spletne in Facebook strani ter lokalnega radia Zeleni val.
Želimo si, da bi tudi v prihodnje skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje.
VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2015.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE
Male komunalne čistilne naprave.
So časovni roki realni? So pravila zastavljena jasno in dobro?
Slovensko društvo za zaščito voda (SDZV), Zbornica komunalnega gospodarstva (GZSZKG), Društvo vodarjev Slovenije ter Skupnost občin Slovenije (SOS) so v ponedeljek, 24. novembra 2014, na GZS izvedli javni posvet na temo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Posveta se je udeležilo okoli 200 udeležencev s strani občin, komunalnih podjetij, predstavnikov ministrstva, ponudnikov MKČN ter strokovnjakov s področja čiščenja odpadnih vod. Namen posveta je bil izpostaviti različne poglede na področju MČKN, opredeliti nejasnosti pri izvajanju zakonodajnih zahtev ter podati jasne predloge za spremembo zakonodaje. Svoja stališča so tako podali predstavniki SOS, MOP, GZS, IZVRS, TIRS, PZS, Občine Škocjan, JP VO-KA Ljubljana, SDZV in Društva vodarjev Slovenije. Po predstavitvah je sledila razprava, na podlagi katere so bili jasno izoblikovani sklepi.
Dejstvo je, da so roki za zamenjavo greznic z MKČN praktično pred vrati. Po operativnem programu naj bi v Sloveniji do konca leta 2017 kar 40 % prebivalstva zaradi razpršene poselitve moralo zagotoviti ustrezno čiščenje svojih odpadnih vod v tako imenovanih MKČN. Po podatkih ARSO je bilo v letu 2013 evidentiranih manj kot 5 % predvidenega števila MKČN, zato se jasno postavlja vprašanje, ali bo Slovenija uspela do konca leta 2015 (za občutljiva in bolj gosto poseljena področja) oziroma do konca leta 2017 (za vsa ostala področja) zagotoviti predvideno čiščenje odpadne vode z MKČN.Vzrok za tako nizko število vgrajenih MKČN ne gre iskati samo v gospodarski krizi, temveč tudi v slabi osveščenosti prebivalstva o pomenu vgradnje MKČN. Vse premalokrat se omenja in povezuje onesnaženje virov pitne vode s človeškim onesnaževanjem in nezmožnostjo narave, da vso to onesnaženje odstrani s svojo samočistilno sposobnostjo. Na posvetu se je med drugim jasno izkazalo, da bo potrebno časovne roke prilagoditi. Smiselno bi bilo ponovno pregledati zahteve za opremljenost objektov z MKČN na področjih z redko poselitvijo, za občasno naseljene stavbe in planinske koče. Izražena je bila tudi potreba po strokovnem nadzoru nad delovanjem MKČN, ki je podprt z meritvami in ni podvržen samo vizualnemu pregledu kvalitete čistosti iztoka.
Vsi sklepi, ki so bili izoblikovani na posvetu, bodo predani ustreznim institucijam kot predlogi za uskladitev zakonodaje. Samo z jasnimi pravili bomo lahko zagotovili, da bo zamenjava obstoječih greznic z MKČN zadostila svojemu namenu, to je ohranitvi kakovosti virov pitne vode.
Za več informacij se lahko obrnete na dr. Meto Levstek, GSM 031 347 770
4
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE KSS Dobrepolje
Videm 36, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01 7867 150; 041 310 169 E-naslov: franc.omahen@lj.kgzs.si www.lj.kgzs.si
Obvestilo Kmetijsko svetovalne službe za kmetovalce
Poročilo o prejetem pavšalnem nadomestilu v letu 2014
Vsi, ki ste imeli v letu 2014 dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke, morate do konca januarja 2015 elektronsko oddati poročilo na Davčno upravo.
Vsi, ki želite poročilo oddati v pisarni KSS Dobrepolje, lahko to storite s predhodno najavo. S seboj na oddajo poročila prinesite dovoljenje davčne uprave o uveljavljanju pavšala v letu 2014 in vse račune za kmetijske in gozdarske pridelke pri katerih ste uveljavljali pavšal. Poročilo morate oddati tudi tisti, ki imate dovoljenje o uveljavljanju pavšala, vendar ga niste koristili. Poročilo je zakonsko pogojeno in je pogoj za podaljšanje pavšala v naslednjem letu.
Vračilo trošarin za gorivo v kmetijstvu
Za vračilo trošarin za porabljeno gorivo v letu 2014 morate do 31. marca 2014 oddati vlogo na pristojni carinski urad. Količina porabe goriva se izračuna po spodaj navedenih normativih.
Normativna poraba je določena na leto glede na površino in dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva) oziroma zemljiški kataster za gozd ter znaša:
•	200 litrov na 1 hektar njive ali vrta, trajnega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka,
•	420 litrov na 1 hektar vinograda, intenzivnega sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada,
•	50 litrov na 1 hektar plantaže gozdnega drevja,
•	15 litrov na 1 hektar gozda ali kmetijskega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem.
Zahtevek pošljete na Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 A, 1000 Ljubljana.
Za več informacij pri izpolnjevanju zahtevkov lahko pridete ali pokličete v pisarno Kmetijsko svetovalne službe Dobre-polje tel. 01 7867 150.
Želimo vam srečno in zdravo leto 2015!
KGZS KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA Franci Omahen, KSS Dobrepolje
A
Želimo vam srečno in	v— ^
zdravo leto 2015!
KGZS KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA
Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12) in 76/14 - odl. US) 43. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06 - ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 - ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13) Občina Dobrepolje objavlja
Javno naznanilo
o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) in okoljskega poročila (OP)
i.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek Občinskega prostorskega načrta Občine Dobrepolje/ strateški del, ki ga je izdelala družba Acer, d.o.o., Šentjernejska cesta 43, 8000 Novo mesto, in izvedbeni del, ki ga je izdelala družba Topos, d.o.o., Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto, ter Okoljsko poročilo, ki ga je izdelala družba Oikos, d.o.o., Glavni trg 19, 1241 Kamnik.
II.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN in OP bo za vso zainteresirano javnost potekala od 6. januarja 2015 do vključno 6. februarja 2015.
Ogled dopolnjenega osnutka OPN in OP je možen v prostorih Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, I. nadstropje, sejna soba, v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 11. ure in od 12. do 15. ure, v sredo od 8. do 11. ure in od 12. do 18. ure ter v petek od 8. do 11. ure in od 12. do 13. ure.
V	času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Občine Dobrepolje na naslednji povezavi http://www. dobrepolje.si.
III.
V	času javne razgrnitve bosta organizirani dve javni obravnavi, in sicer:
•	v sredo, 28. januarja 2015, z začetkom ob 18.30 v veliki dvorani Jakličevega doma, Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje, ter
•	v sredo, 4. februarja 2015, z začetkom ob 18.30 v avli Podružnične šole Struge, Lipa 16, 1313 Struge.
IV.
V	času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek OPN in OP podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda:
•	pisno na javni obravnavi;
•	kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, ki je na mestu javne razgrnitve;
•	pisno na obrazcu, ki je objavljen na internetni strani http://www. dobrepolje.si, in sicer po pošti na naslov Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje ali na elektronski naslov obcina.dobre-polje@siol.net.
Rok za oddajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan javne razgrnitve.
V.
Javno naznanilo se objavi na spletnem portalu občine: http://www.dobrepolje.si, v občinskem časopisu Naš kraj, na radiu Zeleni val in na oglasni deski Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje.
Številka: 35001-0001/2011-69 Videm, 18. 12. 2014
Občina Dobrepolje, župan: Janez Pavlin, l. r.
FS Ponikve na državnem srečanju odraslih folklornih skupin
V soboto, 18. oktobra, se je v Sežani, v Kosovelovi dvorani, odvijal 2. del državnega srečanja odraslih folklornih skupin »Le plesat me pelji«.
Ana Škulj, foto: Luka Škulj
1. del srečanja, ki je bil konec julija v Beltincih, je namenjen predstavitvi zanimivih programov odraslih folklornih skupin, na podlagi strokovnega ogleda sedmih regijskih srečanj odraslih folklornih skupin. Na 2. delu državnega srečanja, ki je med drugim najeminentnejša državna prireditev na področju folklorne dejavnosti, pa so se predstavile odrasle folklorne skupi-
ne, ki kakovostno poustvarjajo plesno in z njim povezano izročilo ali pa oblikujejo svoj program na nov, stroki primeren in inovativen način.
Folklorna skupina Ponikve se je v Sežani predstavila s postavitvijo avtorja Tomaža Simetingerja in naše vodje Barbare Brodnik z naslovom »Na kresni praproti spijo angeli«. Tisti, ki nas ne spremljate: to je za skupino v šestih letih delovanja že četrti nastop na državnem srečanju odra-
slih folklornih skupin. S postavitvijo smo tokrat samo dekleta prikazala, kako so na kresni večer dekleta hodila od hiše do hiše in na različnih mestih pripravljala angelom praprot. Za nastop in izvedbo smo prejele zlato priznanje s pohvalo za pevsko izvedbo in priredbo postavitve.
Z nastopom v Sežani smo nekako zaključili letošnjo sezono, ki je bila za skupino zelo pestra, naporna, a tudi izredno uspešna. Med drugim smo bili junija plesalci del plesne atrakcije Flashmob pri snemanju uradnega reklamnega spota za JSKD na Prešernovem trgu, julija smo se udeležili festivala »Jurjevanje« v Črnomlju, avgusta festivala »Tamburanje« v Fari pri Kostelu, najpomembnejši pa je bil za nas konec junija v Ponikvah, »Večer ljudskega izročila«, za katerega upamo, da bo postal tradicionalen. Naj se ob tem zahvalimo PGD Ponikve za pomoč pri izvedbi večera in pa seveda našim staršem in vsem, ki nas spremljajo in podpirajo pri našem plesnem udejstvovanju. Za vse smo vam izredno hvaležni.
Da pa nas kje ne zamudite ali spregle-date, vas ob tem povabimo, da všečkate našo stran na Facebooku, kjer objavljamo aktualne dogodke, slike z nastopov in še marsikaj.
Lep plesni pozdrav iz Ponikev! ♦
Mestna knjižnica Grosupfie /Z	kHliZ-HlCC
E«¿Dofapo^	^
Videm 34a • tel.: 01/786 71 40 • sikvidem@gro.sik.si V prostore knjižnice Vas vabimo v:
ponedeljek in sredo od 12.30 do 19. ure torek in četrtek od 9. do 14. ure petek od 12.30 do 20. ure
Praznično vzdušje v krajevni knjižnici Dobrepolje
Biba bere - pravljično-igralne urice za najmlajše otroke	Naredimo svoj praznični aranžma z Danico Bambič - ustvarjalna
delavnica
Jasmina Mersel
V prazničnem mesecu decembru smo se v knjižnici družili ob številnih zanimivih dogodkih. Med drugim smo pripravili delavnice, na katerih smo lahko ustvarili številne izdelke, s katerimi smo si polepšali in obogatili praznike. Posebna in iskrena zahvala vsem, ki so delavnice vodili in bili pripravljeni deliti z nami svoje znanje in spretnosti ter dobro voljo. Laura Strah nas je popeljala v svet voščilnic, izdelanih v tehniki scrapbooking. Ob vodenju Danice Bambič smo si ustvarili praznične aranžmaje. Da se sreča in pozornost skrivata v majhnih
stvareh, pa nam je pokazala Beti Lunder, s katero smo na delavnici »Obdarujmo svoje najbližje« izdelovali prašičke iz slanega testa. Slednji so bili izvirno darilo, s katerim smo lahko razveselili svoje najbližje ali sami sebe. Z najmlajšimi smo pridih čarobnosti priklicali s prazničnimi pravljicami, ki so nas popeljale v deželo treh dobrih mož, ljubezni, prijateljstva in medsebojne pomoči. Tudi v novem letu se nam lahko pridružite vsak petek na pravljičnih uricah za otroke od 4. leta starosti in vsako zadnjo sredo v mesecu na pravljično-igralnih uricah »Biba bere«, namenjenih otrokom od 2. do 4. leta starosti.
V knjižnico vas vabimo tudi na ogled razstave fotografij, ki so pod okriljem Občine Dobrepolje in glasila Naš kraj ter vodstvom Olivierja Grandovca nastale v okviru nacionalnega fotografskega natečaja »Naš kraj - Fotokronika 2014«. Na ogled pa je postavljena tudi razstava likovnih del oziroma ilustracij »Kozlovske sodbe v Višnji Gori« umetnice Tanje Pine Škufca. Razstavi bosta na ogled do konca meseca januarja. Za vas pa smo pripravili tudi izbor literature za še prijetnejše večere, obogatitev znanja ali zgolj sprostitev. Lepo povabljeni v knjižnico.
Potopisno predavanje: Komori -Na Luninih otokih osebno z Jasno Gabrovšek
Štirje otočki med Afriko in Madagaskarjem so z nekaj manj kot milijonom prebivalcev znani le redkim. Zveza Komori je neodvisna otoška država v severnem delu Mo-zambiškega kanala v Indijskem oceanu, med severnim Madagaskarjem in severnim Mozambikom. Država sestoji iz treh ognjeniških otokov: Velikega Komorja, Moheli-ja in Anjouana, medtem ko Mayotte zahtevajo Komori, a je pod nadzorom Francije. Pod vznožjem vulkana Kartala, z razgledom na Indijski ocean, na nedotaknjenih plažah, v krogu domačih in med prijatelji je Jasna Gabrovšek s svojim možem (domačinom) in družino preživela tri nepozabne mesece. Mama je po dolgih devetih letih spet lahko objela svojega sina, spoznala svojo snaho in prvič popestovala svoja prva dva vnuka. Iz prve roke smo tako lahko prisluhnili zanimivostim, spoznali kulturo in si ogledali lepote teh še neokrnjenih otokov.
Obdarimo svoje najbližje z Beti Lunder - ustvarjalna delavnica
Ljubim svetlobo. Pa ne te svetlobe, ki jo dajejo vse te luči. Ne, ljubim svetlobo, ki živi v srcu vsakega izmed nas. Le ta svetloba nas vodi, nam razsvetljuje pot in preganja temo, ki nas občasno obdaja.
Res včasih skoraj ugasne, a vedno ostane iskrica, iz katere lahko nastane mogočen ogenj.
Pomagaj svetlobi, da živi v tvojem srcu in v srcih ljudi, s katerimi se srečuješ.
Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe
Fotokronika - otvoritev razstave in podelitev nagrad
Tako, natečaj Fotokronika 2014 se je končno zaključil. Dovolil sem si reči »končno«, saj je bilo to zame, kljub velikemu veselju, ki sem ga imel s ponovno organizacijo natečaja, zelo delovno in včasih tudi stresno obdobje: oblikovanje logotipa, plakatov, diplom, komunikacija z udeleženci in s člani žirije, promocija, razvijanje fotografij in postavljanje razstave, da ne omenjam številnih telefonskih klicev in poti, ki sem jih opravil. Kljub vsemu upam, da bom to izkušnjo ponovil v letu 2015, trenutno pa se bom resneje posvetil različnim osebnim projektom.
Olivier Grandovec, foto: Franci Novak
Čeprav se nekaterim na žalost ni uspelo udeležiti otvoritve, sem bil prijetno presenečen nad številom obiskovalcev, ki so prišli na podelitev nagrad (približno štirideset jih je bilo), za kar se vsem zahvaljujem.
Poglejmo si torej zmagovalce Fotokro-nike 2014.
Na podelitvi nagrad nam je Janko Nose želel povedati nekaj besed o svoji fotografiji, ki nam omogočajo, da ta posnetek pogledamo z drugega zornega kota in ne le z vidika estetike, zato jih tudi objavljam:
»Kaj ima jeklena konstrukcija iskati v rubriki Obrazi Slovenije?
Koliko pomeni oskrba z električno energijo, smo občutili lansko zimo; kako nebo-
Skupinska slika zmagovalcev z organizatorjem natečaja. Od leve proti desni: Tea Vardjan Rožič, Jernej Stare, Jernej Oblak, Janko Nose in Olivier Grandovec.
gljeni smo brez nje! Toda zato, da imamo vsi dostop do nje, imajo nekateri v bližini naselij jedrsko elektrarno in mimo hiš so speljani ogromni daljnovodi. Da vsi uživamo dosežke civilizacije, so nekaterim razvrednotili njihovo zemljo, živijo na robu še dovoljenega nizkofrekvenčnega sevanja, včasih se sliši čudno brenčanje in njihov pogled na okolico je za vedno presekan z daljnovodom; to je en obraz Slovenije.
Prav ta drog je postavljen v neposredni bližini rojstne hiše moje žene. Eno je trasa na zemljevidu, drugo je 50-60 metrov visok drog v bližini hiše. Domačini so bili šokirani in hkrati nemočni, ko so spoznali, v kaj se je spremenila črta na zemljevidu; to je drugi obraz Slovenije ...
Ko so postavljali ta drog, so delavce silili, da so delali po 10-12 ur dnevno. Tako se je pri sestopu pripetila delovna nesreča slovaškemu delavcu - padel je z višine dvanajstih metrov. Na srečo je preživel, toda s težkimi poškodbami. Ko je bil drog zaključen in so bile žice napeljane, so pripeljali varnostno (servisno) lestev, ki je del kon-
Tema Utrinki in lepote Dobrepoljske in Struške doline: Prva nagrada: Jernej Stare za fotografijo Kraljevo znamnje Druga nagrada: Janko Nose za fotografijo Noč brez spanja Tretja nagrada: Jernej Oblak za fotografijo Videm ponoči
Tema Obrazi Slovenije:
Prva nagrada: Janko Nose
za fotografijo 400 kV
Druga nagrada: Tea Vardjan Rožič
za fotografijo Lončarjeva hiša
Tretja nagrada: Irena Bahovec Javornik
za fotografijo Odsevi
Priznanje predsednika žirije je prejela
Tea Vardjan Rožič
za fotografijo Poplavljeno barje.
