1
PRIMORIC
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru.
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAK ČETRTEK
Poštni čekovni račun St. 11/5091
Leto 11. Štev. 16
GORICA DNE 18. APRILA 1946.
Cena L. 4.-
Ljudstvo siovensko, ksj sem ti storil?
Ala ne slišite z naše Kalvarije tožnega kica trpeče Ljubezni: Ljudstvo slovensko, kaj sem ti storil in v čem sem te žalil? Daj mi odgovor! Tvojo zemljo som z dežjem namakal in s soncem ogreval; a ti si zato klelo mene in mojo Mater kot najbolj bogokletni narod.
Tvojim nasadom in setvam sem dajal blagoslov in v brazdah na njivah sem tvojim semenom kaliti pustil; a ti si podiralo križe ob potih in na holmih ter mi kradlo pre^-stole — monštrance in mi z grdim govorjenjem pljuvalo v obraz.
Tvojim trtam sem dajal roditi, mehčal sem ti grozdje in vino osla-jal; a ti si se čez mero opijalo, pijano divjalo, z noži in koli posega-
lo	v moje pravice do življenja.
O, ljudstvo slovensko!
Zate sem hranil svojo ljubezen, pozabljal sem tvoje krivice do mene, odpuščal sem ti in s teboj potrpel ; ti pa si vračalo vse le s sovraštvom do bratov in sester, do sosedov in starih. Odpuščati nisi hotelo, še s krivo prisego si zadoščenja iskalo in z onemoglimi starši nisi znalo potrpeti.
Zato sem bival v tvojih cerkvah, zaprt v tabernaklje ;h čakal tam nate, čakal v ljubezni predolgo; prišlo si, a le iz navade, brez srca in vse hladno. Ples in zabava vso noč in do jutra, a zame ti je bila ena ura predolga.
Zate sem ob nedeljah in prazniki obnavljal daritev, ti pripravljal božji kruh in blagoslov telesnemu kruhu; a ti si zamujalo, zunaj postajalo in večkrat sv. mašo opuščalo. Čast in nedeljo si mi ukradlo!
Zate sem klical pastirje, zate jim dajal duhovniško čast; ti pa si reklo: naj jih le vzamejo, naj jih obesijo in naj jim jermene režejo s hrbtov. Pognalo si jih iz šol in prepustilo otroke volkovom.
Zakonske zveze sem ti blagoslavljal in tvoje družine posvečeval; ti pa si skrunilo skrivnost zakramenta in iskalo ločitev zakona.
O, ljudstvo slovensko!
Glej, tvoje najmlajše sem čakal, tvoje otroke, da bi te v njih blago slovil in ti obstanek potrdil. Ti pa, ljudstvo slovensko, si očete vzgoji-
lo,	ki otrokom niso pustili priti na svet; ti pa, o ljudstvo slovensko, si matere dalo, ki so otroke v svojem telesu morile, in si zdravnike podprlo, ki so jemali življenje spočetim otrokom.
O ljudstvo slovensko, ti moja velika bridkost! Glej, v tebi sem hotel postaviti svoj kraljevski prestol. Majhno, eno najmanjših si po številu v družini narodov, a jaz sem hotel napraviti, da boš eno največjih po duhu in da se bodo veliki od tebe učili. Zakoni mojega kraljestva resnico, pravice in ljubezni naj bi tvorili trdno podlago tvojemu narodnemu življenju. Posvotiti in utrditi sem hotel tvoje domove, tvoje šolstvo, tvoja sodišča in vso zakonodajo ter tvojemu družabnemu življenju dati tisto ureditev, ki bi tudi tvojemu najrevnejšemu kmetu in delavcu zagotovila človeka vredno blagostanje in mirno, brezskrbno ter srečno družinsko življenje. A ti si zavrglo mene kot kralja in si si izbralo za kralje moje naspronike. Moje duhovnike podiš jz javnosti in jih oviraš pri delu oelo med štirimi stenami svetišč. Mnoge si pobilo, drugi so morali bežati. In vse tiste, ki sem jih obudil iz ljubezni do tebe, da mi pomagajo z duhovniki graditi moje kraljestvo v tvoji sredi, si z grdim obrekovanjem oblatilo, neštete pobilo, ostali so pa morali iskati zavetišča v tujini.
Kot Judje rohniš proti meni in zahtevaš: Križaj ga! Križaj ga!
Ti nočeš, da ti vlada Pot, Besnica
in Življenje. Izbralo si si rajši smrtonosno tavanje po neiznojenih goščavah brez luči — za glasniki laži in krivice, ki ti obetajo srečo, a pripravljajo pogubo.
O	ljudstvo slovensko! Gorje? — Ne! — K meni se vrni, zadosti za grehe in vse bom pozabil in zopet bo raslo in zopet cvetelo življenje.
-	li ste slišali klic s Kalvarije?
Zadoščajmo božjemu Srcu!
Dokler je še čas!
..Spoštujemo vero!“
Nekje na tem božjem svetu se je vršil koncert, pri katerem se je izvajala tudi pesem »Jok matere človeka« Pesem je sicer leposlovno zanič, zanimiva pa jc radi svojega izrazito bogokletnega značaja. Ma-
Iz življenja
Preganjanje v Jugoslaviji
Iz Glasu zaveznikov posnemamo: »Vatikanski radio je poročal o težkih razmerah, v katerih živijo jugoslovanski katoličani. V Sloveniji so po poročilu vatikanskega radia v enem letu ustrelili približno 60 duhovnikov in bogoslovcev. Zadnje obsodbe so izrekli 28. marca v Ljubljani. V neki škofiji je več kot 50 župnij brez duhovnika. Verski pouk so odpravili kljub ljudskemu glasovanju, pri katerem se je več kot polovica izjavila za verski pouk. Vatikanski radio nadalje pravi, da so zaplenili sedem katoliških tiskarn in ne dovolijo izdajati listov, ki niso brezpogojno naklonjeni sedanjemu režimu. Redovnike so pregnali iz samostanov in dobrodelnih ustanov. Šestdeset duhovnikov je še vedno zaprtih. Tudi iz Bosne pri-
nje za nepristranost in velikoduš nost katoliške dobrodelnosti, ki ne gleda na osebo, ki trpi, temveč le na njeno trpljenje.
Katoličani na Japonskem
Za japonsko katoličane je bila najtežja izguba v pretekli vojni smrt vso katoliške občine v mestu Nagasaki. V tem obmorskem pristanišču je bila najbolj cvetoča katoliška verska občina na Japonskem. Štela je kakih deset tisoč vernikov. Bili so po večini potomci nekdanjih slavnih mučencev iz Nagasaki, ki jih je sv. Cerkev že prištela svetnikom. Imeli so več cerkva in dragih verskih ustanov. Kri mučencev je prinašala Cerkvi obilne sadove in še obilnejši so se obetali za bodočnost. Toda prišel je nesrečni dan za Nagasaki, ko so A-
‘Vsem do6rotnikom, bralcem, sohu onikem, prijateljem in (nasprotnikom voščila blagoslovljene velikonočne praznike
Uredništvo in Uprava
. I n «11 f/umr**;,'--
i	objokuje svojega mrtvega sina in mu pravi sledeče:	»Oh,	kadar
človek ni več človek, temveč suženj nekoga, ki ga ni, pri katerem sem še včeraj milost iskala! Oh, kadar je človek še slabši kot črv, naj se v lastpi krvi zaduši! Sin moj, dobri sin! Ti si plod dveh nemih hrepenenj in opojne minute. Oče tvoj ni Sv, Duh niti mizar s cest. (Bogokletno cikanje na Kristusa, ki je bil spočet od Sv. Duha in kateremu je bil krušni oče mizar — sv. Jožef.) Sin moj, nisem to rodila v jaslih, temveč v krvavi postelji, med štirimi. vlažnimi stenani mrzlega januarskega dne. Tebe in mene za sužnja so imeli, najini duši globoko ranili. V najina srca so strupa nalili in nama ves čas le to govori-
li,	da je takšna volja Boga. Dragi, mrtvi moj sin! Vstani! Vstani, da se osvetiva! Da grozne laži, ki naju razdvajajo v imenu Očeta in Sina, pokopljeta sin in mati!«
Kje se je to izvajalo? Morda kje v Parizu za časa bogokletnega Voltaire-ja? Ali morda v Moskvi na zasedanju organizacije borbenih brezbožnikov? Ne, v naši slovenski Gorici 18. 3. t. 1. na koncertu, ki ga je pod vodstvom Srečka Kumarja priredil pevski zbor »Soča« iz Kojskega ob slavnostni otvoritvi glasbeno šole. Pravijo, da je »cela koncertna prireditev zapustila pri navzočih najboljši vtis in bi si podobnih koncertov še želeli« (Prim Soški tednik z dne 23. 3.).
In vkljub vseme temu še vedno govorijo: »Spoštujemo vero.«
Rod, ki 'menuje sužnost odvisnost od dobrega Očeta, ki je v nebesih in je poslal svojega Sina v smrt za zveličanje sveta, — tak rod kliče nase in na svoje otroke su žnost peklenskih sil.
Krščanska mati kaže otroku pot iz trpljenja v večno življenje.
Bogokletna mati pa kaže otroku pot ;z trpljenja — skozi smrt — v večno pogubljenje.
Taka ni slovenska mati. Ta mati je tujka, ki je prišla k nam iz tuji ne modernega brezboštva.
Trst
Marijina družba Marije milostljive v Trstu bo imela duhovne vaje od velikonočnega ponedeljka do bele nedelja
bajajo podobne vesti. V Sarajevu se je število duhovnikov zmanjšalo od na 6.«
Judje se zahvaljujejo sv. očetu
Italijanske judovske občine so se zbrale na kongresu v Rimu. Ob tej priliki so čutile dolžnost, da se znova zahvalijo sv. očetu za vse, kar sta sv. oče in Cerkev storila za Jude med preganjanjem od strani nacistov in fašistov.
To je vsekakor značilno zname-
meri kanci spustili nad mesto atomsko bombo. Mesto je bilo do tal u-ničeno in z njim vred tudi cola katoliška občina:	deset tisoč verni-
kov. To je pač bridka izguba za katoliško Cerkev na Japonskem, če upoštevamo, da je što!a komaj 120 tisoč duš. Torej z eno samo atomsko bombo je Cerkev izgubila na Japonskem skoro eno desetino članov! Kdo more presoditi, kako bo Bog tudi to žrtev Cerkve obrnil njej v dobro?
