Položa! ncmihcga hatoiScizma po honh ©r^af o. Položaj ikatoličanov v Nemčiji ni zaviden. Po številu tvorijo 'katoličani v Nemčiji manjšino, ki pa je v prejšnji državi z izvrstno organizacijo nadome§tila to, kar je manjkalo po številu. Zlasti politična organizacija nemških katoličanov = centrum je bila najmočnejša bramba nemšk.ga ikatolicizma. Parlament je bil tisto torišče, kjer so organizirani katoličani vojevali za svo- bodo, enakopravnost in pravice kato-; licizma sijajne borbe ter jih. zmagovita izvojevali. Hitler je razpustil katoliški centrum, s Hcaterim je padla najmočnejša trdnjava katoliške vere in cerkve v Nemčiji. Ni se zaman imenoval centrum trdnjava. Sedaj ko ga ikatoli.ani nimajo več, spoznavajo vedno bolj, da je bil za nje nenadomestljiv branifc. V ikonkordatu, ki ga je Hitler sklenil z rimskim papežem, so sicer zajamčene svoboščine in pravice katoliške cerkve. Toda ikonkordat, ki se ne izvaja, ostane mrtva črka. Če pa se izvaja napak, je cerkvi bolj škodljiv nego (koristen. In tako sa izvaja konkordat v državah, kjer vladajo fašistične diktature. Temu pojavu se ni čuditi. Fašistične. in nacionalistične diktature so ukinile ali potisnile povse ob stran,parlament in njegovo ikontrolo. Vladajo tako, kakor hočejo diktatorji in njdhovi pomagači. Kako se izvršuje pod takšnimi vladami konkordat in njegove določbe, dokazuje italijanski fašizem. Da ne omenjamo drugih točk, opozarjamo le samo na določbe ikomkordata o zaščiti narodnih manjšin in njihovega jezika v cerkvi. Žalostni položaj Slovencev in Hrvatov v Itallji dokazuje, kako italijanski fašizem spoštuje in izvršuje določila konkordajta. Že vnaprej se je lah¦ko pričakovalo, da tudi nemški narodni socializem ne bo skazoval večjega spoštovanja ne čr-ki in ne duhu konkordata. Kar se je pričakovalo s strahom, se je uresničilo. Od dne do dne se množijo slučaji, iki dokazujejo, da nemška Hitlerjeva oblastva izvajajo konkordat baš v nasprotnem smislu, nego je bil mišljen. Predstavniki teh oblasti so po ogromni večini protestantje, in to dostikrat prav zagrizeni protestantje. To velja še posebno za Bavarsko, fci je katoliška. Protestantizem je, ki narekuje duha nemškemu narodnemu socializ. mu. To je duh, ki je katolicizmu dU rektno nasproten. Idejni voditelji nem^ škcga narodnega socializma se navdušujejo za versko skupnost brez verskih resnic ter za svetost nemškega plemena; priporočajo prelom s svetovnim krščanstvom, češ, da je povsod enako; zahtevajo ukinitev stare zaveze in odstranitev vsch židovskih sestavnih delov krščanstva; proglašajo bogokletno Hitlerja za odrešenika nemškega na. roda. S takim duhom prešinjena oblastvai izvajajo konkorclat. Naravno je, da je izvajanje popolnoma v skladu z duhom. Kako težak je in resen položaj, spričuje potovanje voditeljev nemških. Skofov: nadškofov ikardinalov Schulteja In Bertrama, v Rim, iki se je zgod_lor nedavno. Poročala sta o težkem položaju nemškega katolicizma ter zaprosila papeŽevega državnega tajnika kardinala Pacellija za navodila. Razznerje med vrhovnim poglavarjem ikat. c.rkve in med Hitlerjem tudi osvetljuJe nagovor, iki ga je imel sv. Oče na nemško mladino, ki je priromala v Rim. Govoril je o »trenutku, kl nl samo zgodovinski, marveč nevaren.« Sv. Oče je fT.jal, »da je posebno v skrbeh za nemško mladino in tudi za vero samo v Nemčiji.« Kardinal Bertram je po svojem povratku iz Rima imel v Vratislavi go- vor, v katerem je posebno opozoril na delovna taborišča, v katerih se zbira mladina obeb spolov, ki ji brez verskega mišljenja pveti največja nevarnost za čistost duše in telesa. Kam se naj kardinal obrne, da odstrani nevarnost, ki preti kljub tkonkordatu in njegovirfl določbam nemški mladini? Na politično organizacijo ika-oličanov? Žalibog centruma nl več. Zato se je ikardinal obrnil na starše ter jim zaklical: »Uveljavite svoje roditeljske pravice! Ne more in ne sme vam biti vseeno, kakšna se vrne mladina iz delovnih taborišč!« Toda kako naj ..atoliški starši uveljavijo svoje pravice, _.o pa nimajo krščanske palitične organizacije?!