Olivier Grandovec, knjižničarka Jasmina Mersel in Gregor Grešak, član žirije
t
strukcije in omogoča povsem varen dostop in sestop; to je tretji obraz Slovenije.
Kot konstruktor pa v tem drogu vidim tudi dovršeno konstrukcijo, zanesljivo delo monterjev in tudi nekaj skrivnostno lepega ... To je obraz Slovenije, katerega imam najraje!«
Jernej Stare in Janko Nose sta prejela tudi letno brezplačno naročnino na revijo National Geographic Slovenija.
Zahvaljujem se zmagovalcem, da se bodo za prejetje denarnih nagrad obrnili na Občino Dobrepolje (telefonska številka je 01 786 70 10).
Zahvaljujem se občini, da mi je omogočila oživiti ta natečaj, ki ga zaradi različnih razlogov v zadnjih štirih letih nismo mogli organizirati.
Za podporo se zahvaljujem sponzorjema:
Reviji National Geographic Slovenija in studiu Foto Travnik.
Čeprav večine bralcev to ne bo zanimalo, si bom kljub vsemu dovolil in ob tej priložnosti izpustil zahvalo šefu določene picerije, ki smo ji brez potrebe naredili reklamo.
Kot je bilo objavljeno na plakatu, naj bi se v tem članku zahvalil nekaterim sponzorjem, ki ob otvoritvi še niso bili znani, vendar pa bo denarne nagrade zmagovalcem podelila občina.
Za sodelovanje se zahvaljujem tudi članom obeh žirij, predvsem Taminu Petelinšku in Gregorju Grešaku, ki sta mi pomagala pri organizaciji prireditve, ter Arneju Hodaliču in Žigi Kori-tniku, ki sta prijazno sprejela moje povabilo in ocenila fotografije.
Velika zahvala gre osebi, brez katere nihče ne bi razumel mojih člankov, ki so prvotno
napisani v francoščini, moji sestrični in »osebni« prevajalki Poloni; ob tej priložnosti se ji zahvaljujem za njeno profesionalnost in potrpežljivost in se ji opravičujem za vse »tegobe«, ki sem ji jih povzročil v zadnjih mesecih.
Hvala bratrancu Franciju za postavitev strani v časopisu Naš kraj, za kakovostno predstavitev vaših fotografij in mojih člankov.
Zahvala gre tudi knjižnici Dobrepo-lje in Jasmini Mersel, da so nas sprejeli pod svojo streho, saj je to edini primeren prostor za tovrstne razstave, upajmo pa, da bo Občina Dobrepolje v prihodnosti uspela pridobiti razstavni prostor, vreden tega imena.
Hvala Roku, Jaki in Žanu iz skupine Lumberjack, da so sprejeli povabilo in odigrali nekaj skladb na otvoritvi, ki je potekala v znamenju dobre volje in v sproščenem vzdušju, ter ne nazadnje gospodu Janezu Pavlinu, brez katerega bi bilo veliko težje organizirati natečaj,
predvsem s finančnega vidika; upam pa, da bomo v prihodnje, kljub številnim obveznostim, ki jih ima kot župan, še učinkoviteje sodelovali.
Veliko je bilo zahval, pa vendar, naj povem še enkrat:
Iz vsega srca hvala vsem za pomoč in podporo, preživel sem zelo lep večer v vaši družbi, vidimo se v letu 2015 na še boljšem natečaju!
Razstava bo na ogled do 30. januarja 2015.
Vse, ki želite deliti svoje mnenje, vabim na uradno Facebook stran Fotokro-nike, lahko pa mi pišete tudi na naslov fotokronika.naskraj@gmail.com.
Kdor koli bi mi želel prihodnje leto na tak ali drugačen način pomagati, naj nikar ne okleva in naj se mi oglasi po elektronski pošti.
Prisrčne pozdrave,
Olivier Grandovec, idejni vodja, urednik in predsednik žirije Fotokronike
Člani skupine Lumberjack Jaka, Rok in Žan so popestrili prireditev z akustičnim nastopom
Ob dvajsetletnici
Stalna muzejska zbirka v Dobrepolju
Muzejska misel v Dobrepolju sega že v trideseta leta 20. stoletja. Oživljal jo je tedanji dobrepoljski župnik in etnograf Anton Mrkun. Zapisal je, da ima zbranega že precej materiala za lokalni muzejček. Zbrano gradivo je bilo shranjeno v Ponikvah, kjer je v poslopju svojega zavoda namenjal mesto tudi nastajajoči zbirki. V Jakličevem domu na Vidmu je Mrkun načrtoval tudi spominsko sobo v čast Franu Jakliču Podgoričanu, rojaku, učitelju, slovenskemu pisatelju in velikemu preroditelju dobrepoljskega in suhokrajinskega človeka na prelomu 19. in 20. stoletja.
Anka Novak
Jaklič je delil usodo zamolčanih pisateljev, kot Krekov sodelavec tudi usodo zamolčanih socialnih in kulturnih preroditeljev na Slovenskem. Da bi oživili spomin na pisatelja, ki je v svojih kmečkih povestih klesal spomenik dobrepoljskim vasem in življenju dobrepoljskega človeka svoje dobe ter z velikim zanosom z njim ustvarjal v tej dolini nova obzorja na področju kulturnega, gospodarskega in družbenega delovanja, so mladi člani kulturnega društva najprej organizirali okroglo mizo in ob njej zbrali raziskovalce in poznavalce Jakličevega življenja in dela. O pisatelju so spregovorili prof dr. Štefan Barbarič, dr. Miha Gla-van, Jakličev vnuk Tadej Sluga, univ. dipl. inž. agronomije, ki je ob tej priložnosti (pa le za čas prireditve) predstavil nekaj fotografij iz družinskega albuma, predvsem pa vse dotedanje samostojne knjižne izdaje Jakličevih povesti in spominsko plaketo, ki so jo Dobrepoljci poklonili pisatelju ob petindvajseti obletnici delovanja katoliško usmerjenega Prosvetnega društva v Do-brepolju. Povezovalec prireditve je bil Igor Ahačevčič. Njena odmevnost je zaznamovana v prispevku Antona Jakopiča v Naši skupnosti, tedanjem glasilu občine Grosuplje. Okrogla miza je prebila led. Plod od-juge sta bila volja in dovoljenje za ponovno poimenovanje Jakličevega doma s pisateljevim imenom. Črk, ki jih je za prvotni napis izdelal umetnik France Kralj, ni bilo več. Zato so napravili nove črke. Izdelovalec si je prizadeval, da je ob pomoči ohranjene stare fotografije ujel vsaj velikost črk in proporce pri umestitvi napisa na steno oblega pomola nad vhodom Jakličevega doma. Na slavnostni prireditvi v nedeljskem popoldnevu, 27. avgusta 1989, ki so ji dali svečan domačijski ton dobrepoljska godba na pihala in petje legendarne dobrepoljske pev-
ske skupine Zagoriški fantje, je na prvotni zgradbi dobrepoljskega kulturnega hrama spet dobilo svoje mesto ime Jakličev dom, ime našega rojaka, slovenskega pisatelja in preroditelja našega gospodarskega, socialnega in kulturnega življenja na prehodu 19. stoletja in v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Pomen pisatelja Frana Jakliča Pod-goričana za Dobrepolje in širšo okolico je ob tej priložnosti, pred petindvajsetimi leti, v svojem slavnostnem govoru predstavil zbrani množici domačinov prof. dr. France Adamič. Kot urednik Zbornika občine Grosuplje je prvi pregnal v širši javnosti tudi sivino in »izbrisanost« pisateljevega imena z objavo prispevka v Zborniku občine Grosuplje.
Prvo polovico devetdesetih let 20. stoletja smemo upravičeno zaznamovati kot začetek odločnih prizadevanj za postavitev stalnih muzejskih zbirk v Dobrepolju s predstavitvijo življenja in dela Frana Jakliča Podgoričana ter umetnosti Franceta Kralja in Toneta Kralja. Poleg kipov obeh umetnikov, ki oblikujeta prostor ob župni cerkvi na Vidmu, sv. Cirila in Metoda - delo Toneta Kralja -, in spomenika padlim v prvi svetovni vojni - delo Franceta Kralja - pa štirih nagrobnikov - ki so delo Franceta Kralja - so Dobrepoljci mogli spoznavati njuna dela prvikrat na začasni razstavi, ki jo je leta 1981 v šoli na Vidmu uspelo organizirati tedanjemu ravnatelju Edu Zgoncu. Že desetletje pred tem, še za življenja Toneta Kralja, po njegovi razstavi v Linhartovi graščini v Radovljici leta 1972, je njegova daljna soro-dnica Ančka Lazar na našo pobudo začela utirati pot do umetnika, da bi nam pomagal nekaj napraviti v Dobrepolju. Tone Kralj je bil vesel, da prihaja zanimanje za njegovo delo iz rodnega Dobrepolja. Do osebnega srečanja ni prišlo. Železna sedemdeseta so preusmerila naše moči v drugačne struge.
Umetnik je ob mecenstvu in opori občutljivega občudovalca njegove umetnosti, Lada Smrekarja, svoje poslednje ustvarjalne moči črpal za delo v Kostanjevici na Krki, ki jo je spoznaval kot svoj drugi dom. Tam od leta 1975 tudi počiva in s svojim delom, s svojo galerijsko zbirko, tudi oživlja. Matija Gubec, monumentalna plastika v lesu ob arkadah kostanjeviške galerije, je med zadnjimi umetninami, ki jih je ustvarila roka dobrepoljskega rojaka Toneta Kralja.
Znano je, da je umetnost Franceta Kralja in Toneta Kralja črpala prvinske sokove iz žitja in bitja dobrepoljskega človeka, priklenjenega na sicer skopo, a mehko razgibano domačo kraško pokrajino. Oba, človek in njegov svojski svet, sta na njuni ustvarjalni poti ostala stalnica njunih ustvarjalnih iskanj. V tako naravnanem razgovoru na Tonetovem domu na Gerbičevi v Ljubljani, kamor sem prišla po sliko iz zbirke njegovih lesorezov, namenjeno za darilo, je bil primeren trenutek za poskus pripravljenosti umetnikove družine, da dobi Tone Kralj svojo stalno razstavo v Dobrepolju. Zamera, ker brata France in Tone Kralj nista dobila v domačem kraju razumevanja in opore, da bi uresničila svojo veliko željo, da bi poslikala domačo župno cerkev na Vidmu, se je z vso prizadetostjo vrasla tudi v njuni družini. Izstopila je ob prvem srečanju s Francetovim sinom Zlatom Kraljem, ko smo ga dobri dve leti poprej povpraševali, kaj misli o dobrepoljskih pobudah za snovanje stalne zbirke umetnosti bratov Kralj v njunem rodnem Dobrepolju. »Zastojn bi jim oče poslikal cerkev, pa ni smel,« se živo spominjam Zlatovih besed. Ne, da ni kazal zanimanja za pobude, le čutiti je bilo, da ima v mislih svoje rešitve, ki so potem v Kostanjevici na Krki tudi meso postale. Pa vendar je dejal: »V Štihovi hiši bi bil za to primeren prostor. Oče je rad tja zahajal,
sta bila s Štihom prijatelja. Smo jih pogosto obiskali, ko smo bili v Dobrepolju.«
Tonetovo ženo Maro Kralj sem spoznala, ko je razstavljala svoje lutke v muzeju v Kranju. Ob obisku na domu, kamor sem prišla po naročeno grafiko iz cikla Zemlja Toneta Kralja, je Mara Kralj nadrobneje pripovedovala o lesorezih iz cikla Zemlja, kako so motivi vzeti prav iz življenja in dela ljudi iz umetnikove rodne Zagorice. Pripovedovala je, da so lesorezi nastajali po drugi svetovni vojni ob njegovih spominih iz mladosti, z izjemo treh: Krst, Svatba in Žanjice, ki so starejši. »To bi bilo nekaj za otroke! To bi morali videti otroci!« je ponavljala Tonetove besede ob lesorezih. Morda je prav to umetnikovo sporočilo pomagalo, da sta nj egova žena in hči Tatjana premagali sprva izrazito odklonilen odnos do sodelovanja pri načrtovani zbirki v Dobrepolju, h končni privolitvi pa je svoje prispevala tudi potreba po prenovi strehe umetnikovega doma. Tatjana Kralj, ki je tudi v času umetnikovega življenja napravila večino odtisov, je pripravila gradivo. Kakovosten kitajski papir za odtise je prispevala žena slikarja Božidarja Jakca, okvire za slike pa so po skici Tatjane Kralj napravili v Stolarni v Dobrepolju. »Pa znajo!« je bila zadovoljna z njihovim izdelkom. Tedanji predsednik KD Dobrepolje: Jože Samec, Igor Ahačev-čič, Franci Zrnec pa Stane Škulj so se zavzeli za izvedbo načrta, ki nam ga je gmotno omogočilo tedanje ministrstvo za kulturo ob osebni zavzetosti sekretarja Silvestra Gaberščka, ki je s svojimi primorskimi izkušnjami in poznavanjem velikega pomena Tonetove umetnosti, s katero je oživljal primorski prostor in primorskega človeka zlasti v obdobju njegovih težkih zgodovinskih preizkušenj. Ravnatelj šole na Vidmu, Jože Miklič, ki je dal na voljo prostor za stalno postavitev razstave, je dejal, da je ponosen, da bo zbirka prav v šoli. Ob koncu šolskega leta, junija 1994, je bila na Vidmu ob navzočnosti številnih domačinov in gostov svečana otvoritev stalne zbirke grafik iz cikla Zemlja Toneta Kralja: Umetnika sta predstavila Mara Kralj in umetnostni zgodovinar prof. dr. Milček Komelj. V spremljajočem kulturnem programu je poleg domačih izvajalcev počastila umetnikov spomin s svojim petjem tudi njegova vnukinja, so-pranistka Irena Baar, koncertna in operna pevka, kasneje tudi profesorica na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Presenetila jo je doživeta sprejetost njenega umetniškega programa: »Sem bom hodila pet!« - tako jo je navdušila s svojo občutljivo in razu-mevajočo percepcijo dobrepoljska publika. Zbirka je bila na ogled vse delovne dni v avli šole na Vidmu, za skupine po dogo-
Tone Kralj v Izoli
V izolski galeriji Insula so se spomnili izolskega obdobja umetnika Toneta Kralja (1900-1975) iz dobrepoljske Zagorice.
D. Samec
V četrtek, 27. novembra 2014, ob 18h so odprli razstavo njegovih slikarskih del. Osrednja slika je njegova znana monumentalna oljna podoba na platnu z naslovom Rapallo, last Pokrajinskega muzeja Koper. Slika simbolizira težko življenje Primorcev, ki so med obema vojnama ostali za rapalsko mejo pod Italijo.
Ostala predstavljena grafična dela so last Občine Izola, ki jih ji je leta 1962 daroval avtor, kot je sam zapisal: "Vse življenje sem hodil svoja pota. Sistematično sem delal po Primorskem in moja največja želja je, da bi dokončal, kar sem začel. Namenil sem se v Izolo. In tam, v Gregorčičevi ulici, stoji majhna, 461 let stara hišica, ki bi jo preuredil v galerijo, v kateri bi bila moja najboljša dela. Ne zase, po smrti bi jo prepustil občini oziroma javnosti."
Več od tega se ni zgodilo, saj so nato njegovo željo uresničili v Kosta-
njevici ob Krki, kjer je sedaj njegova obsežna stalna razstava. V lasti Občine Izola je ostalo le teh devet razstavljenih grafik, nobena pa nima značilnega primorskega motiva, pač pa mistične, kmečke in socialne, kot so Rojstvo, Žetev ter V jami celo s kna-povskim motivom.
V izolskem ateljeju je deloval od začetka leta 1960 pa do smrti. Na Primorskem je umetnik Tone Kralj poslikal množico cerkva, vse od istrske hrvaške Klane pa do Višarij. Nabožnim oltarnim in stenskim po-slikavam je dodajal nacionalni vidik, saj je bila tam med obema vojnama slovenska beseda prepovedana in preganjana.
Razstavo je odprl likovni kritik Dejan Mehmedovic, slovesnosti pa se je udeležilo več predstavnikov domačega likovnega in političnega življenja v občini ter umetnikova vnukinja, ki likovno ustvarja v izolski hiši svojega deda. ♦
Kustos Dejan Mehmedovic je predstavil Kraljevo delo in zapuščino, ki jo hranijo na Občini Izola
voru tudi izven delovnega časa. Izkušnje so vendarle pokazale, da prostor za razstavni namen odprtega tipa ni primeren, pa tudi ne zaradi funkcije prostora v šolskih odmorih. Poškodbe, ki so se pojavile, so strokovno popravili in zaščitili grafike strokovnjaki restavratorji. Zdaj zbirka že več kot tri leta čaka v skladišču, da najde spet svojo pot do obiskovalcev. Že prav na začetku tega čakanja smo se resno zavzeli, da dobi svoje mesto v modri dvorani Jakličevega doma. To se do danes iz neznanih vzrokov še ni zgodilo, čeprav je slišati ob vsaki priložnosti negodovanje domačinov, zlasti tistih, ki so si prizadevali, da se je Tone Kralj pred dvajsetimi leti s svojimi originalnimi deli vrnil v Dobrepolje. Njegovi lesorezi iz cikla Zemlja so tako impresionirali avstrijskega etnologa, da je pred več desetletji celoten cikel pridobil za avstrijski etnografski muzej na Dunaju. Mi pa skrivamo te Kraljeve stvaritve, v katerih nam umetnik z vsako sliko posebej niza prizore iz vsakdanjega življenja njegovih sovaščanov in jih ožarja s prvinskim občutjem tega prostora in svoj-skega življenja v njem, življenja, ki je na svoj način zaznamovalo tudi umetnika samega. Upamo, da bomo vsaj ob dvajseti obletnici postavitve zbirki le odprli pot do ljudi.