Skrb sv. očeta za lačne
»Nasičevati lačne«
Pred letom dni je bila pač glavna skrb vseh: zmagati. Zmaga je prišla, toda sovražnik je še vedno ostal. Samo ime je menjal: sedaj se imenuje — glad, lakota, pomanjkanje. Novi sovražnik ni nič manj hud, kot je bil prejšnji in nič manj nevaren. O tem pričajo skrbi državnikov po vsem svetu, ki se zbirajo na konference in ne posvetujejo, kako rešiti človeštvo pred smrtjo za lakoto. Smrt za lakoto grozi sedaj ljudem pravtako, kot je prej grozila zaradi bomb iz zi*a-koplovov, samo da jo ta bolj počasna in morda bolj strašna. Vsi, ki jim je mar blagor človeštva, so se zganili, da pomagajo vsak po svojih močeh. Med temi pač ni smel manjkati sv. oče, ni smela manjkati sv. Cerkev.
Kakor med vojno, tako tudi sedaj nadaljuje papež s pomočjo vsem trpečim in gladujočim. Papeževe kuhinje delujejo na mnogih krajih v Italiji in izven nje, tudi pri nas v Gorici in Trstu. Tu dobivajo vsak dan mnogi begunci in drugi potrebni ljudje kosilo in večerjo zastonj ali za majhen denar. Tudi na druge načine prihaja na pomoč Cerkov mnogim, ki so v potrebah, zlasti delavcem in brezposelnim. Že večkrat so v Gorici in Trstu prejeli delavci živila, ki jih je poslala papeška komisija.
Govor sv. očeta
Toda Cerkev bi hotela storiti še več. In ker ne more, kliče še druge na pomoč, jih spodbuja k požrtvovalnosti in velikodušnosti Tako moramo razumeti tudi govor sv. o-četa z dne 4. aprila po radiu na ves svet, v katerem poziva vse lju-
di, naj priskočijo na pomoč lačni) ..
»Govorimo vsem«, je dejal sv. oče, »ki imajo oči za gledanje in ušesa za poslušanje«. Komaj je človeštvo^ izšlo iz strašne kopeli krvi, že se mu stavijo na pot obnove nove hude težave. Izvedenci, ki štejejo in računajo, ugotavljajo z vedno večjo gotovostjo, da vsaj eni četrtini človeštva grozi lakota. Po mnogih deželah grozi, da pokosi cele množice, ki bo njihovo število tako veliko, da se bo v primeri z njim zdelo majhno število tistih, ki so padli ali umrli zaradi vojne.
Različne nepredvidene okoliščine so otežkočile možnost preskrbova-nja. V vzhodni Evropi niso mogli zaradi vojnih operacij obdelati zemlje; v južni Evropi in bližnjih pokrajinah so imeli zaradi suše zelo slab pridelek; v Aziji so pridela-
li	izredno malo riža, ki je mnogim narodom glavna hrana; pravtako so imeli sušo v južni Afriki.
Vse to se občuti sedaj najbolj. TVeba bo zelo čuvati in skrbno izrabiti tiste zaloge, ki so še na svetu, da pridemo do novega pridelka. In kljub temu se bo poznala stiska prav gotovo še drago leto, ker so vse zaloge tako izredno izčrpane Narodi, ki to zmorejo, bodo gotovo priskočili na pomoč. Toda sama organizacija in požrtvovalnost, je dejal sv. oče, ne zadostujota. »Človeškemu rodu grozi lakota. Lakota pa je že sama zase vzrok premnogih nemirov. Danes, ko mir šele kali, bi ga taki nemiri gotovo zatrli še p redno bi pognal. In vendar je mir tako zelo potreben vsakemu narodu brez izjeme!«
V	takem položaju, je nadalje pristavil papež, ne sme biti mesta za
kaka obračunavanja in maščevanja med narodi, niti hlepenja po oblasti. To je po besedah papeževih prav dobro razumela Severna A-merika; pravtako tudi Anglija in države Južne Amerike. Tem narodom je božja Previdnost zaupala nalogo, kakor njega dni Jožefu E-giptovskemu, da hranijo sestradani svet.
Tu je sv. oče znova poudaril, da je sedanje pomanjkanje nevarnost za ves svet in ne morda samo za premagane države. In gorje tistim brezvestnežem, ki bi morda hrano skrivali ali jo kako drugače izrabljali v škodo lačnim narodom.
Če se hoče svet rešiti, naj ohrani red in naj ne misli, da mu bo s takimi nepremišljenimi podvigi in nasiljem kaj pomagauo. Zato gorje tudi tistim, ki bi netili požar s hujskanjem k nepremišljenim u-porom.
Končno je sv. oče dal svoj blagoslov s popolnim odpustkom.
K tem besedam papeževim ni kaj pristaviti, kot samo to, naj vsak pomaga po svojih močeh: kdor ima, naj sam skuša prihraniti, da bo lahko drugim več dal; kdor nima, naj se ne pusti zavesti k nepremišljenim dejanjem, ker bo tako ie poslabšal svoj položaj. V Gorici so uvedli lepo navado, da premožnejše družine povabijo kdaj kakega otroka k sebi na kosilo, n. pr. za veliko noč ali ob kaki drugi priliki. Tako naj vsak skuša pomagati pn skupni stvari in naj pokaže, da je res kristjan.
Civilne
poroke
Od več strani prihajajo v Gorico poročila o civilnih porokah tudi v pasu A. Ivar pred NOO se izvrši poročna pogodim in zakon je po tej »ljudski« vo-i^i sklenjen.
Ti reveži ne vedo, da vse to ne pred Bogom ne pred katero koli svetno vlado nič ne velja in da sta taka »novoporočenca« le v stanju priležništva, torej smrtnega greha. Noben duhovnik jih niti na smrtni postelji ne more odvezati, ako ne obljubita, da rdi L gresta narazen ali 2. se po predpisih sv. cerkve dasta poročiti.
Do mirovne pogodbe so naši kraji (tudi pas B) po mednarodnem pravu tudi glede porok še vedno podvrženi italijanski zakonodaji. Ko nas bodo dodelili eni ali drugi državi, bomo dobili zakonodajo nove države. Pa naj pride že katera koli, v vsaki je za vse krščene ljudi vernike pred Bogom edino veljaven le cerkveni zakon; zato ne jugoslovanska ne italijanska zakonodaja katoličanom tega ne branita.
Tisti, ki se brez cerkve poročajo, se sami iz cerkve prostovoljno izločajo. Zato take »novo-poročence« vsaj to prosimo, naj ne hodijo, dokler so v zmoti, k sv. zakramentom. S tem, da zamolčijo svojo neveljavno poroko, postane njih spoved božje-ropna, sledeče sv. obhajilo je pa nov božji rop. Kazen za božje rope je pa; zakrknjenje srca. — Popolno otemnjenje razuma je že zdaj nad njimi, ako se še srce zakrkne, je to pač najhujša kazen, s katero Bog človeka kaznuje na tem svetu.
Vsaj ta nasvet naj take naše zgubljene ovčice sprejmejo od svojih duhovnikov: ne nakladajte greha na greh! Ko pride streznjenje, se boste vaših »civilnih porok« bridko kesali,* Mi pa molimo zanje, da bi to kesanje ne prišlo prepozno, t. j. ko ne bo več časa za pokoro.
Ameriški poslanec brani CerkeV
Že večkrat smo poročali, da Moskva napadu katoliško Cerkev in šo posebno papeža Pija XII. Sedaj lahko poročamo, kako sta oba, Cerkev in še posebno papež, našla zagovornika ne na prižnici, temveč v ameriškem kongresu (parlamentu), ne v duhovniku, temveč v osebi a-meriškega poslanca Mr. O’ Toole-.ia. Takole je ta mož povedal gospodom v ameriškem kongresu in v Moskvi: »Gospodje, bral sem v nekaterih jutranjih časopisih napad uradnega lista ruske vlade zoper rimsko katoliško Cerkev, zoper papeža Pija XII. in zoper novoimenovanega kardinala P. J. Spellmana iz New Yorka. Glavna obtožba je v tem, da so Cerkev in oba častitljiva njena sinova, ki sem ju imenoval, i'a-■1 i.x
»Ko sem bral ta napad zoper najstarejšo in najbolj sveto ustanovo sveta in zoper dva izmed njenih najodličnejših sinov, bi se čutil ponižanega kot Amerikanec, kot katoličan in kot človek, če bi no odgovoril na te velikanske laži.«
Rusija in krščanstvo
»Ko Rusija ni bila še nič drugega nego dežela gozdov in močvirja, se ja že utrdil nauk Jezusa Kristusa s pomočjo svete in nadnaravue katoliške Cerkve. Ta velika ustanova je oznanjala že od začetka po vseh deželah tedaj znanega sveta in njihovim gospodarjem človekovo dostojanstvo, vzvišenost duha, svetost družine in dolžnost priznavati postavno oblast!-»Cerkev je postavila temelje taki civilizaciji, ki je mogla iu hotela zagotoviti temeljne pravice človeka, katere mi v Ameriki tako glo boko ljubimo... in ki so:	svoboda,
pravica, enakost in možnost moliti Boga brez ovir in omejitev. To so resnične pravice, ki jih zagotavlja naša ustava; pravice, ki jih še sedaj rue priznavajo ravno tisti, ki Cerkev obtožujejo.«
Pij XII. knez miru
»Pij XII. ni samo velik papež, temveč tudi eden največjih sedaj živečih mož. Priznan je bil kot »knez miru«, naziv, ki mu ga vsi enodušno dajejo zaradi njegove velike ljubezni do vseh otrok bo žjih.«
»Pred zadnjo veliko vojno se je na vso moč trudil, da bi prihranil svetu krvavo žrtev, ki še vedno pustoši življenje milijonov ljudi.
