METOD SIFRER
VPLIV STRMCA NA RAZMESTITEV RIB V SELŠČICI
IN POLJANŠČICI
Pomen rib in skrb zanje se v svetu čedalje bolj poudarja. Nič nas zato
ne preseneča, če je tudi pri nas vedno več ljudi, ki z največjo skrbjo in
najbolj živahnim zanimanjem delajo na tem, da bi se število rib v naših
vodah, kljub čedalje večji potrošnji, povečalo. O tem aktivnem delu nas
še posebno prepričujejo številne ribogojnice in načrti zanje.
V tem članku imam namen obravnavati razporeditev rib v SelSčici in
ki bi sistematično proučevale življenje rib, njihovo okolje in prehrano.
Mnenja sem, da bomo tudi to vrzel v bodoče odpravili in s še večjo gotovostjo
zagospodarili nad življenjem v vodi.
V tem članku imam namen obravnavati raziporeditev rib v Selščici in
Poljanščici. Pokazalo se je, da se vzdolž toka menjavajo ribje vrste. Za razložitev
takega stanja so se pokazali kot osnovnega pomena predvsem: strmec
reke, množina kisika v vodi, vodna temperatura in favna. Prav Sclščica
in Poljanščica sta lep primer, kako vplivajo ti faktorji na razmestitev rib.
Pri proučevanju teh dveh rek se je pokazalo, da je v Selščici samo cona
postrvi, medtem ko je v Poljanščici poleg te še cona lipana. Naj kar tu
povem, da delimo reke v cone po ribji vrsti, ki prevladuje v določenem delu
reke in je gospodarsko važna. V daljših rekah si slede cone od izvira proti
izlivu takole: cona postrvi, lipana, mrene in cona plošča. Poleg te osnovne
delitve con sem sprejel po Belgijcu M. Huetu še delitev v podcone. Zanimivo
pa je, da on cone postrvi iie deli. Pri nas pa se je zaradi klena in mrene
pokazala ta delitev kot potrebna.
V Selščici najdemo v zgornjem delu toka samo r e č n o p o s t r v (Trutta
fario L.). V spodnjem deln ob izlivu v Soro pa se pridružijo še ribe: soška
postrv in amerikaiiki kot šarenka in zlatovčica. (Poudaril bi tudi, da je teh
tujih, umetno naseljenih rib — soške, zlatovčice in Sarenke — vedno manj,
ker jih v reko ne vlagajo več.) Med krapovci pa je razširjen klen in klenič,
medtem ko je nirena samo gost te reke. Samo v zelo sušnih ])oletjih pride
v njen spodnji tok. Reden njen gost je tudi piškur.
Poljanščica pa je veliko bolj bogata na ribjih vrstah. V njej se je razvila,
v nasprotju z Selščico, ])oleg cone postrvi Se cona lipana. V zgornjem toku
živi postrv, v srednjem in spodnjem pa se ji pridruži Se lipan. V zgornjem
oddelku cone lipana se pojavi v razliko s Selščico kot spremljajoča riba
sulec, pri 22. km pa še podust. (Kilometre štejem od izvira proti izlivu.)
Pri iskanju vzrokov za tako stanje se je pokazalo, da je odločilnega
pomena prav strmec rek. S tem vprašanjem se je bavil že M. Huet. Pri svojih
opazovanjih je dobil za razne cone tele meje. Cona postrvi obsega strmce
176
reke med 10—6,5 %o; navzdol do 1,5 ^o so strmci, ki spadajo v cono lipana;
od 1;5 do 0,4 %o pa je cona mrene.
Kot sem že uvodoma omenil, zavzema cona postrvi ves tok reke Selščice.
Pri reki Poljanščici pa sega le nekako do Hotavelj, kjer se začne cona lipana.
Ta razporeditev je v skladu s prej omenjeno Huetovo teorijo, saj je strmec
daljših odsekov na Selščici povsod večji, kot ga zahteva cona lipana s 5,4 %o.
Seveda so v reki tudi oddelki, kjer je strmec manjši, vendar so prekratki,
da bi se lipan razširil.