Ob novi postavitvi Jakličevega doma je bila v načrtu tudi galerijska zbirka originalnih del Franceta Kralja iz zasebne zbirke dobrepoljskega rojaka prof. Milana Šuštarja. Kot Kraljev učenec v šoli za oblikovanje je navezal tesnejše stike z umetnikom do te mere, da je za svojo zbirko umetnin pridobil
tudi več Francetovih slik. V novem Jakličevem domu so prostor nad dvorano po dolžini predelili in namenili notranji del za obe muzejski zbirki, to je: Jakličevo spominsko sobo in etnološko zbirko ljudske umetnosti in notranjščine dobrepoljske hiše, prostor s pogledom na trg pa je bil namenjen zasebni zbirki umetnin Franceta Kralja. Ostalo je pri dogovarjanju, prevladala je želja, da ostane zbirka umetnin Franceta Kralja v družinskih okvirih. Za reševanje prostora, ki je bil namenjen predstavitvi Francetove umetnosti, je občina Dobrepolje z županom Antonom Jakopičem na čelu pridobila Francetovega sina Zlata Kralja, Tonetovo hčer Tatjano Kralj in raziskovalca umetnosti obeh umetnikov, umetnostnega zgodovinarja dr. Igorja Kranjca; prav umetnost F. Kralja je Kranjčevo doktorsko delo. Na sestanku na občini aprila 2004 so vsi trije predložili svojo vizijo rešitve v obliki virtualne predstavitve celotnega ustvarjalnega opusa Franceta Kralja in Toneta Kralja. Arhitekt Zlat Kralj je koristno oblikoval prostor za ta namen in izrazil zadovoljstvo zaradi posluha občine za predlagano idejno rešitev in gmotno odgovornost za njeno izvedbo. Na svoj način je arhitekt Kralj poskrbel tudi za sožitje virtualne predstavitve umetnin z originalnimi stvaritvami obeh umetnikov; preddverje, od koder se odpirajo pogledi na prostor ob župni cerkvi s kapelico sv. Cirila in Metoda, umetnino Toneta Kralja na eni strani, in Francetovim spomenikom padlim v prvi svetovni vojni na drugi strani, je uporabil kot organski tok, ki se zliva iz
galerije v naravno okolje. Tako je v virtualni dokumentacijski center v Jakličevem domu vključil dvoje dragocenih originalnih umetnin, ki izrazito zaznamujeta dobrepoljski središčni prostor na Vidmu. Morali bi se bolj poglobiti v prvotno zasnovo ureditve preddverja obeh razstavnih enot - muzejske in galerijske. Uvodni pano, ki je zdaj odstranjen, je s svojo vsebino na eni strani naglašal sožitje naših velikih mož, vezi, ki so jih gojili med seboj in s svojimi rojaki, pa tudi vpogled v desetletja dolgega mrka in ponovnega ozaveščanja in oživljanja teh vezi. Beseda s panoja je opozarjala tudi na sedanjo razvejano kulturno dejavnost v Dobrepolju, ki ima s svojimi sodobnimi vsebinami vendarle svoje globoke korenine v prehojeni preteklosti. Morali bi se potruditi, da bi se bolj zavedali, kako sta oba Kralja požlahtila prostor ob dobrepoljski župni cerkvi. Česa takega vsak kraj ne premore. Spomenik padlim v prvi svetovni vojni je pred poldrugim desetletjem restavriral akad. kipar, restavrator Momo Vukovic, kapelica sv. Cirila in Metoda pa je na različne načine izpostavljena razvrednotenju; kliče po zdravljenju objekta samega in ureditvi okolja, v katerem se zdaj utaplja. Zelene vertikale, ki so bile naravni okras prostora ob kapelici, so zamenjali s težkemu oblaku podobno reklamo - prav nad kapelico. ♦
(nadaljevanje prihodnjič)
Akustični koncert skupine Lumberjack bo v soboto, 27. 12. 2014, ob 20. uri,
v dvorani Jakličevega doma. Nastopile bodo tudi Tamara Butala in Nika Vidic.
Turistično društvo PODGORA in Planinsko društvo DOBREPOLJE
organizirata
21. tradicionalni pohod z baklami na Kamen vrh
v četrtek, 25. decembra 2014.
Dnevni pohod:
start iz Podgore ob 14. uri
Nočni pohod:
start iz Podgore ob 18. uri
Oba pohoda bodo vodili vodiči. Dnevni pohod bo prilagojen tudi za najmlajše, saj bomo imeli več postankov s pripovedovanjem dobrepoljskih zanimivosti.
V Podgori in na Kamen vrhu bo poskrbljeno za pijačo, hrano in dobro razpoloženje. Na pohod se odpravite v primerni obutvi in oblačilih.
Zaključek pohoda bomo nadaljevali v koči pri Koritu.
^ O
TD Podgora	PD Dobrepolje
V NEDELJO, 4. 1. 2015,
vas vabimo na
Novoletni pohod
H GOBARSKEMU DOMU NA ŠENTRUMARJU.
Kdor želi, se nam lahko pridruži ob 9. uri. Pohodnike čakajo naši vodiči pri gasilskem domu v Hočevju, pri Jakličevem domu na Vidmu ter pri trgovini Miša na Krki, od tu bomo krenili na pot proti Šentrumarju, kjer vas bomo članice in člani DGŠŠ Hočevje pričakali s toplim ognjiščem in z okrepčilom.
Pohod je nezahteven in je primeren tudi za družine z mlajšimi otroki.
V primeru obilice snega pohod odpade.
Srečno in nasvidenje pri GOBARSKEM DOMU!
Kulturno društvo Dobrepolje
Dramska skupina Scena Birmanska gledališka skupina
Gregor Čušin:
DRUŽINSKE KOMEDIJE
v povprečni slovenski družini z nadpovprečnim številom otrok
Ponovitev bo v soboto, 3. januarja 2015, ob 19.00
v dvorani Jakličevega doma.
Režija: Marta Šuštar in Anamarija Rebolj Organizacija: Katarina Hekič in Aljaž Šuštar
Nastopajoči: ati - Alojzij Rebolj mami - Helena Erčulj
otroci: Kristina - Barbara Volek Manca - Manca Nahtigal Krištof - Nejc Omahen Filip - Jurij Ahačevčič Lucija - Klara Marolt Patrik - Patrik Erčulj
Župnijski otroški pevski zbor Dobrepolje pod vodstvom Veronike Zajec Tehnična izvedba: SoundLight Pomoč pri sceni: Kristjan Grm, Žiga Mohar, Gabrijel Grm Šepetalca: Vid Ahačevčič, Ožbej Rebolj
Vstopnine ni. Dobrodošli prostovoljni prispevki.
Vljudno vabljeni!
Vso pravico imaš, da razmišljaš s svojo glavo, da poslušaš svoje srce in upoštevaš svoje občutke. In ne dovoli, da bi te pri tem kdo omejeval in ti kradel svobodo.
Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe
Veseli december na PŠ Struge
Katarina Ramač
Kot vsako leto smo se tudi letos 28. 11. 2014 zbrali starši, stari starši, učiteljici in učenci 1., 2., 3. in 4. razreda na PŠ Struge in izdelovali adventne venčke. Bilo je lepo praznično vzdušje. Otroci so z navdušenjem opazovali svoje starše in stare starše; njihove male rokice pa so pomagale, da so venčki dobili svoj adventni okras, saj bodo krasili njihove tople domove.
V ŠOLI VENČKE SMO IZDELOVALI, DA ADVENTNI ČAS BOMO PRAZNOVALI.
VSI ČAKAMO BOŽIČNE DNI, DA JEZUŠČEK NAM MIR IN RADOST PODELI.
VESELE PRAZNIKE!
december 2014
Iz šole •••	17
Pohod z lučkami
Sveta Lucija je zavetnica luči in goduje 13. decembra. Ker je december za otroke čaroben mesec, mesec različnih pričakovanj, praznovanj, druženj, organiziramo v vrtcu Ringaraja vsako leto tudi pohod pred godovanjem sv. Lucije.
Organizatorka pohoda: Marija Žnidaršič
Letos smo pripravili pohod ne samo s starši otrok, pač pa smo povabili tudi stare starše in tako povezali med sabo različne generacije. Pohoda so se udeležili tudi otroci, starši in stari starši otrok vrtca Ciciban Kompolje, ker imajo trenutno svoje prostore v Jakličevem domu.
Pohoda se je udeležilo večje število pohodnikov, ki so z lučkami odšli na pot izpred vrtca, mimo podgoriške kapelice, čez središče Vidma, nazaj do vrtca. Tam so se pohodniki pogreli s čajem in se posladkali z medenjaki, katere so predhodno spekli otroci v vrtcu. Da je bilo druženje prijetno, se je videlo na veselih obrazih pohodnikov in kasneje, ko so o doživetjih
pripovedovali otroci v vrtcu.
Na poti so nas spremljali gasilci PGD Videm in PGD Zagorica s svojimi vozili,
policistka in varnostniki ZŠAM Grosuplje. Prav vsem lepa hvala za pomoč pri izvedbi pohoda. ♦
T
/
n
tf * m ' -S	1 " ¿3- -" t '
'f^i fe A	f \ r^ v, %
® #	■ rJ. * V * <
* Pil T	
1 ^fff^t^ i	
	Š i" T H ^
	4 tim ak M
Turistično društvo PODGORA in konjeniška sekcija
vabita vse konjenike, ljubitelje in rejce konj na
BLAGOSLOV KONJ,
ki bo na sv. Štefana dan, 26. decembra 2014, pri gasilskem domu na Vidmu v Dobrepolju, z začetkom po drugi, opoldanski maši.
Pri vseh morebitnih vprašanjih in z informacijami vam bo pomagal Tomaž Strnad, GSM: 031-896-085
Medgeneracijsko sodelovanje
Vrtec se je letos vključil v mednarodni projekt OLD & YANG = TKANJE PREPROGE GENERACIJ, ki ga izvaja Pedagoški inštitut Ljubljana.
Marička Žnidaršič
Projekt je namenjen starejšim odraslim in mlajšim otrokom. Cilji projekta so:
•	medgeneracijsko povezovanje,
•	graditi in vzdrževati stike med ljudmi v skupnosti,
•	podpirati socialno kohezijo v skupno-
sti,
•	podpirati starejše kot skrbnike, varuhe znanja,
•	upoštevati vlogo starih staršev v otrokovem življenju in okolju,
•	obogatiti okolje in življenje starejših in mlajših.
Kaj bodo imeli od tega starejši?
•	Občutek pomembnosti,
Telovadba v domu sv. Terezije z oskrbovanci
V življenju šteje vsak, tudi najmanjši korak. Veseli se vsakega od njih,
bodi ponosen nase, saj ravno ti mali koraki dajejo poti čar in vrednost.
Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe
•	ohranjanje zmožnosti aktivne udeležbe v življenju skupnosti,
•	ohranjanje samozavesti,
•	veselje do življenja,
•	izboljšanje splošnega počutja in zdravja,
•	izkoristek časa,
•	druženje z otroki.
Kaj pomeni druženje za otroke?
•	Učenje od starejših,
•	izgradnjo emocionalnih odnosov,
•	premagovanje stereotipov o starejših,
•	namenjanje pozornosti in naklonjenosti.
Skupaj bodo gradili solidarnost ob skupnem učenju, delili si bodo izkušnje in se učili spoštovanja in upoštevanja drugačnih.
Glede na projekt smo stopili z Zavodom sv. Terezije v tesnejši stik in se dogovorili o medsebojnem sodelovanju. Tako smo izdelali akcijski načrt, kako bomo sodelovali. Otroci iz vrtca bodo hodili na obiske v dom, starejši bodo prišli v vrtec.
Začeli smo z delavnico adventnih venčkov, ko so otroci v domu skupaj z varovanci doma izdelovali venčke. Nekaj otrok se je udeležilo vadbe s starejšimi, nadaljevali bomo s pravljico, ki jo bo gospa iz doma v vrtcu prebrala otrokom. Nadaljevali bomo še s skupnim sprehajanjem in z drugimi dejavnostmi. Upam, da bodo cilji uresničeni in bo sodelovanje trajalo. ♦
Poslanstvo novinarja
Delo novinarjev je na sončni strani Alp iz leta v leto manj cenjeno. K temu seveda pripomorejo tudi kritike iz političnih strank, ko zdaj tej, zdaj oni stranki ni všeč poročanje, kljub dejstvom, ki jih kažejo posamezna dejanja politikov, strank in društev ter ostalih združenj. To kaže predvsem na stopnjo demokracije v samostojni Sloveniji. Demokracijo smo želeli in gradili na temeljih, ki ne bodo dovoljevali avtokratskih potez na oblasti. A želje so eno, realnost pa živimo vsak dan. Ob tem se je pozabilo, da so prav novinarji na braniku demokracije, da opozarjajo na nepravilnosti posameznikov, organizacij, strank ..., pa smo kljub temu označeni z opazkami, ki nimajo nobene zveze s poslanstvom novinarjev. Vse to je posledica hujskaštva posameznikov, ki jim ni všeč, da se novinar v zapisu ali prispevku ni postavil na njihovo stran. Ravno to je etika novinarja, da je objektiven! Ko bo to samoumevno vsem, ki niso zadovoljni z objektivnim delom novinarjev, takrat bomo živeli v pravi demokraciji.
Objektivnosti zagotovo ne manjka mladim novinarjem iz Dobrepolja. Večina se je s pisanjem članka, z intervjujem ali anketo spopadla prvič. Tako je vsaka spodbudna beseda na začetku poti izjemno pomembna. Obilo užitkov ob branju novic iz vaše soseščine!
> Gorazd Hočevar
Evropska unija
Slovenija je članica Evropske unije že več kot 10 let. Kako in koliko so mladi ozaveščeni o prednostih, ki jih prinaša članstvo v evropski povezavi, smo preverili med vrstniki.
Ali meniš, da so Evropejci, predvsem mladi, dovolj ozaveščeni o svojih pravicah in se znajo postaviti zase, če se jim jih krši?
Sara Ahačevčič
Zdi se mi, da so Evropejci dovolj ozaveščeni o samem pomenu Evropske unije in da jo dokaj dobro poznajo. Mislim pa, da nam vsem manjka samozavesti in marsikdo se v tem primeru ne postavi zase.
Ester Rebolj
Mislim, da smo o tem dovolj ozaveščeni, posledično pa se znamo postaviti zase, če so nam pravice kršene.
Eva Boc
Menim, da smo mladi premalo ozaveščeni o EU nasploh in o svojih pravicah, ki nam pripadajo. Če se nam pravice kršijo, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic ali pa se o tem sami pozanimamo na internetu.
Luka Koščak
Moje mnenje je, da smo dovolj ozaveščeni o tem, menim pa, da bi bili lahko še bolj. Ob kršenju pravic pa je to stvar posameznika, ali se bo postavil zase ali ne.
Lea Zupančič
Zdi se mi, da smo dokaj dobro ozaveščeni o EU, vendar mislim, da se ob tem ne znamo postaviti zase.
Zala Zevnik
O Evropski uniji premalo vemo nasploh in mislim, da bi bili lahko bolj ozaveščeni. Sem pa mnenja, da bi se znali postaviti zase.
Tjaša Nose
Nismo dovolj ozaveščeni in lahko bi bili bolj, kar pa se tiče kršenja pravic, pa mislim, da se ne znamo postaviti zase.
Ali se ti zdi pomembno, da ste ti in tvoja družina člani EU? Zakaj?
Sara Ahačevčič
Da. Veliko ljudi ima od tega korist, nekateri več, nekateri manj.
Ester Rebolj
Da. S tem, da smo člani, imamo določene privilegije/prednosti v drugih državah EU.
Eva Boc
Zdi se mi pomembno, saj smo s tem tudi del velike skupnosti različnih narodov.
Luka Koščak
Da, pomembno se mi zdi zato, ker imaš posledično boljšo možnost zaposlovanja v drugih državah.
Lea Zupančič
Meni se to ne zdi toliko pomembno, saj jaz in moja družina od tega nimamo koristi. Zala Zevnik
Ne zdi se mi tako pomembno.
Tjaša Nose
Ne vem, ampak mislim, da imamo odprtih več smernic za nadaljevanje šolanja v tujini.
> Anja Nose & Maša Grm
Program slovenskih tdevizij
Statistike kažejo, da otroci v prostem času najraje gledajo televizijo. V zvezi s tem sem povprašala svoje sošolce, ki se glede te prostočasne dejavnosti ne razlikujejo od večine vrstnikov po svetu. Večina svoj prosti čas namenja tudi televiziji.
1.	Kako ocenjuješ programe vseh televizij v Sloveniji?
-	Z oceno 1-10 bi jih skupaj ocenila s 5. Nekateri so zelo zanimivi, spet drugi dolgočasni.
-	Ne gledam toliko televizije, ampak slovenski programi imajo preveč reklam.
-	Meni so vsi programi v redu.
-	Še kar so mi všeč.
-	Pri nekaterih je preveč oglasov.
-	Z oceno 1-10 bi jih ocenila s 7, ker jih je večina v redu.
-	Programi na televiziji so mi večinoma všeč in kar pogosto spremljam različne vsebine na TV.
-	Gotovo sem eden redkih, ki televizije ne gledam pogosto. Večinoma sem na internetu.
2.	Katerih vsebin bi si želeli več, da bi vas program še bolj pritegnil?
-	Želela bi si več smešnih vsebin oz. komedij.
-	Želel bi si novih filmov ali programov za igranje igric.
-	Več akcijskih filmov ali grozljivk!
-	Želel bi si več športnih vsebin.
-	Več filmov - akcije, grozljivke, pustolovščine, komedije ... -, manj novic!
-	Več komedij in smeha!
-	Kot ljubiteljica filmov bi si želela predvsem filme in še malo filmov.