V	hudih dnevih borbe je bil pastir vseh zatiranih, namestnik Krislu sov na zemlji ne glede na vero, barvo kože ali narodnost. Njegova prva skrb je bila borba zoper zatiralce v prid trpečim:	dal je zato-
čišče judom, kristjanom, brezbožni-kom. Predno se je začela vojna, so ga po vsem svetu priznavali kot največjega pobornika za socialno pravičnost. Mnoga socialna načela pok. predsednika Roosevelta so bila. vzeta iz okrožnic sedanjega sv. očeta. Nazivati Pija XII. fašista, Pija XII, ki je vedno branil človekovo dostojanstvo, je višek neumnosti . lasti zato, ker so tožitelji ravno tisti, ki so se družili s fašistom Mussolinijem še do no dosti let od ;ra in ki eo zastavili svoje boga stvo, čast in ljudi, da so pomagali in branili fašizem...«
»Tudi ko je bila ta nespametna zveza sklenjena, se je Pij XII. bo
ril za rešitev duše italijanskega naroda od okužen ja.«
Nato poudarja govornik, da n-bil nikoli zoper Rusijo ali filoua-cist, kar pričajo njegovi govori v parlamentu 1. 1937. zoper nacistično Nemčijo v prilog Rusiji.
Kard. Spellmann, priljubljen mož
»Nobeu človek v naši državi ni tako ljubljen kakor čudoviti nadškof iz New Yorka Spellmann«, je nadaljeval poslanec. »On ni samo prvi meščan mesta New Yorka, ampak tudi eden najbolj priljubljenih mož v vsej državi...« Pridobil pa si je to priljubljenost kardinal Špelinimi s svojo svetostjo, ponižnostjo, prijaznostjo, ljubeznivostjo in svojo skrbjo za vojake med vojno. Zaradi tega ga spoštujejo vsi Amerikanci brez razlike na Veroizpoved, zakaj v njem vidijo združitev dveh »izmov«, katolicizma in
amerikanizma, obeh čistih in nepokvarjenih; nobeden izmed njiju ni omadeževan s fašizmom ali s komunizmom.
Končal je poslanec O’ Tool« s temi besedami: »če Rusija v resnici, želi mir in spoštovanje sveta, potem mora prenehati z napadi zoper najstarejšo, najbolj spoštovano in češčeno ustanovo. Ce bo Rusija sprejela nauk Cerkve, bo ostala. Cerkev je videla nastanek in zaton stotin in stotin vlad in režimov m političnih filozofij. V prihodnjih stoletjih jih bo videla še na stotine ;n stotine. Vse, kar je dobro, bo preživeto; kar je slabega, se samo uničuje. Vlade morejo obstati edinole, če sledijo nauku Kristusovemu:
»Ljubi Gospoda, svojega Boga«, u »Daj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«
Tako branijo v ameriškem parlamentu čast cerkve in njenih predstavnikov, ker so pravični in demokratični do vseh.
OKNO V
VET
VPLIV ZN RASTE, Cesar niso mogli doseči ZDA iu Anglija, namreč odgovora Sovjetske vlade glede njenih oduošajev do Perzije, to je dosegla organizacija ZN. S tem so Sovjeti tudi v dejanju pritrdili besedam svojega načelnika Stalina, da bodo zvesti ZN iu da jih pri-poznavajo kot vrhovno oblast nad vsemi državami. To je velik korak do zmage miru.
Rusija in Perzija sta oe neposredno dogovorili, da bodo Sovjeti odpoklicali svoje čote do 6. maja iz Perzije, la pa je Rusiji dovolila za dobo 50 let soudeležbo pri njenih petrolejskih vrelcih, če pogodbo potrdi novoizvoljeni perzijski parlament.
GRČIJA je po volitvah dobila
novo koalicijsko vlado; njen predsednik je bivši sodnik Poulitzas, zunanji minister pa je postal Con-stautin Tsaldaris, voditelj monarhistov. Regent uadškof Damaskiuos je po zaprisegi nove vlade javil svoj odstop iu kralj Jurij II. je iz Londona, brzojavil, da ga je sprejel. Naprosili so nadškofa, naj vsaj začasno še sprejme regenstvo, a on je to odklonil. Rekel je, da je Grčijo od roba propada privedel do postavne vlado in zdaj smatra svojo nalogo za dovršeno.
Bivša ZVEZA NARODOV ima svoje zadnje zasedanje v Ženevi, da izroči svoje imetje, ki ga cenijo na 2.700.000 šterlin, novi Organizaciji Združenih Narodov. Predsednik jo izpovedal pri tem zasedanju:	Zgo-
dovina bo ZN obsodila, ker so se člani zavedali, da se umikajo odgovornosti prav takrat, ko bi bili morali storiti sklepe veliko važnosti Vsled te neodločnosti je stara ZN propadla.
RAZMEJITVENA KOMISIJA je odšla iz naših krajev in ima v Londonu sklepno zasedanje, ki bo pripravilo svoje poročilo zunanjim ministrom. Radovedni smo, kako nas bodo ti gospodje ocenili in ka ke vtise so odnesli iz naših krajev.
MIROVNO KONFERENCO bi radi pospešili, ker le prepočasno deluje odbor namestnikov zunanjih ministrov v Londonu, ki priprav Ija za to konferenco predloge. Zato jo zunanji minister ZDA Byrnes povabil vse svoje tovariše na se-
stanek v Pariz za 25. aprila, da bi premostili težkoče, preko katerih njih namestniki v Londonu niso mogli. Poglavitna izmed teh težkoč je zahteva Sovjetov po zaupui u-pravi bivše italijanske kolonije Tripolitaiiije. — Vsi zunanji ministri velesil so obljubili svojo udeležbo pri konferenci.
DAN VOJSKE. Predsednik Truman je ob priliki proslave »Dneva vojske« 6. aprile imel pomemben govor. Rekel je: Združene države so danes močna država in je ni močnejše. To ni baharija. To ie dejstvo, ki nas dviga k vzvišenim mislim, a nas obenem obvezuje k ponižnosti, ker naša moč pomeni da moramo prevzeti vodstveni položaj iu sprejeti zanj odgovornost. Neposredni namen naše zunanje politike je, kar najbolj podpirati organizacijo Združenih Narodov. Da pa se ohranimo močne, je treba sprejeti načrt za obvezno vojaško vežbanje. To ne pomeni naborov. Ni mišljeno, da bi morali naši mladeniči določeno dobo v mirnem ca su službovati v vojski ali mornarici. Ostali bodo civilni državljani. Z novim zakonom hočemo le, da bi bil vsak posameznik izurjen in pripravljen, da zavzame svoje mesto, če bi po nesreči izbruhnila nova vojna. Pa so praktični ti Amerikanki!
Načelnik generalnega štaba general Eisenhower je v ameriškem senatu zahteval, da se podaljša rok obveznega službovanja v armadi še za eno leto, t. j. do 15. maja 1947, da bodo doseženi v svetu cilji, za katere je Amerika šla v boj.
ŠPANSKxY ima sedaj dve vladi in 2 parlamenta — eno v Madridu, drugo — begunsko — v Parizu. Francovo vlado mislijo spraviti na r.utožno klop organizacije ZD, češ da jo nevarna za svetovni mir, Poljsko pa pošiljajo komunisti v ogenj po ta kostanj.
LONDON. V Angliji je zaposlenih pri delu na polju 110.000 nemških in 35 tisoč italijanskih vojnih ujetnikov. Italijane bodo tekom leta 1946 izpustili domov, pritegnili pa bodo k temu delu še 90 tisoč Nemcev.
LONDON. V zapadni Nemčiji so morali Zavezniki znižati prebival-
stvu dnevne obroke hrane. Delavci so v protest prekinili delo za 5 ur.
RADIO MOSKVA poroča, da je profesor Dukov v zvezdarnioi univerze v Kazanu opazil na nebu nov komet v bližini Velikega voza. Pomika se proti zvezdi severnici.
MOSKVA. Na oznanjenje Manjino, ki g’a Rusi praznujejo 13 dni za nami, je bila v ruski pravo »lavni katedrali po dolgem času spet slovesna služba božja. Komunizem je, kakor vidimo, spremenil taktiko, da laglje slepi domačine iu tujce.
V	BENETKAH je bil izvoljen za župana komunist odvetnik Gian-ciuiuto. V mestnem odboru sedita še 2 komunista, 8 socialistov in en republikanec. Krščanski demokra-tje niso zastopani v njem, ker so ,'lcležbo odklonili.
ČEŠKOSLOVAŠKA. Že od nekdaj so Čehi zuani kot pratktični ljudje, ki se ne dajo voditi od kakega domnevnega zanosa, ampak računajo z dejstvi. Tudi v zadnji vojni jih ta čut ni zapustil. Trpeli so pou nemško okupacijo dalj časa kot mi, a imeli so v Londonu svojega izvrstnega voditelja dr. Beneša in so se njegovih navodil od tam dobesedno držali. Po požigu naselja Lidice, pri katerem so spoznali vso krutost Nemca, jim je njih praktični čut veleval nehati z dejanskimi napadi in začeti raje tihi odpor (pasivno rezistenco) po tovarnah in povsod v življenju. Izognili so se poru-šenju dežele, a Nemcu so vseeno prizadeli mnogo škode. Seveda so gledali z zaupanjem na velikega slovanskega soseda na vzhodu in tudi pri njih je užigala navdušenje komunistična misel. Pa tudi tu so se zopet pokazali kot prektični ljudje. Po osvobojcnju je zasedla Češkoslovaško armada sovjetskega generala Konjeva, ki se je zelo zmerno obnašala iu si ni.odtujila čeških src. A za njo so prišle druge okupacijske čete, začele so se tatvine, ropi, nasilstva. Praktični Čeh je spoznal, kakšen je komunizem v svojem bistvu — in se je obrnil od njega. Angleški list »Daily Tele-graph« prinaša te dni dopis Lorda Bizkenheada, ki se jo pred kratkim vrnil iz Češkoslovaške, in pravi, da je bilo po osvojitvi 80 odstotkov mladine navdušene za komunizem, danes je pa ista mladina jmtikomu-nističuega duha. To spremembo jo pripisati v največji meri osebnim doživljajem teh ljudi, ki so prišli v stik z rusko okupacijsko vojsko.
Enake izkušnje imajo Dunajčani. Tam pravijo, da bi mogli prenesti še tretjo svetovno vojno, a nikakor ne še ene boljševiške »osvobodit
V6«.
To so Čohi — in naši Slovenci ter sploh Jugoslovani! Dokler ne bomo poskušali na svoji koži, tudi mi no čemo verjeti in nam je komunizem zaželeni raj. Ko bo iu če bo prišel, se bomo pa za ušesi praska li: Oh, kaj sem naredil, oženil sem se! In bomo iskali na nebu nove odrešilne zvezde.