Na Poljanščici pa imamo zaradi manjšega strmeča tudi cono l i p a n a.
Njegovo cono štejemo od tam, kjer se pojavijo v reki prvi lipani, ne glede
na to, če vedno prevladujejo postrvi. Lipan ne ljubi brzic, čeprav ima rad
razmeroma hitro tekoče vode (73—50 cm/sek) s širokim koritom. Pomen širokih
tokov za razširjenost lipanov se pokaže na Poljanščici posebno pri
drstenju, ki se vrši pri lipanih v zgornjem delu njihove cone. Ce je voda
po drstenju nizka, se lipani v spodnji del svoje cone zaradi brzic sploh ne
vrnejo. Šele velika voda zmanjša strmec na krajših brzicah in lipani se
vrnejo iz drstišča v spodnji del svoje cone. Če takrat take visoke vode ni,
je v spodnjem delu lipanove cone zelo malo lipanov.
Cona lipana se na Poljanščici razlikuje od belgijskih rek po iein, da
v njej ni ščuke in ostriža, ki tam prideta že v spodnjo cono lipana. Ta pojav
nas še posebno začudi, ker strmec v spodnjem toku Poljanščice odgovarja
strmcu, pri katerem se v belgijskih rekah ti dve ribi že pojavita. Zakaj ta
razlika, bodo pokazala še nadaljnja sistematična opazovanja življenja rib
v naših vodah. Mogoče je, da so vzroki v hitrem menjavanju brzic in tolmunov.
Saj vemo, da ima Poljanščica pred sotočjeni s Selščico na krajšem
odseku 14,5%o strmca. Ti strmci vplivajo tako učinkovito, da najdemo postrvi
še v drugi polovici cone lipaim. koder je reka posebno deroča.
Poleg teh dveh vodilnih rib, po katerih smo razdeUli Poljanščico in
Selščico v cone, žive v obeh rekah še druge ribe.
Najvažnejša med njimi je k l e n (Squalius cephalus L.), ki se zadržuje
v coni postrvi in lipana. Kljub tej splošni razširjenosti pa ga je manj
v deročili kot v mirnejših
delih reke. Kleni so
osvojili vsa tista mesta,
kjer je strmec reke premajhen
za postrvi. Tudi
človek je z izkoriščanjem
teh dveh rek odločno,
vsaj na nekaterih mestih,
spremenil njen strmec. Z
jezovi so na prej deročih
odsekih reke nastali veliki
bazeni mirne vode
Sprememba strmca pa
je vplivala tudi na razporeditev
rib. Postrvi so
se iz mirnih delov reke
umaknile v brzice. Njihova
mesta pa so osvojili
kleni. Ker žro kleni p o - Sotočje iSeiščice io i^oljauščice v Sovodnju pod Škof jo toka
177
strvine ikre, jih ribogojci iztrebljajo. Za uspešno odstranitev klenov nameravajo
uporabiti elektiX)narkozo, ki rib ne poškoduje, uiarveč samo oruatni.
S tem procesom klenov ne bo težko odstraniti iz vode.
M r e n a izbira še mirnejša mesta kot klen. V Poljanščici pride precej
daleč navzgor po reki, medtem ko jo najdemo v Selščici samo do Krevsovega
jezu. Mejni strmec za mreno bi bil nekako 7," %o. Številka je zelo netočna,
ker je mrena še posebno občutljiva na temperaturo, ki vpliva na
razporeditev.
Tretja spremljajoča riba, ki spada tudi med krapovce živahnih voda,
pa je p od u s t (Chondrostoma nasus L.). Podusti v Selščici sploh ni, ker
je strmec reke prevelik, medtem ko sega v Poljanščici do 22. km. Drstišče
podusta je pri Skofji Loki.
Četrta spremljajoča riba, ki spada med salmonide, je s u l e c (Salmo
hucho I.), ki sega v Poljanščici do jezu pred elektrarno na Fužinah pri
Zireh. Obstoj sulca je odvisen od množine belic ter je strmec reke zanj manjšega
pomena. Zato je razumljivo, da ga v Selščici sploh ni. Dobimo ga
v vodah, kjer prebiva lipan, mrena, klen in podust.
V obeh rekah je zastopan tudi p o t o č n i p i š k u r (Petromyzon planeri
BI.). Je izredno prilagodljiv, saj ga najdemo na mestih, kjer znaša
strmec reke več kot 30 %o, čeprav mu ugaja mirnejša voda za jezovi, torej
na mestih, kjer je strmec reke tako majhen, da voda ni več sposobna nositi
finejšega gradiva in ga odlaga v obliki mivke. Pred povodnijo pa se zavaruje
tako, da se zarije v blato. Isto napravi tudi ob velikih sušah. V času
selitve ga najdemo po celi reki.
G l a v a č (Cottus gobio L.) spremlja postrv po vsej Selščici in Poljanščici.
Nahaja se navadno v plitvinah ob rekah in to pod skalami, kar ga
tudi ščiti pred velikimi vodami. V strženu reke ga ni najti.
V Poljanščici je zastopana poleg teh rib še č i n k 1 j a (Cobitis fossilis
L.). Riba se zaščiti pred velikimi vodami tako, da se zarije v blato, podobno
kot piškur. Njena sorodnica je b a b i c a (Cobitis barbatula L.). Živi v hitro
tekočih pritokih Foljanščice, ki imajo strmec 10 %o.
Poleg teh rib je vzgornjem delu Poljanščice in Selščice zastopan še
k 1 e n i č (Squalis leuciscus L.). V pritokih ga najdemo tam, kjer znaša
strmec 10 %o.
Tudi pritoki so podvrženi »pravilu naklona«, kot kažejo manjši pritoki
Poljanščice in Selščice. So pa nekatere razumljive, druge pa manj razumljive
posebnosti. Razumljivo je, da je dolžina ribjih con krajša. Prav tako tudi,
da razporeditev ribjih con ni tako idaelna, da bi se lepo razvrstile cona
postrvi, lipana ali celo mrene.
Precej splošno pravilo pri velikih pritokih je, da se rečni sestav rib
pomakne v pritoke vsaj do 1 km daleč, četudi je strmec pritoka za večino
teh rečnih rib prevelik. Takšen primer kažeta Kopačnica in Brebovščica.
Mogoče je to v zvezi z migriranjem rib ob povodnjih v pritoke. To migriranje
je potrdila lovska praksa ribičev, saj so pri visoki vodi lovili le še
ob pritokih.
Za ndmivo je tudi, da se postrvi nahajajo v nekaterih pritokih, koder
znaša strmec 50 %o ali pa še več. Seveda je to povprečni strmec. So pa tudi
nekatera mesta v teh pritokih, to je majhni tolmuni, kjer je strmec manjši
178
od 1 ali 0%o, pa živijo v njih postrvi. V predelih, kjer je strmec v vseh
odsekih enak in znaša od 20 do 30 %o, postrvi ni več najti.
Pri proučevanju razmestitve rib v stranskih pritokih pa so .se pojavile
tudi posebnosti, ki so me na osnovi poznavanja ^pravila iiaklonai- in geološkega
razvoja naše pokrajine, vodile do zelo zajiiniivih zaključkov.
V pritoku Jezernica, v zgornjem delu Poljanščice. kjer prevladujejo
izključno postrvi, sem našel p o h r o (Barbus peteiivi Heck.), ki jo danes
najdemo le v spodnjem delu .Save in v Blejskem jezeru. Torej spada med
ribe mirnejših voda.
Posebno zanimiva pa je tudi druga ugotovitev. V pritokih, ki se izlivajo
v cono postrvi na Savi in Poljanščici, sem našel vzporedno z odgovarjajočim
strmcem mreno ali celo pas lipana.
Veliko bolj je verjetno in tudi bolj logično se mi zdi. da so te ribe
nižjih con, predvsem pohra, mogle priti v pritoke le v dobi, ko je bil strmec
glavne reke manjši in so bili dotični pritoki še v območju con lipana, mrene
in pohre. Se bolj pa je to verjetno, če vemo, da se je strmec naših rek znatno
hitreje spreminjal ko( pa .so se spreminjale ribje vrste.
\2* 179