-	Zaradi širjenja splošnega znanja in razgledanosti si želim predvsem več dobrih dokumentarnih filmov.
3.	Katere programe najpogosteje spremljate, domače ali tuje?
-	Več spremljam tuje programe, kot so npr. Animal planet, Fox life, HBO, Discovery. Domači programi žal nimajo takih oddaj, zato jih tudi ne spremljam toliko.
-	Tuje, ker se mi zdi, da so slovenski programi za babice in dedke.
-	Domače (Pop TV, Kanal A ...).
-	Večinoma gledam le domače TV programe.
-	Domače (Kanal A, Pop TV, Planet TV) in nekatere tuje (HBO, Disney channel).
-	Tuje, predvsem zaradi učenja jezika.
-	Najpogosteje spremljam domače programe.
-	Večinoma tuje in še to po spletu.
To je nadaljevanje ankete. Anketirala sem še nekaj oseb, zato ker je ena veliko premalo. Vprašanja so:
1.	Kako ocenjujete programe vseh televizij v Sloveniji?
2.	Katerih vsebin bi si želeli več, da bi vas program bolj pritegnil?
3.	Katere programe najpogosteje spremljate, domače ali tuje? Marcel Heybal:
1.	Kako ocenjujete programe vseh televizij v Sloveniji?
M: Ne gledam toliko televizije, ampak slovenski programi imajo preveč reklam.
2.	Katerih vsebin bi si želeli več, da bi vas program pritegnil?
M: Želel bi si novih filmov ali programov za igranje igric.
3.	Katere programe najpogosteje spremljate, domače ali tuje?
M: Tuje, ker se mi zdi, da so slovenski programi za babice in dedke.
Andraž Miklič
1.	Kako ocenjujete programe vseh televizij v Sloveniji?
A: Zame so vsi programi v redu.
2.	Katerih vsebin bi si želeli več, da bi vas program bolj pritegnil?
A: Želim si več akcijskih filmov ali grozljivk.
3.	Katere programe najpogosteje spremljate, domače ali tuje? A: Domače (Pop TV, Kanal A ...).
Janez Grandovec:
1.	Še kar so mi všeč.
2.	Želel bi si več športnih vsebin.
3.	Domače.
Sara Vodičar:
1.	Pri nekaterih je preveč oglasov.
2.	Filmi - akcije, grozljivke, pustolovščine, komedije ...
3.	Domače (Kanal A, Pop TV, Planet TV) in nekatere tuje (HBO, Disney channel).
Karin Peterlin:
1.	Z oceno 1-10 bi jih ocenila s 7, ker jih je večina v redu.
2.	Več komedij.
3.	Tuje.
Zala Zevnik:
1.	Programi na televiziji so mi všeč.
2.	Želela bi si več filmov.
3.	Najpogosteje spremljam domače programe.
Marko Čmrlec:
1.	Ne gledam TV.
2.	Dobrih dokumentarnih filmov.
3.	Nobene.
> Lea Bogosavljevič
Folklorna skupina. Ponikve
Ljudski plesi so se dopolnjevali in prenašali iz roda v rod in so izjemen kazalnik naše preteklosti in običajev naših prednikov. Folklorno skupino, ki ohranja in uprizarja številne običaje iz preteklosti, vodi Barbara Brodnik, s katero sem se pogovarjal o ozadjih ustvarjanja folklorne skupine.
Kako in kdaj je skupina nastala?
Začelo se je s preprostim druženjem ob ljudskem plesu, leta 2007. Nadaljevalo iz radovednosti in želje po ustvarjanju nečesa, kar krepi povezanost skupine in ti daje občutek, da delaš nekaj koristnega.
Kako je s člani skupine, jih je z leti v skupino prišlo več kot na samem začetku?
Število članov niha, odvisno od razpoložljivosti prostega časa članov. Trenutno je v skupini 30 plesalcev in 5 godcev. Z leti se je skupina povečevala, prihajajo vedno novi plesalci, nekateri pa so tudi že opustili ples.
Kaj je tisto, kar skupino motivira, da nadaljuje z bogatim opusom?
Najbrž so to nastopi in nagrade, ki vsekakor skupini dajejo spodbudo in priznanje za dobro delo.
Kako vaše nastope sprejemajo gledalci, tako doma kot na gostovanjih?
Odvisno, kje nastopamo. Če je to doma oz. v bližnji okolici, potem nas vsaj starejši gledalci spremljajo predvsem z neko nostalgijo in nam vedno povedo, česa se še spominjajo in kaj jim je bilo še posebej všeč. V primeru, da nastopamo v malo bolj oddaljenih krajih, se da razbrati navdušenje in radovednost. Vedno pa je prisotno odobravanje.
Katere vrste plesov plešete?
Plešemo dolenjske ljudske plese. V naslednji sezoni bomo najbrž postavitve popestrili z novimi slovenskimi ljudskimi plesi.
V vzdrževanje in pridobivanje oblačil za nastope je verjetno vložen precejšen trud?
Avtor kostumske podobe FS Ponikve je gospod dr. Bojan Knific. Kostumi so zasnovani na podlagi fotografij Ponikovcev s konca 19. stoletja.
Za stalno vzdrževanje kostumov skrbijo dekleta iz FS Ponikve. Seveda je potrebno, da vsak plesalec pred nastopom poskrbi, da je obleka čista, zlikana, da so krila poškrobljena in čevlji zloščeni.
K celotni podobi spadata tudi primerno urejena pričeska in make-up. Tako je potem zaokrožena celotna podoba na odru.
Kako pa je z druženjem članov, se srečujete le na vajah in nastopih ali je to druženje razširjeno tudi izven tega kroga?
Druženje ni prisotno samo na vajah in nastopih, lahko bi rekli, da je neomejeno.
Skupina je zelo povezana in predvsem zato se lahko lotevamo različnih projektov, kot je npr. Večer ljudskega izročila, kjer je pomembno sodelovanje na vseh področjih. Potrebno je, da ima skupina veliko dobrih idej, je dobro organizirana in da so vsi pripravljeni sodelovati na različnih področjih. Letos smo začeli tudi z nedeljskimi druženji ob ljudskem petju in upamo, da se bo to druženje nadaljevalo.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Nadaljevati tako kot do sedaj in pripraviti nove odrske postavitve, ki bodo razveseljevale plesalce in seveda gledalce. Junija prihodnje leto bomo organizirali dogodek Večer ljudskega izročila in upam, da nam bo v naslednji sezoni uspelo odpotovati na turnejo.
Zakaj ste s tem začeli?
Zaradi veselja do plesa in ohranjanja kulturne dediščine.
V Ponikvah je bila vedno bogata tradicija plesa in ljudskih običajev. Do leta 1955 je bila v Ponikvah tudi folklorna skupina Fran Levstik in zdi se mi, da je prav, da ta tradicija ostane, da poustvarjamo ljudsko izročilo in na tem gradimo svojo lastno identiteto. Veliko znanja in idej sta mi posredovala oče in mami, ki sta plesala v folklorni sku-
pini, in naše odrske postavitve so pogosto podkrepljene z njunimi idejami.
Kje ste se izobraževali in pridobivali znanje o bogati kulturni dediščini?
Plesala sem v Akademski folklorni skupini France Marolt, kjer sem pridobila največ plesnega znanja. Obiskovala sem seminarje za vodje folklornih skupin, še vedno se redno izobražujem na različnih seminarjih in delavnicah, ki jih organizira JSKD. Sodelujemo tudi z etnologom Tomažem Simetingerjem, ki ima bogato znanje na področju plesa in z njim imamo intenzivne plesne vaje vsaj 2x letno.
Kaj vam pomeni ples?
Ohranjanje tradicije in ustvarjalno izražanje.
Kje vse ste že nastopali?
Nastopali smo že po vsej Sloveniji, gostovali smo tudi na Hrvaškem, v Bosni in v Srbiji.
Kakšna zabavna dogodivščina z gostovanj?
Težko bi izbrala eno zabavno dogodivščino. Za nas je že vsak nastop zabaven, sploh pa so zabavni vsi spremljajoči dogodki naših nastopov in včasih tudi vaj.
Vaši dosežki?
Največji dosežki so seveda izbori na državne revije odraslih folklornih skupin, do sedaj smo nastopili na 4 državnih revijah. Letos pa smo na državni reviji prejeli tudi zlato priznanje s pohvalo za pevsko izvedbo in priredbo. Kot večji dosežek štejemo tudi vabilo na državno srečanje odraslih folklornih skupin Hrvaške in nastop na otvoritvi največjega folklornega festivala v Sloveniji Folkart na Lentu.
Vse dogodke Folklorne skupine Ponikve pa lahko spremljate na naši Facebook strani.
SvetLana Jakimovska, Rodic
Svetlana Jakimovska Rodic je samostojna likovna umetnica, ki poučuje na OŠ Dobrepolje. Poznana je po svojih številnih razstavah, ena izmed njih je bila tudi v Madridu, zato sem se odločila, da ji postavim nekaj vprašanj.
Kdaj vas je premamil svet umetnosti?
Umetnost me pravzaprav zanima že od nekdaj, ampak ko sem bila majhna, nisem vedela, da je to umetnost.
Za katero srednjo šolo oziroma fakulteto ste se odločili? Ali je bila izbira težka?
Glede srednje šole sem veliko tuhtala, a sem se potem odločila za klasično gimnazijo. Ko sem kasneje odšla na akademijo, sem morala po sprejemnem izpitu s trdim delom nadomestiti vse, česar se na gimnaziji nismo učili. Hodila sem tudi na več predavanj in ur risanja, ker sem čutila, da je to potrebno. Glavni razlog, zakaj so me tudi drugi spodbujali, naj se odločim za gimnazijo, je bil ta, da sem pridobila več znanja na področjih, kot sta matematika in fizika.
Kaj vam pomeni umetnost?
Umetnost mi pravzaprav ne pomeni samo načina življenja, ampak se v mojem življenju enači z neko versko opredelitvijo. Tako kot nekateri verjamejo v boga, jaz na nek način verjamem v umetnost oz. v ustvarjalno moč človeka, da torej iz nič lahko samo s svojo voljo in ustvarjalnostjo nekaj narediš.
Kje pa iščete navdih?
Pravzaprav povsod. V trenutkih, ko veliko delaš, se porajajo nove stvari same od sebe. Če veliko delaš, s praktičnim delom dobiš tudi veliko idej.
Ali nam lahko poveste kaj več o svojih razstavah?
Konec junija letos so me povabili na grafično delavnico, kjer sem ustvarjala med samimi pravzaprav imenitnimi umetniki oz. profesorji, zato je to zagotovo dobra izkušnja. Ta delavnica je bila na gradu Bogenšperk. Razstava se je odprla šele septembra in je trajala do zadnjih dni v novembru. Lani sem imela tudi razstavo v galeriji Kresija. Nosila je naslov Krog v črti. Od letos oktobra pa do pravkar traja še ena razstava v galeriji Lek. Konec oktobra sem začela delati še na treh grafikah za njihovo prodajalno grafik. Zelo pomembna razstava je bila lani v Madridu, kjer je Breda Škrjanc izbrala 7 slovenskih avtorjev in jih predstavila. To je bilo zame
izjemno zaradi družbe in ker je vzela tudi mojo sliko, ki sem jo narisala za galerijo Kre-sijo.
Na katero izmed njih ste najbolj ponosni?
Najbolj ponosna sem na razstavo, ki je potekala pred tisto v Madridu. V mednarodnem grafičnem likovnem centru so naredili produkcije leta 2010 in 2012. Za to sem pripravila mapo 3 grafik, na katerih so motivi situl, ki jih nisem spreminjala, ampak sem z njihovo razporeditvijo sestavila neko novo zgodbo. Kustos je kasneje, leta 2013, povabil 10 avtorjev, ki smo sodelovali na Razstavi pomladi. Vsak je dobil svojo sobo. Moja je
bila soba Stene varnih sob, ta je bila v Novem mestu. Bila pa je zelo uspešna. Na podlagi tega sem bila tudi povabljena v Madrid.
Vas je kdaj strah, da boste naleteli na neodobravanje?
Ko me je gospod Premrou povabil na razstave v Leku, je prišel k meni, da bi videl grafike. Rekel je, da jih imam zelo veliko in naj naredim izbor, katere želim razstaviti. Strah me je bilo razstaviti stare slike, ki sem jih delala 15 let nazaj. Obljubila sem mu, da bom sodelovala, in pripravila sem nove stvari. Včasih te je strah, kaj boš predstavil, ne glede na to, da ljudje niso dovolj pozorni, in zagotovo bo to za nekoga novo. A na nek način delaš tudi zase in se nočeš ponavljati.
Ali se vam zdi, da kot umetnica svet doživljate drugače?
Ne vem, kako bi bilo videti, če ne bi tako doživljala sveta. Moram pa povedati, da ko se vozim iz Ljubljane sem v Dobrepolje, mi je vožnja zelo všeč, sploh zjutraj. Vsakič vidim nekaj novega, zelo pa je lepo, ker se peljem proti vzhodu in vidim sončni vzhod.
Koliko let že učite na OŠ Dobrepolje?
Sem sem prišla leta 1998, torej sem tu že polnih 16 let in mi teče 17. leto. Mi je pa tukaj zelo všeč. Učenci so zelo ustvarjalni, težava sta le motivacija in zanimanje.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Zagotovo še kakšna razstava in projekt. Zelo so mi všeč sodobne postavitve, inštalacije, kjer kombiniraš nekaj tradicionalnega, nagovarjaš občinstvo na drugačen način. Imam načrte in upam, da bo tudi čas za realizacijo.
Ali imate za mlade umetnike kakšen nasvet?
Delajte, kar vam je všeč, ker to kar delaš, naj bi delal s srcem. Moraš pa poiskati nek razlog, zakaj deluješ in zakaj si takšen tudi na zunaj. Ne smeš biti avtentičen, ker se to na dolgi rok ne splača.
Najlepša hvala za vaš čas in odgovore!
> Neža Kastelec
Intervju s Sašo Stmod
Saša Strnad dela v Šentjakobskem gledališču. Posveča se fotografiji, slikarstvu, poeziji, prava umetnica pa je tudi v kuhinji. Izdala je svojo prvo pesniško zbirko Beneška čipka.
Zelo ste dejavni, ukvarjate se s fotografiranjem, slikarstvom, poezijo, prave umetnine pa ustvarjate tudi v kuhinji. Kako vam vse to uspeva?
Vse, kar počneš, si moraš želeti delati in potem ni nobena stvar težka, ker v stvareh, ki jih delaš, uživaš. Niso tvoje breme, ampak užitek - sprostitev.
Imate na vseh področjih umetniškega ustvarjanja tudi vzornike?
Ne. Marsikatera oseba mi je bila navdih, da sem svoje želje premaknila v cilje in jih tudi realizirala.
Kdaj ste napisali svojo prvo pesem in koliko ste jih napisali do sedaj?
Svojo prvo pesem sem napisala v osnovni šoli, v 7. ali 8. razredu. Do danes se je nabralo čez 500 pesmi.
Izdali ste tudi svojo pesniško zbirko Beneška čipka. Koliko časa je zbirka nastajala in kje ste dobili navdih?
Prvenec je nastajal dve leti. Vse pesmi so nastale v Benetkah.
Kateri so vaši največji in najljubši kulinarični dosežki?
Mesne specialitete, razne mesne rulade,
paštete, mesni sufle. Meso in ribe v tisoč in eni obliki.
Ukvarjate se tudi s fotografiranjem. Kdaj ste začeli fotografirati?
Zelo zgodaj, v 7. razredu.
Koliko časa že slikate in kateri motivi so vam najljubši?
Slikam od srednje šole. Najljubši motivi so mi figure, rada raziskujem figuro živali, ki ni strogi realizem, ampak dopušča svobodo ustvarjanja, nove forme, pristope, tehnike in s tem tudi podpis.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost, se boste lotili še kakšne nove veje umetnosti?
Pišem dramsko besedilo Pacienti v čakalnici, pripravljam drugo pesniško zbirko Čarne. Pripravljam tudi skupinsko razstavo ter izdajam prvo otroško knjigo. Z distrofiki pripravljam likovno razstavo, ki je del izdaje letnega koledarja. Z dobrepoljskimi avtorji zaključujem knjigo Za male in velike otroke, ki bo predstavljena javnosti naslednje leto ob kulturnem prazniku. Zamisli je veliko, bo pa kmalu prišel čas za njihovo uresničitev.
Hvala za vaš čas in veliko uspeha na vseh področjih ustvarjanja!
Prireditev ob občinskem prazniku
V soboto, 13. 12. 2014, se je ob 19. uri v dvorani Jakličevega doma odvila osrednja slovesnost ob občinskem prazniku in 120-letnici Kulturnega društva Dobrepolje. Prireditev se je začela s pevsko točko Zago-riških fantov ter družine Erčulj, nato pa se je predstavila folklorna skupina iz Ponikev. Sledil je govor župana Janeza Pavlina, med
katerim je tudi podelil priznanje Veselki Pevec za njen odličen športni dosežek in priznanje Kulturnemu društvu Dobrepolje. Prikazani so bili tudi odlomki iger, ki so se odvile v preteklih letih, in sicer Ženske, Gosposka kmetija, Dnevnik Ane Frank, Saloma in Družinske komedije. Deležni smo bili tudi glasbenih nastopov moškega
pevskega zbora, zbora iz Ponikev, Veronike Zajc na violinskih citrah in Škrjančkov. Po prireditvi smo dvorano zapustili nasmejani in polni lepih vtisov ter si ogledali še prižig božično-novoletne razsvetljave.