Rdeča zvezda
V	Italiji izbirajo razne stranke znake za glasovnice pri volitvah, ki bodo 2. junija. Komunistična stranka ima za svoj znak tudi rdečo zvezdo. Zopet nov dokaz, da rdeča zvezda nima s slovenstvom nič skupnega, ker je znak brezbožnega komunizma, ki hoče razpresti mreže po vsem svetu.
ijaMa stranka » (piniji
Ljudska stranka v Argeutiniji je zopet izjavila, da je in hoče biti. katoliška, ker ji je pri srcu, da bi bilo v Argeutiniji javno življenja zgrajeno na temeljih katoliških načel. Izjavila je tudi, da spada v isto družino kot vse krščanske demokratične stranke v ostali Ameriki iu Evropi. Objavila je tudi svoj program, ki vsebuje te točke:
! ) Delati na to, da bo država skrbela za splošni blagor in socialno pravičnost ter da se ne bo vmešavala v privatne iniciative, kjer te lahko s;:iiie dosežejo svoj namen. Poskrbeti, da se država no bo vtikala v družino in v odnose med kapitalom iu delom, če to ni potrebno za resničen javni blagor. Vse to v duhu prave demokracije, da ne bo zavladala diktatura, kjer se država vmešuje v vsako stvar z namenom, da bi vsi tako delali in mislili, kot ukazuje diktator.
2.) Poskrbeti, da bosta kapital in delo pravično sodelovala. Ni vse v kapitalu, da bi lahko gospodarili le kapitalisti, in ni vse samo delo, ker brez kapitala ni sadov dela. Zato morata kapital in delo tako sodelovati, da bosta sadove imela oba in ne le kapital, kot je to bilo v preteklosti. Skrbeti je treba za pravično delavske plače in za dostojno življenje vsakega delavca.
0.) Velika posestva moraja biti razdeljena in prodana kolonom, da bo zemlja last onih, ki jo obdelujejo.
4.) Vse šole morajo imeti iste pravice: državne in zasebne. Država mora podpirati oboje vrste šol sorazmerno s številom učencev.
5.) Da se zavaruje človeško dostojanstvo, je treba izločiti vsako obliko totalitarizma in diktature. Država naj bo za ljudi in ne ljudje za državo.
Argentinski zavedni katoličani hočejo tudi svoje politično življenje prekvasiti s katoliško miselnostjo in tako blagostanje svoje domovine postaviti na trdne temelje.
Stara pesem
V	Jugoslaviji se izvaja agrarna roforma, kateri so podvržene tudi vse cerkvene ustanove. V zvezi s ■m je objavil sušaški list »Primorski Vjesnik« dne 20. marca članek, kjer med ostalim trdi, da je škof dr. Srebrnič razposlal po svoji škofiji posebno tajno okrožnico z raznimi navodili, kako treba zakon izigrati in po posebnih agentih ljudi za to pripraviti. List škofa radi lega strupeno napada in mu podtika razne nečedne namene. Kaj je na tem resnica? Škof o ti zadevi sploh ni napisal nobene okrožnice, se manj pa jo je komu razposlal. Vse jo izmišljeno, samo da se po škoifu udarja in ga v javnosti blati, a ahko je to »Pr. Vj.«, ker ve, da se škof v javnosti ne more braniti, ker nima možnosti za to.
Pastirček
Izšel je otroški list »Pastirček«. Prva številka je nad vse lična in pestra. Staršem, katerim je pri srcu prava vzgoja otrok, »Pastirčka« toplo priporočamo. Listič bo pomagal vzgajati otroke k plemenitosti in dobroti. Cena L 5. Dobite ga v stolnem župnišču in v Katoliški knjigarni.
Vstajenje
Tisto sredo pred Veliko nočjo so jo težko ranjeno prinesli v bolnico. Ni se zavedla; tudi potem ne, ko so ji rano očistili iu obvezali. Ne-, 'Ima ia mrtvaško bleda je ležala v veliki bolniški sobi. Sestra Terezija je bdela pri ujej celo noč. Skozi bele prste sa ji neprestano polzele jagode rožnega venca, njen pogled pa je nepremično visel na bledem obličju mlade deklice. Proti polnoči so se na tem obličju prikazale rahle rdeče proge. Izprva so se ranjenki iz tesno stisnjenih ust izvili stokajoči vzdihi, nato posamezne besede, ki jih je v presledkih z največjo muko duše in telesa trgala iz globin vročičnih prividov.
»Mama, ata, — zakaj me preganjata...-? Vem, hudo jo bilo vajino trpljenje v taborišču... še hujša misel na izgubljeno Maro edinko... nista je mogla preboleti... Ah v
moji duši je pekel... jaz sem kriva vajine smrti... Zato pa v boj... v porabo vsega... Kako švigajo krogle.... kako vpijejo ranjenci... vse okoli mene jo sama kri... le jaz stojim... šo kroglo se me izogibljejo... mene ovele... stokrat pohojeno rože... Mama, zakaj te nisem ubogala... ah, kaj ste storili iz moje mladosti.... zakaj sem vam verjela, zakaj....?«
Sestra Terezija je vsa presunjena poslušala Marino izpoved, eno izmed sto in sto tej enakih...
Skozi okna so je začelo medlo svetlikati. V bližnji cerkvi je zazvonilo sv. jutro, Koj nato so je o-glasil tudi zvonček v samostanski kapeli. V sobo je prišla postrežni-ca; tedaj se jo sestra Torezija dvig-nila in s trudnimi koraki odšla v kapelo.
Bolnice so se začele pripravljati; kajti to jutro jim je imel gospod pater prinesti velikonočno sv. obhajilo. Odprli so na stežaj velika vrata in pogledi vseh so se s priča-
kovan jem zazrli na hodnik.
Tenko je zabrnel zvonček, zadišalo je po svečah in po kadilu. Spremljan od belo oblečenih sester z gorečimi svečami v rokah je prišel v sobo pater, noseč v rokah zlat cibo-rij. Vsa njegova postava jo vzbujala spoštovanje, v bledem asketskem obrazu so mu živo žarele temne oči, polne ljubezni in razumevanja. Šol je počasi od postelje do posteljo in obhajal vse boln’ce. Nazadnje se je ustavil še pri Manni postelji. Njegov globoki pogled je s sočutjem motril to ubogo, uničeno mladost. Tako prodiren je bil ta po-glod, da ga je Marina duša še v nezavesti začutila. Globoko je vzdihnila in počasi odprla oči. Z neizmernim presenečenjem je zastrmela okoli sebe. Spet je zaprla oči in šla trudno z roko preko njih. Mukoma je razbirala misli: — napad... pokanje strojnic in pušk... kri, vpitje in ogenj... nato noč, nepro-dirna noč... Da, sedaj se spominja,
v prsih jo je zapeklo, nato jo padla...
Polagoma je spet odprla oči in njen pogled je obstal na patru, ki jo je še vedno molče motril. Zdrznila se je iu ga sovražno pogledala. Kaj ji hoče? Zakaj je ne pusti pri miru, saj zanjo je tako vse končano... Pater je dvignil roko in jo blagoslovil. Počasi, iz najglobljega prepričanja in doživetja svoje duše je izpregovoril:
»Bog je ljubezen!«
Ko je zapuščal sobo, so ga spremljale Marine zamišljene oči, v katerih ni bilo več sovraštva. V njej se je obudil spomin in domotožje po nečem svetlem, daljnem...
Mara jo skozi odprta okna zastrmela v pomlad:	z belimi oblački
nakodrano nebo, pomladni veter in cvetoča drevesa, daljni glasovi kmetov, ki so orali na njivah, vmes neumorno ščebetanje ptičkov in lahno kroženje prvih lastovk
—	Pomlad, življenje, vtajenje™
Bog je ljubezen... a ne zame več, ne zame; v meni je sama noč, sami viharji... —
Rana v prsih jo je pekla kot ogenj in od tam se jo pekoča bolečina razlivala po vsem telesu. A vse hujši ogenj, hujši viharji so ji divjali v duši. Tri same besede, izgovorjene s prepričanjom, ki ne pozna ugovorov, so v njej začele svoje očiščevalno delo: — Bog je ljubezen...!
V bližnji cerkvi je zazvonilo z vsemi zvonovi. Sestra Matilda, ki je pri Marinii postelji nadomestila sestro Terezo, se je pokrižala, za njo vse bolnice po sobL Mara je z na j več j im trudom prišla do jasnosti: veliki četrtek je, zvonovi pojejo h gloriji.
Prišel je zdravnik, pregledal najprej Maro in dvomljivo zmajal a glavo; nato nekaj zašepetal sestri Matildi.
V bolniški kapeli so se pri božjem grobu cel dan in celo noč vr-
Lastnina« delo, kapital
Ruski begunci
pripovedujejo...
V	tej svetovni vojni smo imeli priložnost gorovti z raznimi ruskimi begunci in pregnanci. Med njimi so biii tudi njihovi pravoslavni duhovnik1'. Radovedni smo bili, kaj pravijo Rusi sami o njihovi novi komunistični ali boljševiški uredbi v Rusiji. Begunci in pregnanci, s katerimi smo govorili, so bili po večini iz krajev severno od Črnega morja, iz Ukrajine, kjer je žita, sadja, grozdja in drugih prdelkov t obilnosti, poleg silnega bogastva v rudnikih, bogastva v rekah itd. Duhovnik, ki je bil župnik blizu Jeka-terinoslava, kjer cerkve n;so združene z rimskih papežem, nam je po-vedal da je bilo ob nastopu boljševizma na tisoče krščanskih mučencev, ki so pretrpeli najstrašnejše muke. Umorjenih je bilo takrat v iti:-.:ji približno 50 tisoč duhovnikov, 50 škofov, osem nadškofov in en patriarh; zaprtih oziroma porušenih je bilo ,v celi Rusiji približno 150 titsoč cerkva, zaprti vsi samostani in razgnani vsi redovniki. Za izobrazbo duhovščine morajo sedaj vzdrževati celo v inozemstvu tečaje, ker so jim doma semenišča zaprli Duhovščini in škofom so vzeli vse premoženje, s katerim so se vzdrževali. Pravoslavni duhovnik nam je s solzami v očeh povedal, da je njim in škofom v tej nesreči veliko pomagal rimski papež. Rekel je, da molijo vsak dan tucLi za rimskega papeža. In res! Opazili smo. da so se Vsak večer zbirali, poslušali kratek govor, potem molili in peli svete pesmi. Na našo opombo, da bi bilo želeti, da bi se zapadna in vzhodna Cerkev zedinili, je duhovnik odgovoril: »Da, to bi bilo želeti, potem bi Cerkev bila sila«. Pri sveti maši so istotako peli lepe cerkvene pesmi. Duhovnik je rekel tudi te besede: »Boljševizem se je v Rusiji pokazal kot satanizem«. Pri teh bo-sedah smo se spomnili molitve, ki jo molimo od časov rimskega papeža Leona XIII. katoliški duhovniki in ljudstvo vsak dan po sv. maši za povišanje sv. Cerkve in spreobrnjenje grešnikov, kjer pravimo: »In ti, nadangel Mihael, satana in druge hudobne duhove, ki hodijo po svetu v pogubo duš, v peklensko brezno pahni«.
Govorili smo z možmi, starimi in mladimi iz kmetskega stanu, ki so vse potrdili, kar nam jo duhovnik povedal. Njih mnenje je: »Rusi so razumen in nadarjen narod, zato 7>a boljševizem ne bo ostal. Ljudstvo samo bo spoznalo, da je bolj-ševiška ali komunistična uredba v državi v marsičem nazadovanje in ne napredek. Uradnikov, ki morajo vse nadzorovati in izterjevati, je ko listja in trave. Judje imajo sedaj tam bogato žetev. Stalin sam ni ruski Slovan, ampak Gruzinec, hi je poročen z judinjo. Litvinof je jud, ki se je prej imenoval Finken-stein. Mi dobro vemo, da si nekateri Sovenci in Italijani želijo boljše-viških razmer, a Bog jim ne daj te ne sr e če ».
Govorili smo z ruskimi ženami, mladeniči in dekleti, ki so istotako vso potrdile, kar so nam bili že poprej drugi povedali. Boljševizem si je ob nastopu v Rusiji dovolil marsikatero grdo in nečastno deja-
stilo sestre in molile za vstajenje Marine duše.
Marino stanje se jo zelo poslabšalo. V vročičnih blondjah je njena notranja bit obupno iskala rešitve, hrepenela kvišku, a se v onemoglosti vedno globlje pogrezala v grozo razjedajočih spominov.
Na veliki petek se je šele proti večeru nekoliko zavedla. Sestra Terezija je bila pri njej. Marin vročični pogled jo vprašujoče obstal na njenem zbranem obrazu:
»Sestra, ali bom umrla?«
Sestra se je dvignila in jo ljubeče prijela za roko:
»Gospodična Mara, ne skrivam vam, vaše stanje je zelo resno.«
Mara je za hip zaprla oči in kot sama zase zašepetala:
»Saj je čisto prav, tako ho konec vsega.«
Sestra Terezija se je še niže sklonila nad njen obraz in ji položila roko na vroče čelo.
»Ne, Mara, šele začetek vsega bo takrat. Večna sreča ali nesreča pa
nje in skrunitev svetih krajev. S harmonikami so v cerkve hodili, ko je bilo ljudstvo zbrano pri molitvi! To je žal slovanski radikalizem, ki se ne drži zmernosti. Vse to pa je ruska duhovščina in rusko krščansko ljudstvo z mučeniško vdanostjo prenašalo.
Danes prevladuje \; Rusiji mnenje, da se bodo po vojni razmere polagoma spremenile, kakor se je moralo že marsikaj ublažiti. Ruski narod ni le velik narod, ampak tudi nadarjen in podjeten narod, ki bo slabo sam iztrebil in obdržal le to, kar je dobrega in zdravega. Prepričani smo, da bo Rusija vstala in pomela brezboštvo, ki je proti razumu, in da bo spet iskreno začela hvaliti Stvarnika in Zveličarja, ki jo je tako bogato obdaril z vsemi dobrinami im jo ovenčal s slavnimi zmagami.
AH ste vedeli.,
Ali ste vedeli, da je bilo v pretekli vojni važno napadalno in obrambno orožje vreme? Bilo je prav tako važno kot letalo ali tank.
V	pretekli vojni niso napovedovali vremena s pomočjo »Družinska pratike«. Današnje napovedi temeljijo na točnih podatkih o gibanju rednih letnih zračnih plasti na severu dn ob ravniku. Na podlagi teh lahko natančno določijo vreme za t ele tedne in celo za mesec dni naprej.
Nemci so te napovedi uporabljali v polnem obsegu že v začetku druge svetovne vojne. Lahko rečemo, da je biila njihova začetna »vojna, sreča« v veliki meri odvisna od tega novega orožja. Poljsko so napadli, ko so vsi pričakovali dolgo jesensko deževje, a je bilo vreme jasno in suho, kot so napovedali nemški vremenoslovci. Obratno je Nemce v napadu na Norveško kril velik oblak, pozneje pa je nastopi-
lo	nenavadno jasno vreme, tako da so se lahko branili pred napadi angleške vojne mornarice. Približno Ua isti način so uspeli Rommelovi vojaki v Libiji. Vremo je bilo njihov močni zaveznik, ker so ga že prej ugotovili tudi za cel mesec naprej.
Kako pa, da ni uspel napad na Sovjetsko zvezo? Zakaj tak poraz? Hitler je pripisoval poraz ostri zimi. Ali mu niso tega napovedali? Seveda so mu in vremenoslovci vsi enoglasno trdijo, da je bil vzrok poraza samo vojaškega značaja.
Novega orožja, vremena, so se pa v veliki meri posluževali tudi zavezniki. Imeli so veliko vremensko napovedno centralo, ki je z lahkoto
' r, o vedo vala vremo vsaj za teden dni naprej v vseh področjih, kjer so bile ameriške čete. Ta centrala je bila pred vojno navadno trgovsko podjetje za vremenske napovedi. Vodil ga je strokovnjak O. Krink. Že pred dvajsetimi leti je to podjetje izdajalo 97°/o pravilnih napovedi in je tako ogromno pomagalo neštetim plovnim družbam in tvrdkam. V vojni pa so ga uporabili v vojaške namene in ga izpopolnili. Postala je res prava centrala za vremenske napovedi in bo tudi v mirnem času veliko koristila za morski in zračni promet ter tako pomagala zmanjšati število nesreč zaradi slabega vremena.
bo le od nas odvisna.«
»Zame je prepozno...«
Marin glas je zvenel kot glas u-tapljajočega se človeka, ki mu je odvzeta sleherna možnost za rešitev.
»Mara, božje usmiljonje je večjo kot naši grehi...«
Mara je skušala razbrati zniisel teh besed; ni se ji popolnoma posrečilo. Boj, ki ga je bila v duši med dobrim in zlim, ji je izčrpal še zadnje moči. Njeno nebo je bilo čez in čez zastrto s težkimi sivimi oblaki. Le za bežne hipe jo v dolgih presledkih posijal skozi nje svetal žarek:
—	Bog je ljubezen. —
Noč je minula v teh viharjih in tudi sončno jutro ji ni prineslo nobene tolažbe. Iz bližnjih in daljnih cerkva se je oglasila pesem zvonov, razgibala pomladno ozračje in napolnila tudi bolniško sobo s prazničnim razpoloženjem.
Popoldne je bilo, že proti večeru, ko jo na vrata rahlo potrkalo.
Bog je dal ves svet ljudem na razpolago iu zato so si ga počasi osvajali. To je bil začetek pridobitve zasebne lastnine. To lastnino je sam Bog hotel zaščititi s tem, da je dal zapoved: »Ne kradi!«
Zasebna lastnina popolnoma odgovarja človeškemu dostojanstvu in njegovi prostosti. Skupna last naredi človeka precej odvisnega od družbe ali države. Vendar se smejo podložniki, če jim to kaže, posluževati vsaj v nekaterih stvareh skupne lastnine.
Zasebna lastnina daje pobudo za delo, skrb, pridnost in veselje. Vsakdo bo rad delal, če ve, da bo gospodar pridelka ali sadu svojega napora.
Vendar ni delo edini vir lastnine.
Večkrat namreč delo sploh ni mogoče, ako ni glavnice (kapitala). Zato mora tudi glavničar imeti korist od tujega dela na lastni glavnici, ki tudi vsebuje prejšnje delo posestnika ali pa njegovih prednikov.
Radi pretirane gospodarske prostosti pa so mnogi glavničarji s pomočjo delavcev svoje glavnice preveč namnožili, medtem ko je postajal delavec vsled prepičle plače ali dnine vedno bolj ubog.
Cerkev, ki sicer brani pošteno pridobljeno lastnino, zahteva vrnitev krivično namuožene11 lastnine. Kakor mora tat vrniti ukradeno stvar ali njeno vrednost, tako mora vsakdo, ki je krivično obogatel, toliko povrniti tistim, ki jih je oškodoval, kolikor se je na njih račun okoristil.
Krivično pa je posestnikom vzeti lastniuo, ki so jo pridobili s pošteno pridnostjo ali po drugih zakonitih načinih (nakup, dediščina, zamenjava, dar, najdba, osvojitev, delo) in jo razdeliti med tiste, ki nimajo nič ali manj ali malo. Gotovo je, da ne bo razdelitev ostala vedno in povsod enaka, ker niso vsi enako zmožni, lastnino ohraniti ali jo celo povečati. Za celokupno dobrobit družbe sme državna oblast sicer včasih poseči tudi v zasebno last
Nobenega dvoma ni, da je sramežljivo dekle ponos naroda. Saj jo sramežljivost najboljša bramba čistosti. Brez sramežljivosti ni čistosti:	zagospodari	nečistost.	Neči-
stost pa ni nikaka dika naroda — ampak njegova sramota in poguba. Ker so zašli v nečistost, so poginili celo veliki narodi.
Napačna svoboda je mnogim dekletom vzela sramežljivost. Hitele so »osvobojevat« narod, pa so sebe usužnjile.
Ali ni gozd prinesel dekletom moralno otopelost?
Dekle je poklicana za gospodinjo in ne za puško.
Marsikatera si je v »svobodi« vse dovolila, a ji je svoboda vse vzela.
Starši! gušljaoje o tolikih spolno bolnih, o nezakonskih materah, o umorjenih otročičih... jasno govori, da mnoga dekleta niso šla na pravo pot.
In sedaj, ko se je vojna končala? Ali so je sramežljivost vrnila?
Kaj še?! Ples za plesom, veselja-
Vstopil je gospod pater, šel od postelje do postelje in vsaki bolnici voščil k praznikom z besedami polnimi tolažbe in upanja.
Mara je bila pri zavesti. Bolečine so nekoliko ponehale, zato pa se je tem glasneje začela oglašati vest :n skušala izluščiti iz te uboge, zbegane duše končno odločitev.
Pater se je nazadnje ustavil tudi pri njeni postelji. Njegove temne oči, polne velikega usmiljenja, so se za hip zazrle v Marine nemirno begajoče. Pod vplivom tega pogleda se je v Marini duši razklala tema negotovosti in v njo je posijala odrešujoča luč:
»Gospod pater, izpovedala bi se rada...«
Patrov glas je zvenel na videz mirno, vsakdanje, ko jo je vprašal:
»Gospodična, ali bi želeli takoj?«
Mara je samo prikimala.
Sedel je k njenemu vzglavju m se s komolcem naslonil na rob postelje. Mara je le s težavo govorila, solze so jo dušile in ji silile v
premožnejših, toda vedno mirnim potom ali s kako odškodnino in le v omejenem obsegu. Ravno tako more in mora vrhovna oblast množenje glavnic nadzirati, da ne bodo delavci oškodovani, ali da ne pridejo v nevarnost, da zgubijo delo in ako zaslužek.
Najprej pravičnost, potem ljubezen!
Nikomur ni po volji, da kdo moti njegovo posest, ali da ga ovira v njeni rabi. Zato pa mora tudi on .. oštovati tujo lastnino.
V sili in potrebi so vsi dolžni pomagati potrebnim, bodisi z miloščino ali s posojilom.
V skrajni sili je treba vsakomur pomagati. Kdor bi s silo preprečil, da si bližnji v skrajni potrebi'z njegovo lastnino pomaga, greši ne le pretil ljubezni, temveč tudi proti pravičnosti.
Koliko tatvine pa je dandanes, koliko sleparije, prevar, verižni-štva, koliko premajhnih plač — in zato ni čudno, da v človeški družbi vre in da se množi nevarnost pre-kucij.
Ni pa možno, da bi vsi ljudje bili enako premožni, kakor ni možno preprečiti, da bi ubogih ljudi ne bilo. Kristus je izjavil, da bodo reveži vedno na svetu in da se jih je treba usmiliti. Priporočil je telesna in duhovna dela usmiljenja. On je s posebno ljubeznijo govoril z njimi in jim rad pomagal. Bogatašem pa je žugal s pogubljenjem, ako no bi prav rabili svojega premoženja.
V duhu Jezusovem tudi papeži revože branijo in bogataše nagovarjajo, naj plačujejo delavcem pravične in zadostne družinske plače.
Cerkev je bila prva, ki je imela skrb za reveže, sirote, vdove, bolnike ,popotnike.
Vendar je treba pomislti, da nas pretirano hlepenje po časnih dobrinah ovira na poti zveličanja. Pridne roke in pobožno srce prinašajo blagoslov, lenoba pa in brez-verstvo pogubo.
čenje za veseljačenjem, izlet za izletom: to je narodna »svoboda«, vsakdanja hrana teh deklet. In, ti plesi in veseljačenja in zabave kon-čavajo navadno pozno v noč! Noč ima svojo moč: posebno za mladino v mešanih druščinah. Iu ta moč stare dekliško sramežljivost in či stost.
Kje je krivda?
Ali dekleta niso bila vnaprej o-pozorjena in poučena pri nauku in v cerkvi?
Ali starši niso vedeli, da ne gre, da bi se njihove hčere tako izpostavljale?
Vedeli so starši, a so molčali. Vedeli so, a so se bali. Toda mučenci -■a niso bali in niso molčali. Zato so rešili svoje duše in jih slavijo vsi narodi.
Tudi dekleta so bila poučena! Toda hotela so okusiti »svobodo«. 0-kusile so jo in zašle. Zato so krive.
Starši so pred Bogom odgovorni
oči. Šele sedaj je spoznala vso grozo zašle in poteptane mladosti.
Pater jo je molče poslušal. Niti enkrat je ni prekinil. Ko je umolknila, je s strahom pričakovala njegovih besed. Pripravljena je bila sprejeti vse.
Gospod pater pa je izpregovoril počasi in mirno; njegove besede so bile sama ljubezen. Padale so v Marino dušo kot žareči utrinki, razsvetlile jo popolonoma, da se je v blaženi sreči potapljala v to čudežno morje luči. Ko ji je dal odvezo, jo je še vprašal, kakšni so njeni načrti za bodočnost, če bi jo Bog še pustil pri življenju.
»Tudi na to sem že pomislila. Diplomirana učiteljica sem in se bora vsa posvetila vzgoji otrok, da bom vsaj nekoliko popravila, kar so drugi z napačno vzgojo na meni zagrešili.«
Predno se je poslovil, ji je gospod pater še obljubil, da ji bo naslednje jutro prinesel sv. obhajilo. Če bi se pa njena stanje tekom noči
za svoje otroke. Bog bo zahteval na sodni dan otroke od njih.
Kar je bilo narobe, naj se od zdaj naprej pčpravi: Nikar več dovoljevati ali dopuščati hčeram, da bi zgubljale sramežljivost in čistost po plesih, mitingih in izletih. Po-in sreča naroda je sramežljiva mladina.
Že v raju je Bog zapovedal: »V potu svojega obraza boš jedel kruh«.
Delo je pa umsko iu telesno: ker je človek iz duše in telesa. Kakor jo duša imenitnejša od telesa, tako jo tudi umsko delo imenitnejše od telesnega.
Če bi bilo telesno delo imenitnejše, tedaj bi imela živina predpravico pred človekom. Zakaj živina več naredi kot človek, n. pr. kot kmet pri oranju.
Vendar je pa vsled tesne spojitve duše s telesom potrebno pri umskem delu nekaj telesnega in pri telesnem nekaj umskega dela.
Naša dekleta so delavna. Pridne kot ura... Koliko časa?... Dokler jih kdo ne spelje v pohajkovanje ali jim z lažjo ne zmeša pameti.
Toliko se govori o srpu in kladivu, a nešteti, ki na to prisegajo, hočejo svinčnik in zvezek!
Mnogi niti tega ne! Zabave, plesi, izleti, veseljačenje — to jo precej splošno načelo — »delavne mladine«. Kvečjemu ima v posebni časti udarne nedelje.
Neki pristaš »svobode« mi je pred kratkim rekel:	»Nihče noče
več delati. Ne vem, kaj bo.«
Brez dela ni jela. Brez dola ni gospodarstva. Lenoba je vseh grdob grdoba. Ne pomaga nič: treba se je predramiti iz sanj »svobode« in stopiti v resnično sedanjost, v resničnost trdega dela.
Vinograd je zanemarjen, opusto-šen, če ga gospodar ne obdelava.
Živina v hlevu je v gnoju in žejno muka, če ni pridne gospodinje.
Družina je raztrgana, obleka u-mazana, če dekle ne ljubi šivanke in vode.
Otroci no znajo čitati iu računati, če ni skrbne matere, požrtvovalne starejše sestrice. Tudi učenje je delo.
Kdor mlad pohaja, star krade ali berači. Mnogi kradejo in ropajo že zdaj, ker nočejo delati.
Prava slovenska dekle ni taka. Drži se svetega načela: moli in delaj! Ne bo ji žal, ko se poroči: bo dobra, skrbna gospodinja, sreča za moža in otroke. Če se ne poroči, ne bo visela na ramah drugih, ne bo ji treba krasti. Pošteno se bo preživljala z delom svojih rok. Bog s njo in Marija!
Hrvatski list
V	Trstu so začeli izdajati pretekli teden verski list za Hrvate v Istri. Naslov mu jo «Gore srca!«
Temu listu žeLimo, da bi mogel veliko koristiti bratom Hrvatom v »tužni Istri«. Bog ga podpiraj, da bi res dvigal srca k Bogu, ki je Luč, Moč in Ljubezen.
ZVU opozarja, da je vsakomur strogo prepovedano priti v pas A s strelnim orožjem ali s kakim orodjem, s katerim bi se lahko povzročili kaki napadi. Kazen za prestopke je zapor, nato odsodba.
poslabšalo, ga bodo sestre takoj poklicale.
Mara je ostala sama. Življenje, ki jo je še pred pol ure napolnjevalo s studom in grozo, se ji je zdaj odpiralo pred očmi z najlepšimi načrti in cilji. Slutila je, da bo živela, kajti dušni mir, ki ga je sedaj zadobila, bo tudi njenemu telesu vrnil prejšnjo moč in zdravje.
 o:o——
Velikonočno jutro je razlilo na žemljo vso opojnost sončne pomladi. Zvonovi so slovesno zvonili. Od blizu in daleč je prihajala njihova melodija do Mare, pela o vstajenju, ki ga je tudi njena duša v vriskajoči radosti občutila, pela o življenju, ki ga je danes po neskončnem božjem usmiljenju na novo začela.
Vso njeno notranjost je prevladala ena sama vse premagujoča misel in jasna zavest: — Bog je ljubezen. —
Marijanka j
Sramežljivost in delavnost naših deklei
S tiskovne Konference
Na tiskovni konfercnci t Gorici so preteklo sjredo obravnali več važnih vprašanj, ki je prav, ee tudi naši bralci vedo zanje.
Upravne volitve Najprej je prišlo na dan vprašanje, če bodo tudi v Gorici upravne volitve, kakor so se vršile zadnje nedelje v Italiji. Guverner major Long je odgovoril, da bo Zavezniška vojaška uprava čez kakih šest mesecev izvedla upravne volitve (v občinski svet) po vsej Julijski krajini, kakor to predvideva splošni ukaz, ki je že v načrtu. Zaradi obsežnega dela, ki ga zahteva priprava imenikov, volitve ne morejo biti prej kakor čez 6 ali 7 iresecev. Volitve bodo izvedli na podlagi italijanskih zakonov z delnimi poenostavitvami. V vsaki občini bo delovala volivna komisija, ki jo bodo sestavljali predsednik in trije člani. Volivno pravico bodo imeli vsi, ki živijo in bivajo na o-aemlju pod upravo ZVU. Splošni ■kaz pa bo določil tudi dobo bivanja, ki bo potrebna za volivDo pravico.
Prazni glasovi
Upravičeno bojazen so povzročili med prebivalstvom umetno razširjeni glasovi, ki naznajajo za 27. april ali najkasneje za prvi maj okupacijo področja A po jugoslovanskih četah. Major Long je na to vprašanje odgovoril, da se ZVU ne vmešava v podobne zadeve. Vsekakor pa je neumno verjeti takim glasovom. Glede tega so odredbe, ki jih je izdalo vrhovno poveljstvo zavezniških oboroženih sil za Sredozemlje, jasne in ne dopuščajo nobenih nesporazumov. (Tozadevne izjave vrhovnega poveljstva so v glavnem v tem, da ne bodo trpeli nobenega nasilnega reševanja v vprašanju pripadnosti Julijske krajine, dokler ne bo o tem padla končna odločitev na mirovni konferenci.)
Vprašanje slavolokov Po deželi je bilo veliko slavolokov zgrajenih na čast zavezniški komisiji. Sedaj je komisija odšla. Mnogi teh slovolokov so na javnih cestah in ovirajo promet. Zaradi tega je dejal g. guveruer, da morajo tako slavoloke odstraniti po navodilih pristojnih oblasti.
Če so kje v deželi še mine, ki so jih postavili Nemci, naj to domače prebivalstvo javi policiji.
Tisti, ki na svojo roko popravljajo hiše, ne bodo za ta dela dobili nobene posebne podpore.	•
Brezposelni Z 11. aprilom so odpravili prepoved odpuščanja delavcev. Torej gospodarji smejo odpuščati odvisne delavce, vendar ne po mili volji, temveč v aprilu največ 10°/», v maju nadaljnjih 5°/« in v juniju prav-tako 5•/».
Odpuščeni delavci bodo dobivali v prvih 60 dneh dve tretjini svojih dosedanjih dohodkov, pozneje pa posebne podpore, ki pripadajo brezposelnim. Vse delo bo v pristojnosti Urada dola.
Urh in Žef
Zet' pošilja prijatelju Urhu odgovor na njegovo pismo z godovnimi voščili.
Preljubi moj prijatelj Urh!
Tebi in Tvoji ženi se prav lepo zahvaljujem za voščila. Malo pozen sem, pa ne zameri, kajti bil sem bolan. Ko smo sprejemali inedza-vezniško razmejitveno komisijo, je doletela tudi mene prevelika čast, da sem sedel pri mizi z zastopniki itirih velikih zaveznikov. Zagovarjal sem naše narodne pravice, da so mi skoraj vse moči pošle. Potem sem pa malo preveč jedel in pil — in si želodec pokvaril; napenjal sem torej za narodno stvar vse sile.
Zdaj sem spet zdrav in tudi drugi v hiši smo zdravi, le Slavica ne more priti do glasu, ki ga je bila pri velikih narodnih manifestacijah izgubila. Upam, da bo tudi ona kmalu spet ozdravela; če prej ne, vsaj do takrat, ko pademo v naročje materi Sloveniji.
Zahvaljujem se Ti tudi za lepo povest, ki nam je bila vsem zelo všeč. Upamo, da se kaj takega kot ar Veliki Prevari med nami nikdar
Glede na to ukinitev zapore nad odpuščanjem iz služb je ZVU v Trstu dala nekatera pojasnila. Dovoljenje za odpuščanje delavcev so dali zatoi ker je po trditvah ZVU stanje nekaterih industrijskih podjetij v deželi naravnost porazno. Da jim priskočijo na pomoč, so dovolili, da smejo odsloviti nekaj odvisnih delavcev. Ostali delavci
Veliki teden v goriški stolnici
Velika sreda: Ob 6. uri zvečer ju-tranjice.
Veliki četrtek: Ob 9.30 nadškofova pontifikaina maša in posvečenje sv. olj. — Ob 6. uri zvečer ju-tranjice.
Veliki petek: Ob 9. uri nadškofo va sv. maša s prej posvečeno hostijo. Ob 6. uri zvečer jutranjice.
Velika sobota:	Ob 9.30 blagoslov
ognja, velikonočne sveče, krstne vode in pontifikaina sv. maša prevzv, gospoda nadškofa. Ob 6. uri zvečer jutranjice in velikonočna procesija.
Velika noč: Ob 10. uri pontifikaina sv. maša, pri kateri bo podelil prevzvišeni g. nadškof papežev blat/oslov.
V velikem tednu bo v stolnici vsak večer in vsako jutro veliko prilike za sv. spoved.
Na Veliki petek je zapovedan post in zdržek. Ko imamo sedaj toliko olajšav, skrbimo, da bomo vsaj na spomin Jezusove smrti za naše zveličanje držali to cerkveno zapoved.
Veliki teden za Slovence
Na Veliki četrtek bo ob 10. do 11-ure zvečer v stolnici skupna ura češčenja s premišljevanjem in petjem.
Na Veliki petek zjutraj ob 6. uri bo v stolnici pridiga o Jezusovem trpljenju.
Isti dan zvečer ob 8. uri bo pri Sv. Ignaciju postni govor: Duša v luči Kalvarije.
Postne pridige se bodo zaključile na Veliko n č popoldne ob treh z govorom: Vstajenje duše.
Velikonočne jedi se bodo blagoslavljale v stolnici po sv. maši za Slovence ob 6. uri.
Misijonska prireditev
V zavodu Notre Dame v Gorici priredi naš Marijin vrtec na velikonočni ponedeljek 22. IV. ob 5. uri popoldne misijonsko igrico z raznimi drugimi točkami. Skupiček je namenjen slovenskemu misijonu v Bengaliji v Indiji.
Vabljeni so vsi prijatelji otrok in misijonov.
Božji vrelci
Ta nabožni list, ki ima zgolj ta namen, da vzgaja ljudstvo k ljubezni do duhovnega življenja in verskih narodnih običajev, dobita v Katoliški knjigarni in v stolnem župnišču v Gorici. Vsak izvod, ki obsega 24 strani, stane It 20. Izšla je 3. številka, ki je velikonočna. Dobi se pa tudi še 2. številka. — Segajte po nabožnem branju!
ne bo zgodilo, kajti Brici smo zelo brihtni ljudje in se ne damo kar tako nabrisatL Tudi zavezniki si bodo vsaj desetkrat premislili, predno bi kaj takega storili, kar bi moglo razočarati tako ljudstvo, kot smo zavedni slovenski Brici, ki vsi gorimo in vse žrtvujemo za narodno svobodo.	,
V	velikih dneh smo bili vsi edini v znamenju zastave z rdečo zvezdo: od duhovnika, ki jo io navdušeno vihtel, da zadnjega otroka. Ne-katore zaveznike je ta naša edinost skoro presenečala; duhovnikov niso radi videli pod to zastavo. Eden je rekel, naj duhovniki nosijo sveti križ, naj ubogajo cerkvene predstojnike in naj se kot vojaki in zdravniki nikogar ne boje.
Po slogi velikih dni se pa razodeva vodno bolj, da tudi pod našo zastavo z rdečo zvezdo ni popolne edinosti. Nekateri ljubijo le sloven sko zastavo iz starodavnih časov, medtem ko rdečo zvezdo le radi ljubega miru s težavo prenašajo. Drugi pa ljubijo le zvezdo in se jim slovenska zastava okrog nje zdi nekaka starinska in reakcionarna zadeva
To je res čudno na svetu, da ima vsaka glava svojo pamet. V potrdilo te resnice, ki tudi danes Se velja,
pa morajo imeti 40 urni teden. — Brezposelnim bodo priskočili na pomoč razen s podporo, kakor je bilo žs omenjeno, še z družinskimi (' ■kladami za dobo 60 dni in s posebno odpravnino. — Kur bo mogoče, bo ZVU pomnožila število javnih del, tako da bodo kljub vsemu iahlco po veliki večini vsi delavci zaposleni.
! novice
Javna igralnica (bisea)
išče zavetja v Gorici, ker se zaradi odpora ni mogla usidrati v Gra-dežu.
Ali naj Gorica postane nov Mon-te Carlo, kjer bodo pustolovci s hazardno igro zapravljali svoja imetja in se potem ubijali? Z njimi pa bi prišlo še spremstvo vseh 7 poglavitnih grehov, ki bi se šopirili po našem mestu.
Še tega nam manjka! Stokrat ljubše nam je mirno, delavno ljudstvo, ki si pošteno služi svoj kruh in ga v domači zadovoljnosti pou-živa, kakor razkošje igralcev, ki bi nam prinesli kugo razbrzdanosti, četudi bi se je držalo par milijonov v prid mestnim financam.
Gori na visokem Kaninu je prostora dovolj; tam naj si igralsko podjetje postavi svoje palače za zapravljivce in samomorilce. Stene so strme, prepadi globoki; še za pokopališče propadlih eksistenc ne bo treba skrbeti, in kar je glavno: ljudstva nam ne bodo pohujševali; divje koze, ki se tam okolu pasejo, se pa itak pohujšati ne bodo pustile.
Divide et impera!
Fašisti niso pametno storili, ko so od goriške pokrajine odtrgali nižjo Furlanijo z Viscom in Cervi-gnanom ter jo priklopili k videmski pokrajini. Morali bi še več Italijanov priklopiti h Gorici s Palmanovo in okolico, Tolminski in Kobariški slovenski okraj pa bi bi-
li	morali priklopiti k Vidmu. Na ta način bi bili Slovenci bolj »logično« razdeljeni, da bi vzhodne province Italije bile res italijanske.
Ta zapozneli recept beremo ne v kaki »Voce libera«, ampak v nekem tržaškem listu pod naslovom: »Ne-cessita il ripristino delTantica pro-vincia di Gorizia« z dne 6. aprila i!)46, in sicer mod novicami iz Gorice. Od tega lista bi pač ne pričakovali tolike narodne nestrpnosti, ker hoče biti demokratičen — in se njegovi somišljeniki vedno pohujšujejo nad nami, ako so potegujemo za svoje pravice — nikomur v škodo.
Ne vemo, komu nas bo mirovna konferenca prisodila, a kamor že pademo, hočemo ostati skupaj.
Gnojila
Kdor'želi umelna gnojila.se mora prijavili na svoj občinski urad do 25. aprila, kjer bo dobil posebno nakaznico.
Prijava tujcev
Vsi tuji državljani in brez državljanstva, ki bivajo v pasu A, se morajo prijavili na goriški policiji pri stolnici do 25. aprila. Prijaviti se morajo tudi oni, ki imajo normaino izkaznico. Kdor se ne prijavi, bo kaznovan.
ti navedem »kajt« dokazov.
Slovenci bi morali v tej uri vsi zamaknjeni gledati samo v »ljut-sko« (prav tako v originalu - op. ur.) Jugoslavijo. Pa se dobijo številni med nami, in to so zlasti bivši fašisti, ki rajši gledajo na hišo, njivo in brajdo svojega poštenega in delavnega soseda in cedijo sline po njej.
Botra iz Biteža v Grgarju mi je pravila, da tam nekateri zelo dobro žive in oblastno nastopajo, drugi pa žive v strahu in bedi. Prvi uga njajo verižništvo med obema conama, drugim pa poberejo še štruco masla, ki bi jo radi v mestu zamenjali za kako potrebno blago; doma ni ne denarja ne drugih številnih potrebščin. Še duhovnika nimajo, da bi jim otroke učil in duše kot Bog zahteva reševal. V Solkanu pa prešerno mečejo kaplana iz šolo in duhovnik še v cerkvi ne more učiti stare vere. Kakor so se v duhovnih rečeh preobjedli, tako so tudi telesnih dobrot ob zavezniških jaslih presiti in so začeli v jasli pljuvati. Botra Polona pravi, da je rajši pametna in lačna, kot da bi bila sita in neumna. Ta je Tebi, ljubi Urh, podobna. Vidim, da vas je vedno več — in edinost med nami trpi.
Tako je prav -
Z začudenjem so se doslej spraševali vsi pametni starši, ki imajo svoje otroke na eni od 3 slovenskih srednjih šol v Trstu:	zakaj imajo
naši otroci tolikokrat prosto, saj so vendar v času vojne toliko zamudili? Čemu ti neprestani štrajki, in to pri dijaški mladini, ki se doslej v vseh pametno urejenih državah ni vtikala v zamotana politična vprašanja? Kdo je tisti, ki našo mladino izvablja v strankarske cilje in jo tako trga proč od knjige in nesnega študija? Odkod? Zakaj?
Pri enem zadnjih štrajkov je pa dijaška mladina po vseh razredih dobila v roko letak (mnogi so
a z velikim zadoščenjem prinesli pokazat tudi domov staršem!), ki obsoja vse tiste dijake in profesorje, ki so doslej zlorabljali šolo v politične cilje in z lažmi aii surovo silo zavajali tudi poštene, slo-vensko-zavedne dijake v štrajke.
Letak pravi tako:
»Slovenska dijaška demokratska mladina
ugotavlja:
1. da hočejo nekateri dijaki, ki jih plačuje komunistična stranka, za vsako ceno uničiti slovensko šolo s štrajki in neredi;
2. da nekateri profesorji (razni Bufoui!) prejemajo dvopie plače: eno od zaveznikov, drugo v Ljubljani. Zato po naročilu hujskajo in organizirajo dijaške štrajke, kajti tem dvojnim zaslužkarjem (kakšen idealizem za primorsko
Objava
Ravnateljstvo slovenskega višjega učiteljišča v Gorici sporoča v smislu okrožnice Višjega šolskega nadzorništva v Gorici:
»Privatisti, ki se bodo v tekočem šclskem letu javili k učiteljskemu zrelostnemu izpitu, bodo morali dokazati, da so imeli učne nastope na kaki državni osnovni šoli, in sicer vsaj povprečno šest ur na teden do konca šolskega leta. Ti kandidati naj vložijo pravilno opremljeno prošnjo pri ravnatelju učiteljišča, na katerem nameravajo polagati izpite. Ravnatelj bo prosilce razdelil po razredih krajevnih osnovnih šol, na katerih se vršijo učni nastopi. — Samo ako bodo prosilci dokazali, da trajno stanujejo v kraju, kjer ni državnih ali zakonito priznanih učiteljišč, jim bodo dovolili nastopati na kaki državni osnovni šoli v kraju, kjer stanujejo.«
Vsi, ki se nameravajo prijaviti, naj to store takoj, in sicer po možnosti osebno v tajništvu učiteljišča, ulica Croce 3. Kolkovani prošnji naj priložijo:	rojstni list, šolska
spričevala, zdravniško spričevalo o cepljenih kozah in potrdilo o plačanih taksah ali — če so teh oproščeni — prošnjo za oprostitev s po-• robnimi listinami.
Opozorilo delodajalcem
Okrožni urad za Delo sporoča in-teresiranim podjetjem, da z ozirom na brezposelnost v coni prošnje za dovoljenje zaposlitve dclavcov bivajočih izveu zone »A« bodo spreje-
Sosedov Ninček je bil te dni ;?ri bratu dijaku v goriški gimnaziji. Prinesel je novice o dijaških štraj-kih in tudi novo vero, ki se med to mladino širi. Vera pravi, da je oče Stalin mogočni stvarnik komunistične svobode, da je Tito edini njegov tovariš in da je bil spočet za partizanskega duha, ki je trpel pod italijansko-nemško okupacijo in prišel pretepen do maščevanja in da zdaj sedi na desnici mogočnega Stalina, kjer sodi vse fašiste in tirane. Nadalje izpovedujejo vero v rdečo zvezdo in večno življenje očeta Stalina in njegovega sina Tita.
Taka vera ne bo prinesla edinosti med nas. Kako naj bodo zanjo n. pr. duhovniki? Ali naj začnejo študirati novo bogoslovje? Mislim, da tudi drugim ljudem ta reč ne pojde v želodec.
In vendar je treba edinosti.... »Slovenski Primorec« le naprej pravi, da s temi ljudmi ni mogoča nobena edinost. Zaradi krščanskih načel dela prepire. Kaj storiti?
Te dni sem govoril z učenim gospodom, ki mu je prvo načelo, t. j. načelo ljubezni najvišje. V teh izrednih časih moramo to načelo vedno poudarjati. Dvigniti se moramo do nadčloveške in nadkrščan-
- metlo v roke!
ljudstvo!) je pač vseeno, ee delavska primorska mladina izgubi svojo slovensko šolo. Njih bo njihov gospodar, to je komunistična stranka, poslal potem organizirat štrajke drugam;	y
3.	da ni nihče bolj vesel teh straj-kov kot Italijani, ki niso bili nikdar naklonjeni slov. šoli. Če bi neredi in štrajki povzročili ukinitev slov. srednjih šol, bodo lahko trdili, da so jih Slovenci sami izgubili po svoji neumnosti.
Zato zahtevamo:
Proč s plačanci komunistične stranke, s plačanci — dijaki in s plačanci — profesorji. Proč vzgojitelje z dvojnimi obrazi! Ven s politiko iz šole!
Dijaki in dijakinje! Ne burno sluge ljudskošolskih učiteljev, ki niso nikdar videli višje šole od anotraj, danes pa bi bili radi prosvetni ministri in najvažnejši šolniki. Zase delajo reklamo z vsemi kravjimi zvonci, mi pa naj bi jih s štrajki podpirali!
Zahtevamo redno1 šolo, zahtevamo, da ZVU omogoči pouk tistim, ki hočejo šolo! Z izdajalci iu plačanci pa v Sibirijo — njihovo obljubljeno deželo! Živio svoboda! Živela čista narodna šola!
Slovenska dijaška demokratska mladina»
Pošteni slov. starši zahtevamo, da se naši mladini omogoči reden šolski pouk! Politične agente komun. stranke pa ven iz šole!
te le omejeno in samo za kvalificirane delavce tn šele potem, ko bo ugotovljeno, da na tem področju ni na razpolago zaprošenega osebja.
Končno sporoča, da se bo postopalo z vso strogostjo zoper prestopke, nanašajoče se na sprejem osebja v zaposlitev.
Iščejo tesarje
Okrožni Urad za Delo v Gorici vabi vso brezposelne uelavco tesarje, izvežbane za naprave ogrodja za železno-betonske zgradbo in mostove, da se takoj javijo pri posredovalnicah za delo, kjer so vpisani — kot brezposelni, da bodo takoj poslani na delo, ki se bo vršilo v Gorici.
Posvečuj Gospodov dan!
Na stenčasu goriškega slovenskega učiteljišča so pozvali naše dijake za oljeno nedeljo na udarniško delo.
Ali se odgovorni činitelji zavedajo, kaj to pomeni? —
Protestiramo proti takemu pohuj-ševanju mladine in žaljenju verskega čuta našega ljudstva.
L>arovi
Kanalka 100, črešnja iz briških braid 200, Kozana 200, zavedni. Počinjec 100, še iz Ročinja 100, iz Šiandreža 100, več mož in fanlov iz Vedrijana 1000, deklela duhovmje Biljane v priznanje dušnemu pastirju za verske nauke 5UUr Vertojbenci v priznanje lislu ?50, iz Kozane SO0, iz Volčjedrage 1U>, da bi list vsi pogumno čitali 100, dobri Krejski verniki za življenje Slov. Primorca )00, Šempeter 300.	Bog	plačaj I
Odgovorni utednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tiskano z dovoljenjem H. I S Tisk. G. ItKthi - Gorica
ske »progresivne« ljubezni. Ali veš, v čem je ta? Pojasnim Ti z zgledi.
Ljubiti moramo hudiča, ki trpi v peklu, bolj kot Boga v nebesih. Ljubiti moramo hudobne ljudi bolj kot dobre. Tatu in ubijalca zagovarjaj, naklesti pa okradenega in nesrečne preostale, ki se nanju jezijo. — Ker se hudobneži nikdar ne vdajo, naj se vdajo dobri v vsem, vedno in povsod. Tako bo mir in sprava na svetu in tudi naš narod bo živel v najlepši slogi.
Če imaš kakega znanca pri »Slovenskem Primorcu«, s katerim se v načelih ujemam, a ne odobravam njegovega pomanjkanja progresivne ljubezni in tiste taktike, ki vse »zgliha« in ublaži, povej mu. noj so list v tem smislu poboljša.
Kako radi bodo potem brali ta list vsi, v coni A in B in tja do Port Arturja.
Moja žena Te pozdravlja, Slavica ti pošilja velikonočna voščila, jaz pa Te vabim na kozarec brica. Takrat Ti še povem, da je aekdo v Podstenici predlagal, da moramo postati katoličani brez škofa in papeža.
Vsi Ti kličemo v znamenju progresivne ljubezni in sprave med Bogom in hudičem: Zdravo!
Tvoj zvesti tef