> Eva Boc
Ekološko kmetovanje v občini Dobrepolje
Ekološko kmetovanje je način kmetovanja brez obremenjevanja okolja. Večinoma ga izvajajo družinske kmetije, ki ohranjajo tradicijo. Zaradi ohranitve zdravega okolja ga vedno bolj uveljavljajo povsod po Evropi, vendar je tega pri nas še vedno malo, morda tudi zaradi večjih stroškov ali stroge kontrole. O tem sem se pogovorila z Alešem Maroltom, ki z družino ohranja kmetijo. Ukvarja se z rejo konj, krav, nekaj perutnine in prideluje veliko žit, kot so proso, pšenica in ajda, goji pa še krompir. Ima 13 hektarov zemljišč. Kmetijo vodi v glavnem sam in veliko dela s stroji. Leta 2009 se je vključil tudi v kontrolo, ki jo
strokovnjaki izvajajo na ekoloških kmetijah. Ta je zelo stroga, vendar tudi nujna, saj tako preverijo, ali kmetije res delujejo okolju prijazno. Preverjajo se vzorci zemlje in pridelkov, živali v hlevih ne smejo biti privezane. Opravlja se tudi kontrola prostorov v živo. Kmet mora dokazati, da ni uporabil umetnih gnojil in krmil, da je seme sam pridelal ali ga kupil pri bio proizvajalcih. Zato je treba tudi voditi natančen zapisnik dela na kmetiji. Ekološko kmetovanje se od navadnega torej zelo razlikuje. V zemlji je več mikroorganizmov, saj jih kmetje ne pomorijo z umetnimi sredstvi. Bolezni rastlin se preprečuje pre-
ventivno in ne takrat, ko so že obolele. Predvsem pa je hrana dokazano bolj zdrava, vsebuje pa tudi veliko manj vode, zato imajo ekološka živila večjo prehransko vrednost. Z ekološkim kmetijstvom tudi ne škodujemo okolju, zato upamo, da se bo več kmetov odločilo za ta način dela tudi v prihodnje.
Pogovor z Janezom Jakopičem
Kako velika je vaša kmetija?
Kmetija obsega 27 ha obdelovalnih kmetijskih površin in 43 ha gozdnih površin.
Kaj se vam bolj splača, živinoreja ali poljedelstvo?
Živinorejo kombiniramo s poljedelstvom, ker imamo tako njive kot tudi travnike. Poleg tega kombinacija omogoča učinkovitejšo izrabo hranilnih snovi iz organskih snovi in s tem pripomore k zmanjšanju porabe mineralnih gnojil v poljedelstvu.
Zakaj ste se odločili za kmetijstvo?
Za kmetijstvo se nismo odločili, v to smo bili rojeni, Le odločili se nismo, da ga opustimo.
Koliko vas dela na kmetiji?
Na kmetiji delamo jaz in moja žena, ki sicer študira, ter moja starša.
Zakaj ste se prav vi odločili za prevzem kmetiji?
Kmetija je v naši družini že več generacij. Vse kar kmetija ima, je ostalo od trdega dela mnogih prednikov. Ko je pred tabo odločitev, ali se temu posmehneš in vse skupaj propade ali pa greš v to zavedajoč se, da to ni lahka pot, je odločitev zelo težka in za njo je potreben določen čas. Pri odločitvi mi je zelo pomagalo to, da sem od malega imel veselje do dela z živalmi in predvsem s stroji.
Ali se vam zdi to zahtevna obveznost?
Pogosto pravim, da kmetijstvo ni poklic oz. zaposlitev, temveč je način življenja, saj delo z živo naravo prinaša presenečenja na vsakem vogalu - tako prijetna kot neprijetna. Predvsem pa se popolnoma nič ne razume na čas in na to, kdaj mi ne želimo delati.
S čim se še ukvarjate?
Poleg živinoreje in poljedelstva se ukvarjamo tudi z gozdarstvom.
Ali se ukvarjate tudi z mlekom?
Mleko je glavni proizvod naše živinoreje, pridelave mesa pa skoraj nimamo.
Kaj naredite z njim?
Mleko prodajamo preko kmetijske zadruge v Ljubljanske mlekarne, manjši del pa ga prodamo v OŠ Dobrepolje. Nekaj malega ga tudi predelamo.
Kakšna je vaša kmetija, sodobna ali starejša?
Kmetija je z izjemo nekaj novih oz. novejših strojev precej zastarela in potrebuje temeljito posodobitev.
Predstavite kmetijo.
Intenziteta delovanja kmetije se je z leti spreminjala, preživljala je težke čase vzponov in padcev, obdobja kriz in ugodnejša obdobja. Ves čas delovanja se je kmetija najbolj opirala na živinorejo in pridelovanje krompirja. V zadnjem času smo začeli na kmetiji povečevati proizvodnjo z namenom, da jo nekoliko okrepimo. Še vedno smo ostali pri svojem programu - to sta živinoreja s posebnim poudarkom na pridelavi mleka in pa pridelovanje krompirja. Nosilka kmetije je trenutno Anica, vse več dela in odločitev pa prevzema mladi naslednik Janez, ki je tudi zaposlen na kmetiji.
Na kmetiji vse bolj spoznavamo, da je edini način za preživetje neposreden stik s kupcem, potrošnikom. Zato ta stik tudi neprestano gojimo. Pridelujemo do deset sort krompirja in ga prodajamo kupcem na domu ali pa tudi dostavljamo na domači naslov. Vsako leto uvedemo kakšno novo sorto, da zadostimo željam kupcev.
Kako načrtujete kakšne posodobitve?
Najnujnejša je posodobitev prireje mleka, saj je hlev z vezano rejo krav molznic zastarel in premajhen. Kmetija potrebuje nov hlev, ki bo omogočal lažje delo in večjo učinkovitost. Poleg tega je treba stalno posodabljati strojni park, saj stari stroji niso več zanesljivi in tako pogosto pride do situacije, ko je nekaj nujno treba narediti, pa se ne da, ker se je pokvaril stroj.
Česa največ prodate?
Največ pridelamo in prodamo krompirja, tako po masi kot po vrednosti proizvodnje.
Kaj bi svetovali mladini?
Predvsem to, da je kmetovanje lahko tudi lepo, če ga sprejmeš kot način življenja. Če pa je zate vsaka stvar, ki ti prekriža načrt, izredno stresna, je kmetovanje lahko še
bistveno napornejše kot sicer, saj je tega v kmetijstvu veliko.
Kaj pa gozd?
Za gozd so že v starih časih rekli, da je kmetova banka. Ko so velike potrebe po investiranju, lahko določen del prihodkov zagotoviš iz gozda. Res pa je, da je gozd naložba, ki nima kratkoročne povrnitve in je investicija za več generacij. Edini pogoj, da to deluje, je, da morajo vse generacije spoštovati njegove naravne zakonitosti.
Kaj vam pomeni družinsko kmetovanje?
Družinsko kmetovanje ima podoben princip kot družinsko podjetništvo. Družina dela na kmetiji in od kmetije živi. Delo si lahko razporedijo tako, da vsem ustreza in ni pomembno, koliko ur kdo naredi, kolikšna je njegova minimalna plača in ali si je plačo zaslužil ali ne. Poleg tega člani kmetije niso tudi zaposleni na kmetiji, zato ima kmetija manjše stroške, kot če bi delo opravljali zaposleni.
Kako se je razvila vaša kmetija?
Kmetija se je razvijala skozi generacije, vendar proizvodnja že dolgo temelji na prireji mleka in pridelavi krompirja. Kot večina kmetij je imela vzpone in padce, boljše in slabše gospodarje.
Mehanizacija ... Kakšna je?
Strojna oprema je za tako kmetijo večinoma povprečna. Kmetija ima tri traktorje, priključke za obdelavo tal (plug, brana), spravilo krme (kosilnica, obračalnik, zgrabljalnik, samona-kladalna prikolica, balirka za kvadraste bale, trak za bale), pridelavo krompirja (sadilnik, osipalnik, mulčer za cimo, izkopalnik, kombajn) in še nekaj drugih.
Kaj pa prosti čas?
Prostega časa na kmetiji ni veliko oz. si ga je težko vzeti, saj je dela vedno zadosti. Držimo pa se, da v nedeljo ne delamo, razen najnujnejšega (hlev).
Ali se vam splača imeti kmetijo?
Težko je podati odgovor na tako vprašanje. Ko vidim ljudi okrog sebe, ki hodijo na delo v neko podjetje ali v javno upravo, pogosto opazim, da ti ljudje živijo veliko več prostega časa, poleg tega pa imajo v prostem času manj skrbi. Kmetovanje ima svoje prednosti in slabosti. Z vidika prostega časa je seveda veliko več slabosti. Obstaja pa tudi zadovoljstvo, kadar neko delo dobro opraviš.
Pogovor z Veselko Pevec
Znana je kot odlična strelka, saj je bila imenovana za športnico leta med invalidi. To si je prislužila z nastopi na julijskem svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu, kjer je osvojila prvo mesto v disciplini padajoče tarče v kategoriji SH2 ter drugo mesto ekipno z zračno puško stoje.
Ukvarjate se s strelstvom, kdo vas je navdušil za ta šport?
Če bi ostala na nogah, strelstvo nikoli ne bi bilo moj šport. Ko sem prišla na voziček, je bil moj najboljši prijatelj športni referent na naši zvezi paraplegikov. On me je tudi vedno malo spodbujal, da bi se jaz začela ukvarjati s športom. Najbolj preprosto zame takrat pa je bilo strelstvo, saj je bilo strelišče blizu in dostopno za invalide.
Koliko časa se že aktivno ukvarjate s strelstvom in zakaj ste se odločili ravno za ta šport in ne katerega drugega?
S strelstvom se aktivno ukvarjam od leta 2011. Neverjetno hitro sem prišla do dobrih rezultatov, zato sem bila že čez eno leto sprejeta v reprezentanco. Eno leto sem hodila z reprezentanco na manjša tekmovanja ter tudi na priprave. Za ta šport sem se odločila ravno zato, ker je zame najbolj preprost. Pred tem pa sem se v šoli ukvarjala z rokometom.
Kolikokrat na teden in kje trenirate?
Individualno treniram sama na Vidmu na našem strelišču. Enkrat mesečno potekajo treningi pod nadzorom naše trenerke Polone Sladič, ki je bila vrhunska strelka v času Jugoslavije, nato pa je začela trenirati nas invalide. Dobimo se v Ljubljani. Strelstvo je tako
napredovalo, da se v bistvu brez elektronske tarče ne da več trenirati. Tukaj na Vidmu pa sem trenirala s papirnatimi tarčami. Po tem dobrem rezultatu, ko sem osvojila zlato na svetovnem prvenstvu, mi je prisluhnil župan in je kupil elektronsko tarčo.
Kako poteka trening?
Na treningih moram imeti drugače prilagojen voziček za streljanje, saj zaradi poškodbe roke težko držim puško. Obstaja mizica, na kateri je stojalo, ki je 8 centimetrov dvignjena vzmet, ki deluje tako, da puška ni stabilna, a s tem najbolj približa ročno držo puške.
Letos ste bili na svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu, kjer ste dosegli vrhunske rezultate. Kakšno je bilo vzdušje na tekmovanju?
Jaz sem kar nekako spadala na svetovno prvenstvo zaradi tega, ker sem izpustila evropsko prvenstvo v Španiji, saj sem imela poškodbo komolca in se ga nisem mogla udeležiti. Po nekaj navadnih tekmah sem takoj prišla na svetovno prvenstvo. Na svetovnem prvenstvu pa je bilo vzdušje enkratno, po drugi strani pa sem se malo bala, saj nisem vedela, kako se bom odrezala - prva velika tekma ter 54 držav s celega sveta. Ekipno pa je bila boljša samo Koreja, mi pa smo bili srebrni. Odrezali smo se zelo dobro, trenerka je bila zadovoljna. V padajočih tarčah sem dosegla zlato medaljo, kolega iz naše reprezentance pa bronasto, tako da smo prinesli lep izkupiček.
Imenovani ste bili tudi za športnico leta med invalidi. Ste pričakovali tudi takšen naslov?
Ne, presenečena sem izvedela v zadnji minuti in bila malo jezna na trenerko, ker je vedela in mi za to, da me bodo proglasili za športnico leta, ni nič namignila.
Kdaj ste dosegli normo za paraolimpijske igre, ki bodo v Riu de Janeiru?
Normo sem dosegla na svetovnem prvenstvu. Obstajajo takšne tekme, ki so mednarodne, a na njih ne moreš doseči norme, tudi če si dobil zalo medaljo. So pa evropski pokali, svetovni pokali, svetovna prvenstva, evropska prvenstva in to so tekme, kjer jo lahko
dosežeš in jaz sem jo dosegla v Suhlu na svetovnem prvenstvu.
Se veselite paraolimpijskih iger ter kakšna so vaša pričakovanja?
Zelo. Živčna še nisem, saj sta do njih še dve leti, čeprav je za nas to zelo naporno, saj je do Ria de Janeira z letalom 16 ur. Tekme so naporne, če so daleč. Letos se obetata Francija in Avstralija. Dala bom vse od sebe, dosti drugače kot na svetovnem prvenstvu pa ne more biti.
Kaj ste še vse dosegli v strelstvu?
Streljam dve leti. To je moja prva zlata kolajna. Ekipno smo podrli evropski rekord lansko leto na Poljskem. Letos pa smo bili drugi v Suhlu na svetovnem prvenstvu.
Imate mogoče najljubšo puško, s katero streljate?
Jaz sem dobila prvo puško, sedaj pa smo jo po Suhlu zamenjali, saj ko se puška tolikokrat sproži, postane iztrošena. Sedaj sem po svetovnem prvenstvu zamenjala puško, da se navadim nanjo do olimpijskih iger. Tudi če mi je najbolj ljubka, jo moram zamenjati.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Če bo dalo zdravje, se bom še naprej udeleževala tekem, kolikor časa bo to mogoče. Prihajajo mladi, ki so sposobnejši in imajo več časa, ki ga namenijo treningu. Čeprav tudi sama treniram vsakodnevno, so tukaj tudi druge obveznosti, kot je družina. Mladi pa nimajo obveznosti.
Hvala za vaš čas, ki ste ga namenili našim bralcem, in veliko uspehov v nadaljevanju športne poti.
> Eva Boc in Neža Kastelec
Kaj in kako smo delali v
Krajevni organizaciji Rdečega križa Dobrepolje?
KORK Dobrepolje
Na Zboru Krajevne organizacije Rdečega križa smo se dogovorili, da začnemo pobiranje članarine oziroma humanitarnih prispevkov. Prostovoljci in prostovoljke so se porazdelili po vaseh, obiskali vaše domove in poprosili za članarino oziroma humanitarni prispevek. V mesecu marcu je bila ta akcija zaključena. Sklicala se je seja in naredili smo plan, kam in kako bomo ta sredstva namenili.
-	Plačali smo 7 položnic do višine 50,00 €.
-	Pomagali smo trem hudo bolnim pri nakupu dodatnih zdravil.
-	7 otrokom smo prispevali k plačilu zdravstvenega letovanja na Debelem rtiču (40 € na otroka).
-	15 otrokom smo pomagali pri nakupu šolskih potrebščin (40 € na otroka).
-	Skupaj z Društvom upokojencev smo organizirali srečanje 80-letnikov.
-	Nakupili smo darila za Miklavža.
10. maja smo organizirali meritve krvnega tlaka in sladkorja. Meritve so se izvajale v avli Jakličevega doma. Meritev se je udeležilo 49 občanov.
Konec maja smo izpeljali spomladansko krvodajalsko akcijo. Akcije se je udeležilo več kot 100 darovalcev.
Na koncert Rdečega križa smo popeljali 26 občanov in vsak je s plačilom vstopnice prispeval za en prehrambni paket.
Jesenska krvodajalska akcija se je odvila konec oktobra.
V mesecu oktobru smo izpeljali tudi akcijo Drobtinica. V trgovini TUŠ smo pobirali prostovoljne prispevke za topli obrok za otroke iz socialno šibkih družin iz Osnovne šole Videm. Nabralo se je 362,25 €. Sredstva so bila nakazana na račun osnovne šole.
Novembra smo imeli zopet poplave. Ljudem smo pomagali s prehrambnimi paketi, z oblačili, obutvijo ter s posteljnino. Dostavljali smo tudi rabljeno pohištvo in 4 jogije, ki jih je daroval BOMAX iz Muljave. Rdeči križ Slovenije je poplavljenim v Kompoljah odobril tudi nekaj finančne pomoči.
Trikrat smo v letu 2014 delili prehramb-ne pakete in dvakrat jabolka. Hrane je vedno manj, prosilcev potrebnih pomoči pa je več.
Tako kot vsako leto smo tudi letos pripravili darila za Miklavža. Skupno z Društvom upokojencev in s Karitasom je Miklavž obdaril več kot 500 starejših.
Za konec leta pa nas čaka še prijeten
dogodek za naše najmlajše. Kar 12 otrok iz naše doline bo obdaril »Božiček za en dan«. Ta humanitarna akcija poteka preko zavoda Drevored iz Grosuplja. Otrokom bomo polepšali dan in zagotovo bodo veseli Bo-žičkovih daril.
Vsem, ki ste v iztekajočem se letu pomagali ljudem v stiski, bodisi s humanitarnimi prispevki, oblačili ali obutvijo, se toplo zahvaljujemo.
Naj Vas toplo Sonce greje, Vam kaže pravo pot, Vam vliva Upanja v težkih trenutkih, Pričara Smeh in Veselje, Osrečuje, Ozdravi, Opogumlja,
Vas boža Sleherni trenutek leta 2015.
3. december - mednarodni dan invalidov
Anica Perme, predsednica DI Grosuplje
V sklopu dejavnosti ob mednarodnem dnevu invalidov smo člani Društva delovnih invalidov Grosuplje skupaj
preživeli lep in aktiven dan. Obiskali smo romarski kraj Svete gore nad Bistrico ob Sotli. Ogledali smo si drevesnico v kraju Zagaj. Za ohranitev zdravja pa smo šli na kopanje v Tuheljske toplice. ♦
Delajmo, delajmo zlata kolesa, da se popeljemo v sveta nebesa ...
Miklavž letos ni obiskal le pridnih otrok, ampak je skušal, tako kot vsako leto, razveseliti tudi vse starejše in bolne s skromnim darilcem in z obiskom sodelavcev Župnijske Karitas, članov Krajevne organizacije Rdečega križa Dobrepolje in Društva upokojencev Dobrepolje. Po lanskoletni dobri izkušnji smo tudi letos strnili vrste in skupno pripravili 507 darilc. Pridružili smo se Miklavžu, ki je obiskal vse stanovalce v Delovno varstvenem zavodu Ponikve, v stanovanjski skupnosti v Predstrugah in v Domu sv. Terezije na Vidmu.
Marta Šuštar
V Ponikvah so Miklavžu pripravili prisrčen sprejem s kulturnim programom (igrica, recitacije in pevski zborček). Tiste, ki niso mogli priti v dvorano, je Miklavž obiskal v sobah, jim zaigral kakšno veselo pesmico na orglice ali pa smo skupaj kaj zapeli. Prav tako so Miklavža z veseljem sprejeli stanovalci DST, kjer so mu zaposleni pripravili spremstvo angelčkov in parkeljnov, stanovalci pa so mu ves čas, ko se je mudil v domu, veselo prepevali v skupnem prostoru. Vsi, ki smo bili zraven, smo lahko začutili praznično vzdušje in opazili otroško veselje in iskrice v očeh stanovalcev, ko je do njih prispel Miklavžev sprevod z godbo (orglicami) in petjem in ko jim je Miklavž stisnil roko.
Sodelavci Župnijske Karitas, člani Krajevne organizacije Rdečega križa in Društva upokojencev smo sodelovali tudi pri obiskih starejših in bolnih po vaseh. Pozitivni odzivi, ki smo jih bili deležni, so spodbuda in potrditev, da se ne trudimo zaman. Upamo, da smo vsem, ki smo jih obiskali, popestrili in polepšali vsaj en dan.
Hvala g. Marinku Bilandžicu, hvala vodstvu obeh domov za sodelovanje, hvala sodelavcem ŽK, članom KO RK in DU, ki ste si vzeli čas in se pridružili Miklavžu v domovih oz. obiskali svoje sovaščane.
Naj vsem Bog obilno povrne in nakloni notranjega miru in Midva z Miklavžem sva si pa kar malo podobna, a ne?	veselja v božičnih dneh in v letu, ki prihaja. ♦
Veselje ob obisku Miklavža v Predstrugah
Donacija jabolk
Zaradi ruskega embarga pridelovalci niso mogli prodati večje količine jabolk in so jo namenili za brezplačno razdelitev socialno šibkim osebam. Tudi na našem območju smo od podjetij Evrosad in Mirosan oktobra prejeli 9,2 tone jabolk in novembra še 7,6 tone jabolk, ki so jih prostovoljci na svoje stroške razvozili prejemnikom. Povsod so bili lepih podarjenih jabolk zelo veseli in za njih hvaležni! ♦
... da bodo darilca lepa!
Zahvala Rdečemu križu za letovanje na Debelem rtiču
Poleg za mnoge otroke, ki vsako leto doživijo nepozabne počitnice na Debelem rtiču, Rdeči križ Slovenije pripravi brezplačno letovanje tudi za skupine starejših socialno šibkih oseb. Na začetku novembra so bile med temi srečneži tudi štiri gospe z našega območja. Da smo predlagali prave osebe, dokazuje tudi zahvala ene od njih:
Spoštovani,
rada bi se vam vsem skupaj zahvalila za moje prve počitnice v življenju, prve počitnice na morju, ki ste mi jih omogočili prav vi, predstavniki RK.
Stara sem 80 let in do sedaj nisem bila še nikoli od doma. Več kot 20 let sem vdova, nikoli nisem hodila v službo, trdo pa sem delala celo življenje in tako skrbela za svojo družino. Kmetija mi še vedno pomeni največ, saj hvala bogu še lahko delam, to mi je sprostitev, lajšanje težav in bolečin.
Hvala vam še enkrat za prisrčen pozdrav RK OZ Grosuplje ob prihodu oz. odhodu na Debeli rtič, pa spet dobrodošlico ob vstopu na avtobus in dobro razpoloženje na poti do cilja.
Debeli rtič
Prekrasen sprejem, čudovito osebje, prijazni, vljudni, ustrežljivi, narava nepozabna. Jutranji sprehodi po zajtrku, dejavnosti v bazenu (ne znam plavati, vendar sem migala tako, da so se mi smejali), pa potem že samopostrežno kosilo, enkratno, pa spet sprehod, bazen in seveda veliko čveka s sostanovalkami, ki smo si imele veliko za povedati. Pa je tu že večerja po izbiri in ponovno druženje. Bilo je res lepo in kar prehitro je minilo. Lahko rečem enkratno in nepozabno.
Hvala in lep pozdrav! JK
Jože Zrnec - prejemnik plakete Državnega sveta RS
Državni svet Republike Slovenije je 5. 12. 2014 priredil slavnostno podelitev plaket Državnega sveta najzaslužnejšim prostovoljcem za leto 2014.
Uroš Gačnik, poveljnik GZ Dobrepolje
Prejemnike plaket in ostale udeležence slovesnosti je nagovoril predsednik Državnega sveta Mitja Bervar. Poudaril je, da je ta dan za Državni svet in prostovolj-stvo izredno pomemben, saj je letošnja podelitev plaket že dvajseta. Od leta 1994 do zdaj je plakete prejelo več kot sto zaslužnih posameznikov. S tem slovesnim dogodkom Državni svet želi opozoriti na širši pomen prostovoljstva pri nas. (Vir: spletna stran DS RS)
Plaketo Državnega sveta je tako dobil Jože Zrnec iz Zdenske vasi, eden izmed štirinajstih v RS in edini gasilec, predlagan od matične GZ in potrjen od Gasilske zveze Slovenije. Še enkrat iskrene čestitke Jožetu za minulo opravljeno delo na vseh nivojih prostovoljstva. Tako je nam mladim za zgled in pokazatelj prave poti prostovoljstva.
Obrazložitev predloga priznanja.
Jože Zrnec, roj. 15. avgusta 1942 na družinski kmetiji na lepi lokaciji Sv. Antona v Dobrepolju. Njegovo življenje je posvečeno gasilstvu.
Že kot majhen otrok je z 8 leti vstopil med gasilce. Poklicno je svoje delo opravljal kot gozdar. V prostem času pa je opravljal dela na kmetiji. Ko je odslužil vojaški rok, je postal član upravnega odbora PGD Zdenska vas in bil njegov član vse do leta 2012. Od tega je bil 28 let poveljnik društva. Leta 1969 je bil izvoljen tudi za sektorskega poveljnika območja Dobrepolje. To funkcijo je opravljal vse do leta 1995, nato pa z ustanovitvijo GZ Dobrepolje tudi 10 let funkcijo poveljnika GZ Dobrepolje. Med tem časom je opravljal tudi funkcijo poveljnika Civilne zaščite za področje Dobrepolja.
Na svoji gasilski poti se je nenehno izobraževal in znanje prenašal tudi na mlajše rodove.
Kot poveljnik Gasilske zveze je vodil delo organov, ki so kreirali razvoj požarnega varstva in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami.
Še vedno, tudi letos, se kljub starosti udeležuje intervencij na domačem področju, kjer pomaga po svojih močeh.
Vedno je bil in je še vedno pripravljen pomagati, pa najsi bo to na gasilskem področju ali pa pri delovanju vaške skupnosti, Kmetijske zadruge, Karitasa, župnijskega sveta, 23 let je tudi ključar podružnične
cerkve sv. Antona.
S svojim delom si je pridobil velik ugled daleč naokoli meja občine in regije.
Za delo v gasilski organizaciji je s svojim zgledom pridobil veliko mladih ljudi, ki so se nato pridružili organizaciji.
Za svoje delo je prejel že več priznanj in odlikovanj, med njimi zadnje priznanje kipec gasilca leta 2008.
Še vedno je aktiven kot veteran v GZ Dobrepolje in regiji Ljubljana II. in častni poveljnik GZ Dobrepolje.
Je zaslužen član Gasilske zveze Slovenije, ki še vedno prispeva k napredku organizacije in področja njenega dela.
Njegov prispevek k razvoju požarnega varstva in humanitarnosti je nedvomno velik. ♦
Gasilska mladina v letu 2014
Tako kot vsako leto je bilo tudi leto 2014 za našo gasilsko mladino ter njihove mentorje zaznamovano z novimi izzivi in uspehi. Mladi gasilci so bili aktivni skozi celo leto, še posebej pa so se potrudili in izkazali pri udeležbi na tekmovanjih.
Nastja Mišmaš, Mladinska komisija GZD
8. junija je v Hočevju potekala Občinska orientacija GZ Dobrepolje, kjer je sodelovalo 30 mladinskih ekip iz šestih društev. Za odlično vzdušje je poskrbelo čudovito vreme, ki je tekmovalce spremljalo skozi cel dan. Poleg vremena je za odlične rezultate poskrbela tudi dobra pripravljenost, ki so jo mladi gasilci pridobili z učenjem in gasilskimi vajami.
Vse prvo- in drugouvrščene ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki je potekalo 21. junija v Koblarjih. Mladinkam Kompolje 3 je za las ušlo 3. mesto, maksimalno pa so se potrudile tudi druge ekipe in dosegle lepe rezultate. Iskrena hvala in čestitke vsem ekipam za dobro zastopanje Gasilske zveze Dobrepolje.
25. oktobra je na OŠ Videm- Dobrepolje potekal 8. občinski kviz gasilske mladine, kjer je prav tako sodelovalo 30 ekip iz petih društev. Vse ekipe so pokazale veliko znanja in spretnosti, kar je bilo med veliko konkurenco nujno potrebno, še posebno v kategoriji pionirjev, kjer se je za najboljša mesta potegovalo kar 16 ekip.
Na regijskem tekmovanju sta nas zastopali dve ekipi iz vsake kategorije. Kljub veliki konkurenci so naše ekipe osvojile pohvalne rezultate. Z najboljšim rezultatom nas je počastila ekipa pionirjev iz Zdenske vasi, kateri je za las ušlo 3. mesto, tekmovanje pa so uspešno zaključile tudi ostale ekipe. Vsem ekipam in njihovim mentorjem iskrene čestitke.
Mladinska komisija GZ Dobrepolje je bila v tem letu najdejavnejša pri pripravah in izvedbi občinskih tekmovanj, poleg tega pa se je nekaj članov udeležilo tudi 9. Otroškega bazarja, ki je potekal 16. septembra
Zmagovalne ekipe pionirjev in mladincev - občinska orientacija
v Ljubljani. Prestavljali so organizacijo gasilcev in se vrnili z dobrimi vtisi, saj je bilo med otroki veliko navdušenja in zanimanja za gasilstvo. To nam daje upanje, da se bo gasilstvo med mladimi še razširilo.
Preteklo leto je bilo za vse, ki sodelujejo z gasilsko mladino, polno izzivov, zato se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli k uspehu naših najmlajših! Hvala vsem članom Mladinske komisije, posameznim društvom, OŠ Dobrepolje in ostalim, ki ste
Pionirji	Ponirke	Mladinci	Mladinke	Gasilci pripravniki	Gasilke pripravnice
Zdenska vas 2	Kompolje 6	Kompolje 9	Kompolje 10	Ponikve 8	Ponikve 7
Struge 2	Kompolje 7	Hočevje 1	Struge 6	Kompolje 13	
Kompolje2		Struge 5	Zagorica 4	Kompolje 12	
Prvouvrščene ekipe Občinske orientacije 2014
Pionirji	Mladinci	Gasilci pripravniki
Zdenska vas 1	Kompolje 10	Ponikve 5
Kompolje 1	Kompolje 11	Kompolje 13
Zagorica 1	Ponikve 3	Kompolje 12
Najbolje uvrščene ekipe Občinskega kviza gasilske mladine 2014
kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi tekmovanj. Hvala mentorjem, ki ste del svojega časa namenili za nesebično pomoč in usposabljanje mladih. Posebna hvala sodnikom, ki so si vzeli čas in korektno sodili ter nam pomagali pri izvedbi tekmovanj. Največja zahvala pa gre Vam, mladi gasilci, ki ste bistvo naše organizacije.
Hvala vam za ves trud, veselje do gasilstva in odlične rezultate. Upamo, da vam je bilo v preteklem letu z nami lepo in da se ponovno zberemo in pokažemo, kaj znamo, tudi v letu 2015! ♦
Z gasilskim pozdravom »Na pomoč«
December je najlepši čas v letu,
je čas veselja, obdarovanj, srečanj, druženja
V prijetnem vzdušju ob kavi smo nekateri člani TD Dobrepolje (Slavko Pajntar, Brane Blatnik in Irena Lumbar) prišli do ideje, da se ob koncu leta poveselimo skupaj z ostalimi člani in pripravimo kulinarično razvajanje.
Irena Lumbar, TD Dobrepolje
V sredo, 10. 12. 2014, smo se zbrali v Piz-zeriji Adam v Ponikvah, kjer so nas toplo sprejeli in za ta večer sta Aleš in Maruša skupaj s Pinkijem (Slavko Pajntar) pripravila gobje specialitete: gobjo pašteto (Pinkijev namaz), njoke z gobjim prelivom, široke rezance z gobami v smetanovi omaki in vrhunec večera, dobrepolj-sko kopo (polento z gobjim paprikašem). Jedi so bile odlično pripravljene in odlič-
no postrežene. Zbrani smo jedi poskusili in prišli do pomembnega zaključka, in sicer do dobrepoljske jedi po imenu dobrepoljska kopa (idejo za ime je prispeval g. Edi Zgonc, recept pa je zamisel Slavka Pajntarja). Pri tem je pomembno, da se bo jed sčasoma dodala na jedilni list Pizzerije Adam in v katalog jedi za osrednjo Slovenijo. Več o imenu in pripravi jedi boste lahko izvedeli v naslednji številki Našega kraja.
Zahvaljujemo se Alešu in Maruši Ada-
mič za njuno gostoljubnost in možnost nadaljnjega sodelovanja. Zahvala tudi Pinki-ju za njegovo idejo, dobro voljo in pripravo jedi.
Vsi skupaj smo si zaželeli, da bi v prihodnjem letu uresničili začrtane ideje in zamisli. Menimo, da je bistvo v povezovanju, druženju, srečanjih, medsebojni pomoči, ker le tako se porodijo ideje, rešitve in morda poslovne priložnosti. ♦
Dobrepoljska kopa
Kako dobro je imeti prijatelje, ki so s tabo, ko ti je dobro in ko ti je težko, in ki ti podajo roko, ko pristaneš na tleh, da lahko nadaljuješ pot. Hvala vam.
Mateja Debeljak, Podarjam ti delček sebe
Po sledeh Jerneja Pečnika
8. oktobra 2014 smo v prostorih knjižnice obeležili knjigo z naslovom Starinoslovec Jernej Pečnik. Knjiga je po strokovni plati delo dr. Janeza Dularja, ki je tudi najboljši poznavalec življenja in dela Jerneja Pečnika.
V knjižnici z dr. Anjo Dular	Ogled muzeja v spremstvu arheologa dr. Petra Turka
Alenka Peterc, TD Dobrepolje
Pobudnik za izdajo knjige je TD Dobrepolje, ki tako nadaljuje projekt, ki je bil zastavljen že pred petimi leti, s postavitvijo markirane rimske ceste Jerneja Pečnika. Projekt se je nato nadaljeval letos v mesecu juniju z odkritjem spominske plošče v neposredni bližini njegove rojstne hiše, na pročelju vaškega doma na Cesti.
Predstavitev knjige je potekala v okviru 5. Dobrepoljskega vandranja, ki je bilo posvečeno 100-letnici smrti našega rojaka starinoslovca Jerneja Pečnika. Kdor bi želel
izvedeti kaj več o tem pomembnem Do-brepoljcu, lahko knjigo kupi v knjižnici in TIC-u.
Izkopanine so shranjene v Naravoslovnem muzeju v Ljubljani in prirodoslovnem muzeju na Dunaju. Zato smo se prvo decembrsko soboto, v organizaciji TD Dobrepolje, odpravili na ogled Naravoslovnega muzeja v Ljubljani.
Zbrali smo se na Streliški ulici v Ljubljani in pod vodstvom g. Edija Zgonca ogledali hišo, kjer je Jernej Pečnik preživel nekaj zadnjih let pred smrtjo. Pot nas je vodila mimo nekdanje biotehnične fakultete, lut-
kovnega gledališča in stolnice. Po kratkem postanku na Prešernovem trgu smo pot nadaljevali do Naravoslovnega muzeja, stičišča dobrepoljske in vseslovenske zgodovine, kjer nas je pričakala dr. Anja Dular, soproga dr. Janeza Dularja. Popeljala nas je v knjižnico Naravoslovnega muzeja, kjer nam je pokazala originalna pisma, ki sta si jih pisala g. Karel (Dragotin) Dežman (muzejski kustos Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani) in Jernej Pečnik, ter originalno brošuro o njegovem delu. Posebej smo bili počaščeni in presenečeni, da smo lahko prav od blizu pogledali tudi originalno Pre-
Na predstavitvi knjige v knjižnici
Dr. Janez Dular ob predstavitvi knjige
šernovo diplomo s pravne fakultete. Sledil je ogled dela muzeja, v spremstvu vrhunskega arheologa dr. Petra Turka. Spoznali in videli smo izjemne arheološke predmete, ki jih je izkopal na Dolenjskem, v Beli krajini in na Notranjskem. Delo našega rojaka je zelo pomembno za takratni in današnji čas in si zasluži ustrezno pozornost, priznanje in spoštovanje. Gre za eno najpomembnejših osebnosti vseh časov, ki jih je porodila dobrepoljska zemlja.
Nazadnje smo se ustavili tudi na ljubljanskih Žalah, kjer so Pečnika pokopali leta 1914. Groba ni več, a lokacija je znana in ohranjena v naših spominih, tako kot spomin na moža, ki je vtisnil dobrepoljski
pečat pomembnemu obdobju slovenske zgodovine. Mislim, da ni pretirano zapisati, da je s proučevanjem in z izkopavanjem soustvarjal slovensko zgodovino in najmanj, kar lahko rečemo, je to, da je na ta način poskrbel, da so njegove najdbe varno shranjene v ljubljanskih in dunajskih muzejskih vitrinah in depojih.
Sledi za izkopaninami vodijo tudi na Dunaj, kamor je Jernej Pečnik prodajal najdbe, potem ko v Ljubljani za njegovo dejavnost ni bilo posluha in ob tem tudi ne denarja. Naslednje leto nas bo pot vodila prav na Dunaj, v prirodoslovni muzej, ki hrani bogastvo Pečnikovih izkopanin. ♦
Knjiga Vojvodina Kranjska, spisal Jernej Pečnik, 1912
Spoštovani župan občine Dobrepolje, gospod Janez Pavlin, spoštovani občani!
Občini Dobrepolje in Kostanjevica na Krki sta leta 2011 podpisali LISTINO O POBRATENJU. V listino smo napisali: »Glede na zgodovinsko povezanost obeh občin, zlasti na področju kulture in umetnosti, bosta občini namenili posebno pozornost sodelovanju in izmenjavi izkušenj v kulturi, umetnosti, pri skrbi za ohranjanje kulturne in
naravne dediščine, v turizmu, gospodarstvu, šolstvu in športu. Občini bosta podpirali vsestranske vezi med njunimi prebivalkami in prebivalci.«
Zadnja leta nas povezujejo tudi poplave in prav ob takšnih preizkušnjah so vezi med nami še kako pomembne. V imenu občine Kostanjevica na Krki in njenih prebivalcev se vam želim iskreno zahvaliti za pomoč, ki ste nam jo izkazali ob septembrskih poplavah, za vse vaše donacije, zbrano hrano in denarne prispevke. Prav v takšnih trenutkih se zavemo, kaj pomenita medsebojna solidarnost in sodelovanje. Iskrena hvala še enkrat!
Vsem občanom občine Dobrepolje želim vesele božične praznike, veliko sreče in zdravja v novem letu 2015
ter kličem na snidenje v letu 2015 v Kostanjevici na Krki.
župan občine Kostanjevica na Krki Ladi Petretič
T!
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Kandida žuga -pa saj to ni kuga
V neki državi se je zaradi dobrega gospodarjenja državljanom naglo zviševal življenjski standard. Ljudje so bili polni denarja, dobrin, maščobnih oblog ter zadnjičnih žuljev od drgnjenja po fotelju. Ponudba na policah trgovin je komajda še dohajala zabave željno nepotešenost zdolgočasenega folka, radijskim in televizijskim oddajam je zmanjkovalo idej za zadovoljitev izrojene domišljije »izvoljenega ljudstva«. Vso to psihostruktur-no izmaličenost je zaznal Svet za nacionalno antimorbidno prestrukturiranje in nemudoma sklical svojo 15. izredno sejo. Na njej so najprej potrdili prestolonaslednika, nato pa ustanovili Idejno-projek-tni komite za preprečevanje vsakodnevne naveličanosti državljanov. Prvi mož tega komiteja je postal Mister White, dotedanji direktor Meroslovnga inštituta za kalibra-cijo pekarniških tehtnic. Mister White se je šolal na Ladijski fakulteti tihooceanskega rušilca, kjer se je kot poveljnik kuharske enote študijsko dopolnjeval tako v vojaški kakor tudi v kuharski stroki. Na ti dve subspecialnosti se je Mister White opiral tudi pri svojem delu v komiteju. Najprej je uporabil vojaško razmišljanje in po analizi različnih študij o ustvarjanju neobstoječega zunanjega sovražnika prišel do sklepa, da mora Svet za nacionalno antimorbidno prestrukturiranje za svoje preživetje zdolgočasenemu ljudstvu ponuditi figurativno polrealno podobo novega sovražnika, ki razpreda svoje lovke po državi izvoljenega ljudstva in njihovemu preobjestne-mu razkošju. Naznanil je, da njihovo domovino ogroža sosednja država, ki se želi na prefinjen način polastiti delnic največjih podjetij in tako postopoma prevzeti nadzor in gospodarsko okupirati sanjsko deželo. Figura zunanjega sovražnika je dobila silni razmah, državljani so ob svojem skorajšnjem znotrajglavem obu-božanju od poplave denarja in blaginje v odkrivanju sovražnika ponovno zaživeli in njihovo življenje se je v silni vnemi za razkrivanje »barab« kmalu spet polepšalo. A kar je lepo, ne traja dolgo ... Mister White je kmalu moral najti nekaj novega. Dolgo je razmišljal, cele noči je hodil sem
ter tja, analiziral študije, pil sok, jedel piškote, sladke kompote in mlečne dobrote. Razmišljal, pil sok, jedel piškote, sladke kompote in mlečne dobrote ..., dokler ni nekega večera, malo po polnočni uri, prav globoko (oprostite) rignil. Iz želodca se mu je v usta dvignila sladko-grenka pena, začutil je, da jo mora nemudoma izpljuniti. In izpljunil jo je v kozarec za protezo, kamor je pred pol ure natočil čisto vodo. Z izbuljenimi očmi se je zagledal v plavajočo slino, ostrmel je v svojem spahovanju in v tistem trenutku ga je prešinila neverjetna ideja: v potapljajoči se slini, ki je počasi tvorila nitke proti dnu kozarca za protezo, je našel novega sovražnika številka ena za svoje nadobudne državljane. Da, našel je novega sovražnika, ki ga je bilo treba samo še poimenovati. To nalogo si je pustil za naslednji dan .
Naslednji dan je poklical svojega nekdanjega profesorja na Mikrobiološkem inštitutu tihooceanskega rušilca in ga prosil za informacijo, kaj bi bile nitke, ki se tvorijo v poslinjeni vodi. Profesor ga je po enodnevni analizi poklical nazaj in mu rekel: »Dragi Mister White, to je Candida!« Takoj naslednji dan je osrednji državni časopis z velikim pompom že oznanil ekskluzivno novico, da ima država novega sovražnika; ne zunanjega ne notranjega, ampak zno-trajčloveškega! »Drage bralke in bralci! Naša država je dobila novega sovražnika, sovražnika v državljanih samih, to je sovražnik z imenom Candida - Albicans Candida, kot bi se predstavil agent 007.« Takoj po objavi te novice je silno završalo tudi po drugih medijih, predvsem po internetu. Beseda CANDIDA je preplavila brskalnike, iskalnike, klepetalnike in čvekalnike. Razmah besede CANDIDA, ki označuje glivico, je bil tolikšen, da so bili računalniški virusi, črvi in trojanski konji potisnjeni v ozadje. Nacionalni sovražnik CANDIDA je bil tako v ospredju dogajanja, da so bili na robu obupa tudi hekerji, saj se za njihove veliko manj zveneče grožnje skoraj nihče več ni zanimal. Mister White je postal medijska zvezda. Država ga je hkrati tudi postavila na čelo Projek-
tantskega tima CANDY-NUMB, ki je imel za nalogo izdelati prototip merilca količine kandide v človeškem telesu. Tako se je s svojo ekipo Mister White preselil na Ladijsko fakulteto tihomorskega rušilca, kjer je sodeloval s posebej izbranimi strokovnjaki različnih strok, zraven pa je seveda sodelovala tudi vojska.
Čez nekaj mesecev je bil prototip na-red za poskusno uporabo. Merjenje z novo napravo CANDY-NUMB je bilo preprosto, neboleče in nenevarno, rezultati pa niso bili ne vem kako točni. Prve analize so pokazale, da je kandida prisotna pri vseh ljudeh. Pri enih je je več, pri drugih manj. Sledile so dodatne študije, treba je bilo določiti mejo, do katere vrednosti za do-tično tkivo govorimo o normalni količini kandide oziroma katere so vrednosti, ko lahko rečemo, da je kandide preveč. Kako naj izmerjene vrednosti povezujemo z določenimi zdravstvenimi težavami, kaj povzroča porast kandide v določenem tkivu, denimo v tkivih, ki so v normalnih pogojih brez prisotnosti mikrobov, in kaj storiti, da se njene vrednosti zmanjšajo. Vsak novi odgovor je, kot je v znanosti že sicer staro pravilo, sprožil številna nova vprašanja in vojna proti kandidi je doživljala svoj vrhunec.
Mister White je vsak dan delal pozno v noč. Nekega večera, ko je spet analiziral študije, pil sok, jedel piškote, sladke kompote in mlečne dobrote, pa v njegovo sobo vstopi dvanajstletni sin. »Zakaj ne spiš, sinko?« ga vpraša ... »Očiiii, jaz sem bral tvojo študijo o Candidi albicans, potem sem pa v latinskem slovarju prebral, da pomeni "albi" isto, kot naš priimek. "Albf pomeni white (belo). Jaz se nočem pisati White, ne maram priimka, ki je enak priimku sovražnika naše države.« Mistra Whita je spreletelo, dobil je mravljince po vsem telesu ..., saj res, Candida albicans je dobila dodatno ime "albicans" zato, ker na sluznicah dela bele obloge in povzroča belkast izcedek . Tudi Mister White je v trenutku zasovražil svoj priimek in sinu še isti večer obljubil, da ga bo naslednji dan spremenil.
To se je tudi zgodilo. Zgodaj zjutraj naslednjega dne je Mister White postal Mister Black. S tem je tudi njegov sin postal Mister Black Junior. Z novim priimkom se je Mister Black čez nekaj dni spet odpravil na ladijsko avanturo, novim odkritjem naproti. Ladijska fakulteta je plula čez morja in oceane, čez morske ožine in morske globine, skoz morska neurja, nevarna kot burja ..., dokler ni nekega septembrske-
december 2014
Iz dobrepoljske ambulante
29
ga jutra priplula do madagaskarske obale. Željni kopnega so najbolj neučakani sedli v čoln in z velikimi vesli odpluli proti obali. Med njimi je bil tudi Mister Black, s sabo so imeli za vsak primer tudi CANDY-NUMB. In glej, naključje, ravno ko so se izkrcali na peščenem zalivčku, priteče mimo madagaskarski domorodec, bosonogi mladenič, ki je ob pogledu na čoln, znanstvenike in prototip aparata za odkrivanje kandide v hipu obnemel. Seveda so obnemeli tudi ljudje s čolna, a že v naslednjem trenutku so izkoristili šok tekača in mu v nekaj sekundah izmerili količino kandide. Za vsak primer, da vidijo, kakšno količino sovražnika vsebuje njegovo telo. A kmalu so presenečeni ugotovili, da je ta vrednost minimalna. Kako je to mogoče, so se čudili ... Človek, ki živi tako bedno življenje, nima kandide. Takoj so se odločili še za dodaten poizkus. Aparatu so spremenili nastavitev, tako da je le-ta izmeril količino glivic na stopalih madaga-skarskega bosonogega lovca . In spet so bili presenečeni, glivic na stopalih preprosto sploh ni bilo. To pa je že tako preseglo vse meje, da so sicer presenečenega, a po drugi strani radovednega bosonogega lovca povabili na ladijski inštitut, da bi analizirali njegove življenjske navade in ugotovili, zakaj ne trpi za kandido, tako kot prebivalci njihove "dežele izvoljenega ljudstva". Največje razlike so se pojavljale pri naslednjih navadah: prebivalci revnejših držav pojedo manj sladkarij, popijejo manj piva, se več gibljejo v naravi, hodijo več bosi, imajo drugačne strese, ki jih lažje obvladujejo, ne kadijo, skoraj nikoli ne uporabljajo antibiotikov, pretiranega razkuževanja in detergentov. Ko so tako zaključili nekajtedensko študijo na ladijskem inštitutu, so zadovoljnega Malgaša odpeljali nazaj na obalo. A na obali naletijo na strašljiv prizor: člani nekega ma-dagaskarskega plemena se pripravljajo na pogreb mladeniča, ki je ležal na palmovih listih, po koži je imel počrnele lise. Žalostno so vzklikali neke besede v domačem jeziku in radovedni znanstveniki so bosonogega prijatelja povprašali, kaj vzklikajo. Ves zaprepaden jim prestrašeno odgovori: »BLACK DEATH! (ČRNA SMRT)« ... Mistru Blacku se je stemnilo pred očmi. »Kaj? Črna smrt? Kuga, a je to mogoče ... Bolezen, ki je sredi drugega tisočletja pomorila na milijone ljudi. In jaz se pišem Mister Black ... O, ne, spet bom moral spremeniti priimek, jaz se že ne bom pisal tako kot bolezen, ki jo povzroča bakterija Yersinia, Pestis Yersinia, kot bi rekel agent 007!« In že čez nekaj dni je Mister Black spet spremenil priimek. Odtlej se je pisal
Mister Violet, njegov sin pa Mister Violet Junior.
Današnja zgodba je odsev današnje družbe in popačenega načina razmišljanja o zdravju in bolezni. Kandida je idealna kandidatka za grešnega kozla pri iskanju krivca za slabo počutje sodobnega človeka. Kandida je multipotentna rešilna bilka za vse, ki iščejo skritega notranjega sovražnika kot nadomestni razlog za zdravstvene težave. Pravega razloga, kot so nezdravo življenje s presežkom kalorične hrane na eni strani in pomanjkanjem gibanja na drugi, ne priznajo. Aparatura CANDI-NUMB je prispodoba medicinsko tehničnega perspektivizma s sledečim ciljem: z naprednim aparatom fizikalno objektivizirati, kvantificirati in lokacijsko opredeliti telesnega sovražnika, nato pa s pridobljenimi podatki izdelati sodobno uničevalno orožje, ki bo temu notranjemu sovražniku izprašilo hlače, da se za vselej pobere iz našega telesa. Mister White, Mister Black oziroma Mister Violet pa je komična figura potentnega civiliziranega vseveda, ki se pase najprej kot bela, potem kot črna ovca, na koncu pa še kot lila kravica na pašniku naše od zanemarjenosti poraščene cone možganov za logično razmišljanje.
Ljudje smo edina bitja na svetu, ki s svojim razvojem izgubljamo občutek za mero. V težnji po podaljševanju občutkov ugodja obremenjujemo svoj metabolizem s sladkarijami, z alkoholom, s cigareti in z maščobami. Ko se že krepko prepozno zavedamo, da smo pretiravali, želimo s pomočjo raznih aparatov ala CANDY-NUMB
najprej poiskati, potem pa spraviti omenjene škodljivce na odprto bojno polje in jih brez vsakega truda, samo s pomočjo zdravil, potolči do amena. Nimamo mere pri težnji po bogastvu, nimamo mere pri adrenalinskih športih, osvajanju vesolja, porabi WC papirja, izbiri čim višje smreke za postavitev mlaja, izdelovanju neštetih parfumov, obteževanju predtelevizijskega kavča z lastno težo, nasedanju reklamam za čudežna zdravila, potešitvi firbca, kritiziranju cerkve, anonimni škodoželjnosti in kuhanju nepotrošljivih količin žganja. Iščemo mikro sovražnike, kot so ebo-la, ptičja gripa, bolezen norih krav, kuga, SARS, a vsem tem sovražnikom s svojim malomarnim odnosom do zdravega življenja na široko odpiramo vrata za njihov vstop v sredico našega telesa. Prav je sicer, da spoznavamo vse pasti mikrobov v preventivi pred hudimi okužbami, pa vendar se moramo obnašati odgovorno, s tem, da z zdravim načinom življenja ves čas vzpostavljamo temelje našega telesnega obrambnega sistema. Vemo, da zdrav način življenja ni internetno raziskovanje kandide, sprememba priimka ter izumljanje diagnostičnih aparatov in zdravil, ampak razvadno odrekanje in pridno tekanje. Privzemajmo koristne zglede eni od drugih: Evropejci od Afričanov, denimo uravnoteženo prehrano in bosonogi tek za zatiranje kandide, alergij, degenerativnih bolezni; Afričani pa od Evropejcev, denimo gospodarski napredek za borbo proti revščini, s čimer ne bo več prihajalo do bolezni, povezanih s slabo osveščenostjo in slabim higienskim režimom, kot so kuga, kolera, ebola, AIDS. ♦
URNIK DELA SPLOŠNE AMBULANTE NA VIDMU DR. MARIČ
PONEDELJEK: 7.00-15.00 TOREK: 11.00-17.00 SREDA: ambulanta Struge ČETRTEK: 12.00-19.00 PETEK: 7.00-14.30
DR. MERVIČ
TOREK: 17.00-19.15 SREDA: 12.00-18.00 PRVA SOBOTA V MESECU: 7.30-13.30
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Marija Tegel
Zdaj zdaj bomo delali inventuro za leto 2014. Obljubljali si bomo, kaj vse bomo bolje in drugače delali in kaj vse bomo naredili za svoje zdravje. Upam, da se bomo teh obljub držali, ampak vsi vemo, da to ni kar tako. Kajti življenje teče kar po svoje, le malokdaj lahko kaj spremenimo.
Pa naj malo pogledam na iztekajoče se leto, kaj smo delali in kako smo preživljali skupne urice na naših »feštah« in seveda izletih. Domača druženja so bila dobro obiskana, saj se radi srečujemo in tudi zaplešemo, če nam le zdravje da. Pogovora pa nam tako in tako ne zmanjka, saj si imamo toliko za povedati.
Pa izleti. Izleta sta bila zaradi vedno nižjih pokojnin le dva. Prvi, zelo ugoden, v Benetke in drugi na Štajersko. Privoščili pa smo si obisk toplic. Prve so bile Šmarješke, nato Topolšica in še Rimske terme. V toplice smo odšli na povabilo IGA IZLETOV, ki so nam ponudili prevoz, kosilo in predavanje o njihovih proizvodih, le 3-urno kopanje je bilo treba plačati. Seveda nismo izpustili letovanja in kopalnega dne v Izoli. Naj povzamem, dodobra smo se razmigali, tako da nam čez zimo ne bo preveč škripalo po kosteh.
No, december je poln lepih dogodkov in tudi letos smo se skupaj s Karitasom in Krajevno organizacijo Rdečega križa odločili, da naše starejše člane obišče Miklavž. Prostovoljke so pridno pristopile k pripravi daril. Po vaseh so vas obiskovali poverjeniki in prostovoljci. V domu Prizma Ponikve in Predstruge ter Domu sv. Terezije vas je obiskal »pravi« Miklavž. Mislim, da ste ga bili tako vi kot tudi oskrbovanci domov zelo veseli. Kajti obisk sovaščana in beseda, dve vedno dobro dene.
Za lepše doživet praznični čas si bomo 26. 12. 2014 ogledali žive jaslice v živalskem vrtu v Ljubljani. Veselimo se tega dogodka.
Prednovoletno srečanje bo v nedeljo, 28. 12. 2014, ob 13. uri, mogoče bo še čas, da se zamudniki prijavite. Pridite, obišče nas tudi kakšen od dobrih mož! ♦
SPOŠTOVANE ČLANICE, SPOŠTOVANI ČLANI !
ŽELIM VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE, POLNE MIRU IN SREČE. V NOVEM LETU PA OBILO ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA.
SREČNO 2015!
Obvestilo!
Obveščamo vse, ki ste zainteresirani za letovanje v Izoli, da imamo rezerviran termin od 7. 3. do 14. 3. 2015. Odločite se, kajti v januarju se bo pobirala akontacija v znesku 25 EUR.
Povabilo!
MePZ »Škrjanček« vabi vse, ki radi prepevate, da pristopite k našemu pevskemu zboru. Za vse nadaljnje informacije pokličite predsednika zbora g. Cirila DEŠMANA na tel. št. 040-790-384.
Študentski klub GROŠ
Za študente se je novo študijsko leto že dodobra začelo, to pa pomeni, da je za Študentski klub GROŠ prišel na vrsto letni občni zbor in z njim vsakoletne volitve.
Patricija Kastelic
GROŠevi člani smo se sestali v petek, 5. decembra, v prostorih študentskega kluba GROŠ na rednem občnem zboru. Na kratko je bilo predstavljeno dogajanje v klubu v preteklem letu, predstavljen pa je bil tudi načrt dela za prihodnje leto. Po tem delu so sledile volitve. Za predsednika Študentskega kluba GROŠ je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik Gašper Kus. Do sprememb je prišlo med člani upravnega odbora, v katerega so bili na novo izvoljeni Boštjan Kutnar, Lovro Trilar, Patricija Kastelic, Marko Hribar, Adam Zupančič in Anja Blatnik.
Redni občni zbor in volitve so potekali mirno in brez večjih pretresov. Nekaterim starim članom so se pridružili novi obrazi, skupna vizija pa še vedno ostaja ista: izobraževanje študentov, kakovostno preživljanje prostega časa ter oživljanje klubskih prostorov, da bodo po več kot uspešni prenovi sedaj tudi služili svojemu prvotnemu namenu - druženju študentov. Prepričani smo, da bo GROŠeva ekipa tudi v prihodnje delovala odločno in preudarno, da se bodo iskrile nove ideje ter uveljavili novi projekti, skozi katere se bodo naši študenti še bolj povezali in aktivirali. Tako študij ne bo le nujno zlo, ampak tudi prijetno doživetje, ki ga bodo spremljale mnoge GROŠeve obštudij-ske dejavnosti.
Ob prihajajočem prazničnem obdobju in skoku v novo koledarsko leto pa Študentski klub GROŠ vsem svojim članom in njihovim najbližjim želi, da se vam izpolnijo vsi začrtani cilji in naj se vam sreča iskri na vseh poteh, ki so še pred vami. Miren božič in srečno v letu 2015! ♦
Adrenalinski sport dečka iz Strug
"Pri uspehu gre v glavnem za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so ostali obupali." (William Feather)
Mojca Pugelj, učiteljica
Miha Nučič iz 3. razreda, doma iz Rapljevega, že 2 leti trenira kros s 50 ccm motorjem. Za ta šport ga je navdušil sosed Vojko Križan. Z njim in s svojimi starši se Miha udeležuje tekem. Tekme ima ob sobotah in takrat ga spremlja vsa njegova družina, ki srčno navija zanj. Brata David in Matic sta nanj zelo ponosna in ga v tem podpirata, prav tako starša, vendar še vseeno na prvo mesto postavljata šolo in uspeh v njej.
Dosegel je že 3. mesto v Beli krajini, dvakrat 3. mesto v Stranski vasi in 3. mesto v Semiču. Njegov velik vzornik je Valentino Rossi.
Šport, s katerim se ukvarja Miha, zahteva kar nekaj opreme: čelado, zaščito za hrbtenico, zaščitne hlače, rokavice, škornje in očala ter seveda motor. Na začetku decembra je dobil nov motor, sedaj 65 ccm, in je nanj zelo ponosen.
V letu 2015 bo pridobil tekmovalno licenco, da se bo lahko udeleževal tekem državnega in pokalnega prvenstva.
Obljubila sem mu, da bomo prišli med šolskim letom skupaj z
njegovimi sošolci pogledat, kje vadi za trening. Vadi namreč v bližini svoje hiše, v gozdu, kjer ima urejeno dirkališče. Trenira pa na urejenih progah, kjer tudi tekmuje.
Njegova velika želja je, da bi na tekmi dosegel 1. mesto. Mi vsi mu želimo, da bi se njegova želja kmalu uresničila. ♦
Namizni tenis - medobčinsko ekipno pokalno tekmovanje za leto 2014
Marjan Prijatelj
V soboto, 29. 11. 2014, je ŠD Kompo-lje v sodelovanju z ŽŠO Grosuplje organiziralo MEDOBČINSKO EKIPNO TEKMOVANJE v namiznem tenisu, ki je potekalo v telovadnici OŠ Dobrepo-lje. Na tem tekmovanju sodelujejo ekipe iz občin: Dobrepolje, Velike Lašče, Grosuplje in Ivančna Gorica. Tekmovanja se je udeležilo 7 ekip. Glede na število ekip smo se dogovorili, da igramo po sistemu po skupinah. Sledilo je
veliko število tekem, saj je vsak igralec igral povprečno 10 tekem. Tekmovanje je trajalo do 22.30, začeli pa smo ob 15.00. Vsi igralci smo bili po koncu tekmovanja pošteno utrujeni, prve tri ekipe pa tudi zelo zadovoljne, saj je sledilo podeljevanje pokalov. Vse ekipe so se nam zahvalile za dobro organizacijo in pogostitev, za katero je poskrbelo ŠD Kompolje. Nazadnje smo še pospravili telovadnico in se utrujeni vrnili domov malo pred enajsto uro. ♦
RAZVRSTITEV:
1.	mesto: KGG KRKA I
2.	mesto: ŠMARJE
3.	mesto: STIČNA
4.	mesto: ŠD KOMPOLJE (Domen Prijatelj, Primož Prijatelj,
Tone Meglen, Andrej Meglen in Marjan Prijatelj)
5.	mesto: KGG KRKA II
6.	mesto: SIMPATIJA (STIČNA)
7.	mesto: ŠMARJE VETERANI
Športniki leta med invalidi Tiršek, Pevčeva, odbojkarska in strelska ekipa
Letošnja podelitev priznanj najboljšim športnikom invalidom, ki jo je v Ljubljani pripravila krovna Zveza za šport invalidov - paraolimpijski komite (ZŠIS-POK), je bila v znamenju strelcev.
Najprestižnejša priznanja so dobili strelca Franček Gorazd Tiršek in Vesel-ka Pevec - občanka občine Dobrepolje -, moška strelska ekipa ter ženska ekipa v odbojki sede.
Veselka Pevec si je nagrado prislužila z nastopi na julijskem svetovnem prvenstvu v nemškem Suhlu, kjer je osvojila prvo mesto v disciplini padajoče tarče v kategoriji (SH2) ter drugo mesto ekipno z zračno puško stoje (SH2). Tiršek je na tem SP osvojil tretje mesto v disciplini padajoče tarče (SH2) in prav tako drugo mesto z ekipo. Oba sta kot člana ekipe, v njej je bil še Damjan Pavlin, prispevala tudi delež k srebrni medalji, ki je tej zasedbi prinesla tudi nagrado za športnika leta med moškimi ekipami.
"Odražata se naše trdo delo in dobro vodenje. Res delamo dobro, trdo, disciplinirano in vidni so rezultati. V vsaki sezoni se izpostavlja tekmovanje, za katero se dela. Letos je bilo to SP v Su-
hlu, sezona pa je bila zahtevna. Obremenile so me težave s hrbtom, bilo je veliko odrekanja, pomanjkanja treninga, a sem se zbral in nastopil po svojih najboljših močeh," je dejal Tiršek.
"Spet smo imeli medalje, spet je bilo v redu in dosegli smo lepe rezultate. Zasluge gredo trenerki Poloni Sladič in nam, ker smo res pridni. Kjer je disciplina, so tudi rezultati. A priznanja za športnico leta nisem pričakovala, bila sem kar presenečena. Res sem bila zlata na SP, pa ekipno smo bili srebrni, da bom športnica leta, pa nisem pričakovala," se je nagrade razveselila Pevčeva.
ZŠIS-POK je na tradicionalni prireditvi v Ljubljani podelila še številna priznanja za športnike, ki so se letos izkazali na mednarodnih tekmah, prejeli so srebrne in bronaste znake.
Naši občanki Veselki Pevec iskreno čestitamo za to visoko priznanje! ♦
Pisma bralcev Kaček
Anakonda
Če že daješ nasvete županu ali županji, KAČEK, se vsaj ne skrivaj. Se bojiš pregovora, da naj le čevlje sodi kopitar? Kako pa naj kdo v dobrepoljski gnojnici daje nasvete glede županovanja ali kakor ti pišeš: dolini Fovckariji? Edini župan doslej, ki po mojih standardih odgovarja pameti in statusu župana, je gospod Janez Pavlin in še ta je iz Po-nikev. Si se vprašal, ko je bil župan g. Jakopič, če je iz srca služil ljudstvu ali pa je sebi lajšal težave zaradi zablod in prazne malhe? Verjemi, Janez ima velik besedni zaklad, za sabo pa uspešno Listo Janeza Pavlina in tudi mojo pomoč. Kdo trdi, da ni dober gospodar - najprej v svoji hiši? Pač ni njegova prioriteta materialno bogastvo, pa saj tudi krščanska čednost to ni! Ne samo župa-novanje, tudi pisanje je zahtevno početje. Dokler se ne izobraziš, raje utihni. Kakšen psevdonim: KAČEK?
Lep pozdrav!
PRIPIS:
Baje je takoj po volitvah nekdo poslal vesoljni potop v Kompolje. Zakaj že? Zaradi strpne kulture ... delamo predvolilne kampanje. Iz Ponikev vedno za vas in še bomo, saj smo občani občine Dobrepolje. Radi pomagamo. ♦
(Naslov hranimo v uredništvu.)
nj	[n
Življenje je treba živeti in vselej moramo biti
radovedni. Nikdar, iz nobenega razloga ni treba življenju obrniti hrbta.
Eleanor Roosevelt
^_^
december 2014
Voščila
33
Želimo vam blagoslovljene božične praznike in vse dobro v prihajajočem letu.
V upanju na boljše ta se ponosno praznujmo dan samostoinostr in enotnosti.
Srebali
Občmsk- od Do i Nove Slovern.= Dobrepol|S
IN ČAS JE, DA SE VSE ZAOKROŽI, DA KONEC SE DOTAKNE SPET ZAČETKA
IN ZARIŠE NOVO POT. Naj bo pot v letu 2015 pot novih uspehov.
UPAJMO: - SI BITI TO, KAR SMO, - NAREDITI, ZA KAR V ŽIVLJENJU GORIMO. UPAJMO Z VSO MOČJO IN UŽIVAJMO ČUDEŽNO ŽIVLJENJE . UPAJMO SI SEGATI PO LESKETAJOČIH ZVEZDAH.
MIR BOŽIČNE NOČI NAJ VAS SPREMLJA V NOVEM LETU 2015 VSE DNI.
Občinski odbor SDS Dobrepolje

Radosti svete noči, mifu, veselja in blagoslova v novem letu 2015 vam želi,
Občinski odbor SLS Dobrepolje
v	v
Društvo gobarjev Štorovke Sentrumar Hočevje
želi vsem občankam in občanom občine Dobrepolje, našim članicam in članom ter vsem ljubiteljem narave vesele božične praznike, veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2015.
v	v
Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje
VSO
Območno združenje za
VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE Grosuplje - Dobrepolje,
svojim članom, občanom in bralcem ter še posebej nosilcem vrednot slovenske osamosvojitve
ČESTITA za praznik DAN SAMOSTOJNOSTI, ŽELI blagoslovljen in miren BOŽIČ, v NOVEM LETU 2015 pa veliko zdravja, uspehov i n osebnega zadovoljstva!
Andrej SELAN predsednik OZ VSO G-D
Vsak dan, ki ga živimo, je smiseln, če v njem prepoznamo tudi kanček sreče. Želimo, da bi verjeli in upali v svojo srečo tudi v letu 2015!
Vesele božične in novoletne praznike!
Društvo delovnih invalidov Grosuplje
Vesele božične praznike ter Dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2015 srečno, zdravo in zadovoljno! Vsem donatorjem, krvodajalcem in prostovoljcem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu!
RKS - Območno združenje Grosuplje
Ne čakajte na veselo oznanilo,
bodite veselo oznanilo! Ne čakajte na dokaze ljubezni, bodite ljubezen in dajajte ljubezen! Ne čakajte, da se vam zgodi, prevzemite odgovornost in naredite to, kar želite, zdaj. Tako ravnajte sleherni dan, ki ga imate na voljo. Srečno leto ustvarjamo sami, če prevzamemo odgovornost za vseh svojih 365 dni.
Zadovoljne praznike Vam želi
liWms\%
p
DOBREFOLJE - STRUGE
predsednica Dpž Dobrepolje - Struge Nada Lunder
"irr! 1 I |H Jl^Firil, * M Y1WÍ ,1 pafuYjn}¿ '
tvtjhjjjh
f ,	iVaj vaju Nccc Iclo 2015
¿mogoči veliko pati, na Valerifr boste srečaii tople Ijudj.
nova ipotritrija in ^liinivc >ati-r/,.-. upiiijc. zdrahe in veselje, pa nij vam.lcp£4jo vse Hrti.
http://www.dobrepolje.si/panorama/
PROSTORSKA PREDSTAVITEV OBČINE DOBREPOLJE
■STRUGE]
Dragi prijatelji Športnega društva Struge!
Sitčc ns vseh krilci h in dolgih poteh vam iehmo
načel m ca Upravne' ur>u1e GTt>Su pitje Lorcn« Gorifcjn s »detavel.
ŽIVLJENJE DAJE PLATNO, SLIKAMO SAMI! NAJ BO LETO 2015 ČIM BOLJ SLIKOVITO, USTVARJALNO, USPEŠNO IN SREČNO! ŠD Struge
Na pragu novega leta naj vam »čas vladar« nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi! Veliko zdravja, osebnega zadovoljstva, športa, sreče in ljubezni v prihajajočem letu 2015.
Dec. 2014 ŠD Dobrepolje
zdravo dhjStVO
Veliko sreče, zdravja in miru. Topline in osebnega
zadovoljstva. Veliko novega in vzpodbudnega, doseženega in osvojenega. Naj vse ovire postanejo premostljive, vse kar je bilo predaleč, dosegljivo, vse kar je bilo nemogoče, možno, vse, česar nismo imeli, pa četudi se ne uresniči, pa naj ostane v duhu upanja, vztrajnosti in poguma.
Vesel božič in lepe novoletne praznike želi
ijjfñ
X 1^77 ^v KOMPOUE
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO 2015!
Težave z računalnikom?
Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno!
Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe.
Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si
JUNITEH
RAČUNALNIŠKE REŠITVE
IT
Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668
Storitve:
•	Brušenje stekla
•	Fazetiranje stekla In ogledal
•	Peskanje stekla
•	Izdelava Izolacijskega termopan stekla
•	Kaljeno steklo
t	Tuš kabine (po meri, s tesnili)
•	Ogledala
•	Kopellt steklo za delavnice
•	Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika)
•	Montaža vsega navedenega
•	Ostale steklarske storitve
•	Intervencija 24 ur na dan
Blagoslovljene božične praznike ter srečno in zdravja polno novo leto.
PON. - PET. od 7h do 2oh, SOB. od 8h do i6h.
GSM: 031 505 375, TEL: 01 7807 879
ter VRATA"
Prostorov
OKNA PJiJliA
PRIBA OKNA d.0.0., tel: 01/510 55 30, fax: 01/510 55 31 Barbara, gsm: 041/449 334, Primož, gsm: 041/402 780
041/402-780 • priba@amis.net • www.priba-okna.si
Razstavni salon: Javorškova ul. 3, 1315 Velike Lašče, delavni čas: ponedeljek do petka, od 8h do 17h, sobota po dogovoru
auToučacrTUO
bruADuLQ egon 041/743 104
Cesta 66, 1312 Videm Dobrepolje http://www.avtolicarstvo-brundula.si info@avtolicarstvo-brundula.si
Popravilo toče brez lakiranja Brezplačna nadomestna vozila Popravljamo za vse zavarovalnice Kemično čiščenje Poliranje vozil Avtovleka 24h
SREČNO IN ZDRAVO 2015!
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorna urednica: Mojca Pugelj. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, informacije po telefonu 031 301 057. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov.