114 Aplication of sports educational chart database for bachelor's, master's and doctoral theses Abstract Sports Educational Chart (SLOfit) is one of the largest databases of physical development and fitness of children. Since the data enables a wide variety of analysis, we tried to determine how students of different levels of studies at Faculty of Sport used it for their bachelor’s, master’s and doctoral thesis, who were the authors and what the findings were. We got the list (number of gradu- ates, their names and surnames and study programs) from the Student Office of the Faculty of Sport. We searched for the thesis with a special protocol using the web browser of the virtual library COBISS. The article presents 28 thesis (1.4 %) which presented the SLOfit system out of 2005 thesis found in the period from 1 st of January 2007 to 30 th of June 2017. Most of the authors com- pleted the study programs of Physical Education at the Faculty of Sport and among them there were no differences regarding sex. The thesis were mostly bachelors (82.2 %) and research type. The authors most often studied the general population of pri- mary school, or the pupils between grades 7 and 9, and both sexes (boys and girls). In the thesis with particular focus on gender, selected samples were observed. Half of the authors studied the results of individual tests along with the physical fitness index and most studies showed negative trends of physical fitness in the general population and positive trends in the physical fitness in selected samples. Key words: Faculty of Sport, bachelor thesis, master thesis, doctoral thesis, sports education chart, authors, analysis of data. Teja Jelenko 1 , Gregor Jurak 2 , Gregor Starc 2 in Marjeta Kovač 2 Uporaba podatkovne zbirke športnovzgojni karton za diplomske, magistrske in doktorske naloge Izvleček Športnovzgojni karton (ŠVK) je ena največjih zbirk podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok, zato smo ugotavljali, v kakšnem deležu so študenti različnih študijskih programov na Fakulteti za šport (FŠ) v zadnjem desetletju predstavljali tematiko ŠVK v svojih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Zanimale so nas nekatere značilnosti avtorjev in nalog, posebej pa smo analizirali še ugotovitve v nalogah raz- iskovalnega tipa. Imena in priimke diplomantov ter vrsto zaključenega študijskega programa smo pridobili v študentskem referatu, naloge pa smo nato poiskali po po- sebnem protokolu v virtualni knjižnici COBISS in knjižnici FŠ. Le majhno število za- ključnih del, nastalih v obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 201 7 , obravnava ŠVK (N = 28; 1,4 %). Večina teh avtorjev je zaključila študijske programe Športne vzgoje, med njimi pa ni razlik glede na spol. Največ je diplomskih del (82,2 %). V raziskovalnih nalogah (N = 25) najpogosteje avtorji obravnavajo splošno osnovnošolsko populacijo ozi- roma skupino učencev od 7. do 9. razreda in oba spola. Pri preučevanju izbranih vzorcev so vključeni le merjenci enega spola. V polovici nalog raziskovalnega tipa so avtorji preučevali rezultate posameznih testov skupaj z indeksom splošne gi- balne učinkovitosti. Večina rezultatov raziskovalnih nalog kaže negativne trende sprememb telesnega fitnesa splošne populacije in pozitivne trende pri izbranih vzorcih. Ključne besede: Fakulteta za šport, zaključna dela, avtorji, ŠVK zbirka, analiza podatkov. 1 Osnovna šola Blanca 2 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Foto: Bojan Šipić glas mladih 115 „ Uvod Telesni fitnes je tujka, ki v slovenskem jezi- ku (še) nima ustrezne sopomenke, različni raziskovalci pa ga opredeljujejo kot mero prilagojenosti posameznika sodobnemu načinu življenja glede na njegove gibal- ne sposobnosti in telesne značilnosti, kot učinkovito delovanje pri poklicnem delu in dejavnostih v prostem času, kot uspe- šno soočanje z izrednimi in nepričakovani- mi razmerami in kot pomemben kazalnik zdravja in kljubovanja obolenjem (Strel, Mišič, Strel in Glažar, 2016; Telford idr., 2016). Za optimalni razvoj telesnega fitnesa in na- črtovanje vadbe, prilagojene posamezniku, je treba poznati stanje gibalnih sposobno- sti in telesnih značilnosti posameznika, spremljave v daljšem časovnem obdobju pa omogočajo nadzor nad učinkovitostjo vadbe. Zato je bil pred tridesetimi leti v šol- ski sistem uveden športnovzgojni karton (ŠVK), ki predstavlja temelj longitudinal- nega spremljanja telesnega fitnesa otrok in mladine med 6. in 19. letom starosti. Podatkovno zbirko ŠVK (v tujini poznano kot SLOfit), ki vključuje tri antropometrične mere in osem gibalnih mer, mora skladno s šolsko zakonodajo voditi vsaka šola v Slove- niji (Kovač idr., 201 1). S spremljavo telesnega in gibalnega razvoja, ki poteka vsako šolsko leto meseca aprila, lahko učitelji 1 ustrezno načrtujejo športnovzgojni proces in tako pomagajo mladim k boljšemu telesnemu fitnesu, zdravju in dobremu počutju (Jurak idr., 2017; Kovač idr., 2011). Učitelji športne vzgoje izvedejo meritve po enotnem pro- tokolu, izmerjene podatke pa obdelajo v Laboratoriju za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za šport (FŠ) Univerze v Ljubljani, kjer za vsakega posa- meznika izračunajo t. i. T-vrednost posa- meznega izmerjenega rezultata (statistična vrednost, ki pokaže položaj merjenčeve sposobnosti ali značilnosti glede na enako stare vrstnike istega spola), na podlagi T- -vrednosti rezultatov osmih gibalnih nalog pa izračunajo tudi indeks splošne gibalne učinkovitosti (t. i. XT-vrednost), ki je dober pokazatelj stanja telesnega fitnesa posa- meznika (Starc idr., 2016). Anonimni podatki so na voljo tudi študen- tom FŠ za raziskovalno delo, zato smo že- leli ugotoviti, kolikšen je delež diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, kjer so av- torji v zadnjem desetletju obravnavali ŠVK 1 V članku uporabljamo za vse osebe (učitelj, avtor, učenec, dijak, študent, merjenec, mentor …) moško slovnično obliko. zbirko oziroma rezultate meritev, nekatere značilnosti nalog in njihovih avtorjev. Zani- malo nas je tudi, ali je mogoče v nalogah raziskovalnega tipa iz predstavljenih re- zultatov določiti trende sprememb v tele- snem fitnesu obravnavanih vzorcev. „ Metode dela Preizkušanci Preizkušanci so vse dostopne diplomske, magistrske in doktorske naloge, ki so nasta- le v časovnem obdobju od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2017 na FŠ (N = 2005) in njihovi avtorji. Izmed njih smo po posebnem protokolu poiskali vse, ki obravnavajo ŠVK sistem (N = 28) in njihove avtorje (N = 29). Nato smo analizirali še naloge raziskovalnega tipa (N = 25). Pripomočki Za zbiranje podatkov smo uporabili se- znam diplomantov različnih ravni študija in spletni brskalnik v virtualni knjižnici COBISS. Pri nalogah smo analizirali naslednje spre- menljivke: leto nastanka, smer študija, spol avtorja, tipologija dokumenta (diplomska, magistrska, doktorska naloga), tip naloge (raziskovalna, strokovna), ključne besede v nalogah in virtualni knjižnici COBISS, do- stopnost naloge (splet, samo tiskana raz- ličica) in področje delovanja mentorjev in somentorjev. Na podlagi natančnega pre- gleda vzorcev, vključenih v raziskovalne na- loge, smo določili naslednje spremenljivke: spol merjencev, stopnja šolanja (osnovna, srednja šola), ciljna skupina (celotna po- pulacija, izbrani vzorci − športniki, osebe s posebnimi potrebami), športne panoge, s katerimi so se ukvarjali športniki v izbranih vzorcih, in preučevani dejavniki telesnega fitnesa (vse ali le posamezne merske nalo- ge ŠVK, indeks splošne gibalne učinkovito- sti XT ali oboje). Postopek Iskanje je bilo večstopenjsko. Na podlagi pisne prošnje smo v študentskem refera- tu FŠ pridobili seznam vseh diplomantov, magistrov in doktorjev znanosti, ki so v opazovanem obdobju končali določeno stopnjo študija (N = 2014). V drugem kora- ku smo v virtualni knjižnici COBISS (https:// plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/ advanced?db=cobib), v Repozitoriju Uni- verze v Ljubljani (https://repozitorij.uni-lj. si) in fizično v knjižnici FŠ poiskali njihove naloge ter naredili grobo delitev, ali naloge vsebujejo podatke ŠVK ali ne. V tretjem ko- raku smo iskanje v virtualni knjižnici COBISS ponovili s ključnimi besedami: športno- vzgojni karton, športno vzgojni karton, te- lesno-vzgojni karton, ŠVK, SLOfit, telesni in gibalni razvoj, meritve. Iskanje po ključnih besedah je potekalo v izbirnem iskalniku po tipologiji dokumenta (2.11 – diplomsko delo, 2.09 – magistrsko delo in 2.08 – dok- torska disertacija), ključnih besedah, vseh zapisih in vseh jezikih. V iskalniku je bila iz- brana samo knjižnica FŠ, Ljubljana (FSPLJ), pri ključni besedi meritve pa smo zaradi lažjega pregleda v iskanje dodali še »leto izida«. Nato smo primerjali, ali smo dobili enake naloge pri prvem in drugem iskanju. V četrtem koraku pa smo analizirali samo naloge raziskovalnega tipa, v katerih so bili uporabljeni rezultati meritev ŠVK sistema. Metode obdelave podatkov Za obdelavo podatkov smo uporabili pro- gram Microsoft Excel 2016 in statistični program SPSS. Statistično značilnost razlik med različnimi skupinami smo preverjali s χ 2 testom, pri katerem smo upoštevali 5 % stopnjo tveganja. „ Rezultati in razprava Predstavitev nalog glede na dostopnost, leto nastanka, raven zaključenega študija, spol avtorjev, tip naloge in ključne besede Ugotavljamo, da je v zadnjem desetletju le majhno število nalog na FŠ vključevalo tematiko ŠVK (N = 28; 1,4 %) (Tabela 1). Raz- lično število nalog v posameznem letu je posledica sprememb študijskih programov. Leta 2009 je FŠ prvič vpisala študente v 1. letnik t. i. bolonjskih študijskih programov (takrat štirje programi), prvi diplomanti pr- vostopenjskih programov so študij končali leta 2012; to je tudi leto prvega vpisa na dru- gostopenjski (magistrski) študijski program (prvo leto le program Športna vzgoja). Leta 2015 so študij končali prvi magistri bolonj- skega študijskega programa, kar se pozna v povečanem številu magistrskih nalog gle- de na predhodna leta. Do 30. septembra 2016 so morali zaključiti študij vsi študenti, ki so obiskovali stare študijske programe, zato je v tem letu izrazito povečano število vseh nalog (N = 505); kar 8 jih je vključevalo podatke ŠVK, a je njihov delež zaradi veli- kega števila nalog v tem letu majhen (1,6 %). Najvišji delež (3,0 %) je zaznan leta 2012, 116 Tabela 1 Naloge po letih, tipologiji dokumenta in vključenosti ŠVK teme ne glede na študijski program LETO DIPLOMSKA NALOGA MAGISTRSKA NALOGA* DOKTORSKA DISERTACIJA SKUPAJ delež nalog s ŠVK podatki ŠVK PODATKI ŠVK PODATKI ŠVK PODATKI DA NE DA NE DA NE 2007 2 116 0 7 1 3 129 2,3 % 2008 3 126 0 4 0 3 136 2,2 % 2009 1 144 0 3 0 7 155 0,6 % 2010 1 170 0 2 0 3 176 0,6 % 2011 3 135 0 0 0 5 143 2,1 % 2012 4 123 0 2 0 3 132 3,0 % 2013 0 180 0 4 0 2 186 0 % 2014 2 184 0 2 0 3 191 1,0 % 2015 2 209 1 13 0 3 228 1,3 % 2016 5 457 1 31 2 9 505 1,6 % 2017 0 15 0 8 0 1 24 0 % SKUPAJ 23 1859 2 76 3 42 2005 1,4 % 1882 78 45 Legenda: * – vključeni so znanstveni in strokovni magisteriji. Tabela 2 Pregled nekaterih značilnosti preučevanih nalog in avtorjev od leta 2007 do 2017 Avtor in leto Spol avtorja Tipologija dokumenta Končan program Dostop Tip naloge Mentor/ica / Somentor/ica Kociper, P. (2007) ženski diplomska naloga SP – SŠV COBISS STR Marjeta Kovač / Gregor Jurak Peran, M. (2007) moški diplomska naloga SP – SŠV COBISS RAZ Jože Štihec / Mateja Videmšek Peternelj, B. (2007) moški doktorska disertacija KIN COBISS RAZ Branko Škof / Janko Strel Kasagič, Ž. (2008) ženski diplomska naloga SP – SŠV COBISS RAZ Marjeta Kovač / Damir Karpljuk Poljanšek, N. (2008) ženski diplomska naloga SP – SŠV COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Vogrinec, A. (2008) moški diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Kimovec, M. (2009) moški diplomska naloga SP – SŠV COBISS RAZ* Marjeta Kovač / Janko Strel Rogelj, K. (2010) ženski diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Dremelj, S. (2011) ženski diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Jurak Pokržnik, S. (2011) ženski diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Janko Strel / Gregor Starc Verstovšek, I. (2011) ženski diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Tanja Kajtna / Gregor Jurak Ivanušič, M. (2012) ženski diplomska naloga SP – SŠV COBISS RAZ Mateja Videmšek / Maja Meško Kikel, U. in Kop, S. (2012) ženski diplomska naloga SP – ŠT COBISS RAZ Tanja Kajtna / Gregor Jurak Petek, D. (2012) ženski diplomska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Gregor Starc / Marjeta Kovač Zagorc, A. (2012) moški diplomska naloga SP – ŠR COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Horvat, V. (2014) moški diplomska naloga BOL – ŠV COBISS STR Marjeta Kovač / Marko Pocrnjič Kač, M. (2014) ženski diplomska naloga SP – ŠT knjižnica RAZ Gregor Jurak / Tanja Kajtna Kralj, M. (2015) moški magistrska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Damir Karpljuk / Vedran Hadžić Pavlinič, B. (2015) ženski diplomska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Škafar, Ž. (2015) moški diplomska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Gregor Starc / Gregor Jurak Artiček, B. (2016) moški diplomska naloga SP – ŠT knjižnica RAZ Petra Zaletel / Gregor Jurak Bandalo, M. (2016) moški doktorska disertacija KIN COBISS RAZ Blaž Lešnik Bezjak, R. (2016) moški doktorska disertacija KIN COBISS RAZ Saša Cecić Erpič Cvetko, M. (2016) moški diplomska naloga SP – ŠR COBISS RAZ Goran Vučkovič / Frane Erčulj Horvat, Š. (2016) ženski magistrska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Gregor Starc / Marjeta Kovač Kuhelnik, A. K. (2016) ženski diplomska naloga BOL – ŠT COBISS RAZ Gregor Starc / Marjeta Kovač Umek, P. (2016) ženski diplomska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Marjeta Kovač / Gregor Starc Železnik, L. (2016) ženski diplomska naloga BOL – ŠV COBISS RAZ Tanja Kajtna / Mateja Videmšek Legenda: SP – stari univerzitetni program, BOL – bolonjski program prve (diplomska naloga) ali druge (magistrska naloga) stopnje, SŠV – specialna športna vzgoja, ŠT – športno treniranje, ŠV – športna vzgoja, ŠR – športna rekreacija, KIN – doktorski študij Kineziologija; STR – strokovna naloga, RAZ – raziskovalna naloga, RAZ* – raziskovalna naloga z deskriptivno metodo. glas mladih 117 leta 2013 in v prvi polovici leta 2017 pa no- bena naloga ni vključevala podatkov ŠVK (Tabela 1). Od 28 nalog, ki vključujejo podatke ŠVK sistema, je največ avtorjev (31 %) zaklju- čilo star univerzitetni študijski program Športna vzgoja, smer Športno treniranje, sledijo diplomanti starega univerzitetnega študijskega programa Športna vzgoja, smer Specialna športna vzgoja in bolonjskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Športna vzgoja (vsaka sku- pina 20,7 %). Desetina avtorjev (10,3 %) je uporabila podatke ŠVK v svojih doktorskih disertacijah. Po 6,9 % avtorjev je zaključilo star univerzitetni študijski program Športna vzgoja, smer Športna rekreacija, in magistr- ski študijski program Športna vzgoja, 3,4 % pa univerzitetni bolonjski študijski program Športno treniranje. Ugotavljamo, da je bila večina avtorjev vpisanih v programe Špor- tne vzgoje, kar pomeni, da so to bodoči športni pedagogi, ki jih zanimajo trendi rezultatov meritev ŠVK sistema. Tematiko ŠVK je v svojih diplomskih, ma- gistrskih in doktorskih nalogah preuče- valo sicer več žensk (58,6 %) kot moških (41,4 %) (Tabela 2), a razlika med spoloma ni statistično značilna ( χ² = 0,86; p = 0,35). Glede na tipologijo dokumenta je med 28 nalogami 23 (82,2 %) diplomskih del, dve strokovni magistrski nalogi (7,1 %) na dru- gostopenjskem študijskem programu in tri doktorske disertacije (10,7 %). Med diplom- skimi nalogami jih je 16 (69,6 %) nastalo v starem, štiriletnem programu, in 7 (30,4 %) v novem prvostopenjskem programu. Razen dveh diplomskih nalog (7,1 %), ki sta dostopni le v knjižnici FŠ, so vse druge do- stopne v elektronski obliki v virtualni knji- žnici COBISS in večina tudi v tiskani obliki v knjižnici FŠ (Tabela 2). Februarja 2014 je namreč senat FŠ potrdil spremembe Pravil- nika o diplomskem delu na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje; tako študenti oddajo diplomska dela na prvo- stopenjskem študiju samo v elektronski različici, zato jih v tiskani obliki ne najdemo več v knjižnici. Pri nalogah je sodelovalo 17 učiteljev (kot mentorji ali somentorji), najpogosteje so to vlogo prevzeli člani Katedre za pedagogiko in didaktiko na FŠ, ki so člani SLOfit ekipe (http://www.slofit.org/ekipa) (Tabela 2). Naloge smo v virtualni knjižnici COBISS is- kali po ključnih besedah. Pri tem nismo na- šli »zadetkov« dveh besed telesno-vzgojni karton in ŠVK. Nekaterih nalog samo z is- kanjem po ključnih besedah sploh ne bi mogli vključiti v to analizo, če ne bi prej pregledali vseh nalog po seznamu iz štu- dentskega referata. Do tega je verjetno prišlo zaradi različnega poimenovanja ključnih besed in razlik v zapisu v nalogah in sistemu COBISS, kjer ključne besede generira vnašalec. Na Sliki 1 na levi strani predstavljamo 20 najpogostejših ključnih besed iz vključenih nalog, na desni pa 20 najpogostejših ključnih besed, zabeleženih v virtualni knjižnici COBISS. Zaradi enake- ga pomena, a nekoliko drugačnega zapi- sa (npr. z vezajem ali brez) smo nekatere ključne besede združili. Pri tem je v oblaku z velikostjo črk predstavljena pojavnost posameznih ključnih besed: večkrat se be- seda ponovi, večja je velikost črk. Obstaja tudi možnost, da smo katero izmed nalog ravno zaradi različnega poimenovanja ozi- roma zapisa tudi spregledali in ni vključena v to analizo. Predstavitev raziskovalnih nalog s podatki ŠVK Od 28 nalog smo v nadaljevanju preučili 25 raziskovalnih nalog, ki so vključevale anali- zo podatkov ŠVK. V večini (N = 20; 80 %) so avtorji preučevali oba spola, v treh (12 %) le rezultate fantov in v dveh (8 %) rezulta- te deklet. V 17 (65,4 %) nalogah so avtorji preverjali tudi razlike med spoloma. Veliko več pozornosti avtorji namenjajo osnovno- šolcem (N = 20; 80,8 %) kot srednješolcem (N = 3; 11,5 %); dve nalogi (7,7 %) pa vklju- čujeta podatke tako osnovnošolcev kot srednješolcev (Tabela 3). Izmed vseh nalog jih šest vključuje samo en razred (npr. 1. razred), pogosteje pa se pojavljata celotno osnovnošolsko obdobje ali zadnje vzgoj- no-izobraževalno obdobje osnovne šole (7. do 9. razred). V Tabeli 3 so predstavljene naloge glede na to, ali so bili v raziskave vključeni učenci in dijaki t. i. splošne populacije (N = 18; 71,4 %) ali izbranih vzorcev (športniki ali osebe s posebnimi potrebami) (N = 7; 28,6 %). Pod splošno populacijo smo uvrstili naslednje »kategorije«: primerjava oddelkov (oddelki z dodatno športno ponudbo in običajni oddelki), primerjava generacij (iste ali raz- lične šole), primerjava učencev iz Slovenije in Danske, telesna samopodoba in gibalna učinkovitost, povezanost igranja instru- menta z gibalno učinkovitostjo in drugo. Pri izbranih vzorcih so avtorji v dveh nalo- Slika 1. Dvajset najpogostejših ključnih besed iz nalog (levi del slike) in knjižnice COBISS (desni del slike). Avtor: Drago Senica 118 gah preučevali nogometaše in v dveh ose- be s posebnimi potrebami, v po eni nalogi pa so obravnavali še otroke ali mladostnike, vključene v gimnastiko, alpsko smučanje in umetnostno drsanje. Razlike v izbiri splošne ali izbrane populacije glede na stopnjo šo- lanja niso statistično značilne ( χ² = 13,47; p = 0,198). V 13 (52 %) nalogah so avtorji preučevali posamezne teste (tako posamezne kazal- nike gibalne učinkovitosti kot tudi antropo- metrične mere) skupaj s splošno gibalno učinkovitostjo, samo posamezne teste je preučevalo 11 (44 %) nalog, v eni nalogi (4 %) pa se je avtorica osredotočila samo na splošno gibalno učinkovitost XT. Sklepamo lahko, da so posamezni testi skupaj s splo- šno gibalno učinkovitostjo najbolj primerni pokazatelji telesnega fitnesa posameznika. Iz analize rezultatov raziskovalnih nalog (N = 25) je v 15 (60 %), ki so vse obravnavale splošno populacijo, mogoče zaznati nega- tiven trend telesnega fitnesa, v petih nalo- gah od 7, ki so obravnavale izbrane vzorce, pa pozitiven trend. Pri petih nalogah, ki so preučevale psihološke kazalnike (telesna samopodoba, motivacija, čustvene in ve- denjske težave ipd.), trenda ni bilo mogoče določiti. „ Sklep Glavna ugotovitev raziskave je, da je kljub bogastvu podatkov, ki jih nudi podatkovna zbirka ŠVK, in možnostim, da se študenti seznanijo z raziskovalnim delom in podat- ke uporabijo tudi za izdelavo zaključnih del, delež diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog na FŠ, kjer so avtorji v zadnjem dese- tletju preučevali zbirko ŠVK, zelo skromen (N = 28; 1,4 %). Študente FŠ najbolj pritegnejo raziskave s področja športnih oddelkov (primerjave običajnih in športnih oddelkov), primerjave različnih generacij in tudi psihološki vidiki (samopodoba, čustvene in vedenjske te- žave) v povezavi z gibalno učinkovitostjo. Med avtorji nalog ni razlik med spoloma, večino nalog pa so izdelali diplomanti štu- dijskega programa Športna vzgoja. Pogo- steje so avtorji preučevali osnovnošolsko populacijo od srednješolske in oba spola, običajno pa so avtorji preverjali tudi razli- ke med spoloma. V nalogah, kjer so avtorji preučevali določen spol, so opazovali iz- brane vzorce otrok: fante, vključene v no- gomet, gimnastiko in alpsko smučanje, in dekleta, vključena v umetnostno drsanje, ena naloga pa je bila študija primera dekle- ta s primanjkljajem v gibalnem razvoju. Pri tem je več kot polovica avtorjev preučeva- la posamezne sposobnosti ali značilnosti posameznikov skupaj z njihovo splošno gibalno učinkovitostjo, kar zagotavlja naj- boljšo oceno telesnega fitnesa posame- znika (Starc idr., 2016). Iz analize rezultatov raziskovalnih nalog smo lahko opredelili negativen trend telesnega fitnesa pri skoraj dveh tretjinah nalog, ki so preučevale splo- šno populacijo, in pozitiven trend pri tistih, v katerih so avtorji analizirali izbrane vzorce. »SLOfit ali ŠVK zbirka je ena največjih zbirk podatkov o telesnem in gibalnem razvoju otrok na svetu, saj do danes vsebuje več kot 7 milijonov meritev, vanjo pa je vklju- čenih več kot milijon prebivalcev Slove- nije« (Jurak idr., 2017, str. 165). Zato bi to bazo podatkov lahko študenti v večji meri uporabili za svoje magistrske naloge oziro- ma doktorske disertacije. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj je ne. Mogoče je v ospredju premalo metodološkega znanja ali pa štu- denti niso seznanjeni s temi možnostmi. Zato predlagamo, da skrbniki ŠVK sistema razpišejo teme nalog s tega področja. Na ta način bi študenti spoznali pomen razisko- valnega dela, kajti dober učitelj mora biti »razmišljujoči praktik«, kar pomeni, da zna svoje delo povezati s teoretičnimi izhodišči in raziskovalnimi podatki in na ta način bo- gatiti pouk. Omejitve naloge Pri analizi nalog smo naleteli na nekate- re omejitve. Glede na seznam, ki smo ga dobili v študentskem referatu, že pri iska- nju nismo našli vseh nalog. Analiza je bila otežena tudi zaradi uporabe različnega izrazoslovja in zapisa ključnih besed, zato lahko obstaja tudi verjetnost, da katere od obstoječih nalog nismo našli. Zahvala Avtorji se zahvaljujejo Ministrstvu za izo- braževanje, znanost in šport, ki sofinancira vodenje podatkovne zbirke Športnovzgoj- ni karton, in strokovnim delavcem v refera- tu FŠ za pripravo seznama diplomantov. „ Viri 1. Artiček, B. (2016). Vpliv gibalnega statusa na uspešnost glasbenika pri igranju instrumenta (Diplomsko delo). Fakulteta za šport, Ljublja- na. 2. Bandalo, M. (2016). Dinamika sprememb mor- foloških in motoričnih dimenzij mladih tekmo- valcev v alpskem smučanju v obdobju od leta 2001 do 2010 (Doktorska disertacija, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/286767360 Tabela 3 Analiza vzorcev v raziskovalnih nalogah glede na šport ali specifično značilnost (splošna oz. izbrana populacija), raven šolanja in zaznan trend telesnega fitnesa Šport / specifična značilnost Število nalog (%) Raven šolanja Trend telesnega fitnesa OŠ SŠ OŠ in SŠ + - drugo Splošno 18 (72) 14 3 1 0 13 (52 %) 5 (20 %) Gimnastika 1 (4) 1 0 0 1 (4 %) 0 0 Nogomet 2 (8) 2 0 0 2 (8 %) 0 0 Alpsko smučanje 1 (4) 1 0 0 1 (4 %) 0 0 Umetnostno drsanje 1 (4) 0 0 1 1 (4 %) 0 0 Osebe s posebnimi potrebami 2 (8) 2 0 0 0 2 (8 %) 0 Skupaj 25 (100) 20 3 2 5 (20 %) 15 (60 %) 5 (20 %) Legenda: OŠ – osnovna šola; SŠ – srednja šola; + – pozitiven trend telesnega fitnesa; - – negativen trend telesnega fitnesa; drugo – naloge, kjer trenda ni bilo mogoče določiti. glas mladih 119 3. Bezjak, R. (2016). Vpliv gibalnih sposobnosti na telesno samopodobo in izbrane psihološke vi- dike športne vzgoje (Doktorska disertacija, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4914097 4. Cvetko, M. (2016). Primerjava telesnih značil- nosti in gibalnih sposobnosti med nogometaši ŠNK Radgona in športno neaktivnimi otroci v 5., 7., 8. in 9. razredu OŠ Gornja Radgona (Di- plomsko delo, Fakulteta za šport). Pridoblje- no iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/4996529 5. Dremelj, S. (2011). Povezava nekaterih prehra- njevalnih navad petošolcev z njihovo gibalno učinkovitostjo (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/4036785 6. Horvat, Š. (2016). Povezanost šolske športne infrastrukture s telesnim in gibalnim razvojem otrok OŠ Markovci (Magistrska naloga, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4914609 7. Horvat, V. (2014). Pojavnost nogometa v uč- nem načrtu za osnovno šolo in predlog izvedbe v zadnjem triletju (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/4546225 8. Ivanušič, M. (2012). Povezanost med gibalni- mi sposobnostmi šestletnih otrok ter njihovimi čustvenimi in vedenjskimi težavami (Diplom- sko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/4232625 9. Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B., Sorić, M., Ko- vač, M., Sember, V. in Strel, J. (2017). Dedišči- na SLOfit-a oz. športnovzgojnega kartona. Šport, 65(3/4), 167–175. 10. Kač, M. (2014). Telesna samopodoba in gibal- na učinkovitost prekomerno težkih in debelih učencev v primerjavi z običajno težkimi (Di- plomsko delo). Fakulteta za šport, Ljubljana. 11. Kasagič, Ž. (2008). Ovrednotenje nekaterih kazalnikov učinkovitosti pouka športne vzgoje med danskimi in slovenskimi osnovnošolci (Di- plomsko delo, Fakulteta za šport). Pridoblje- no iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/3451825 12. Kikel, U. in Kop, S. (2012). Nekatere telesne zna- čilnosti, gibalne sposobnosti in samopodoba slovenskih sedmošolcev (Diplomsko delo, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4247217 13. Kimovec, M. (2009). Primerjava učnih načrtov športne vzgoje iz leta 1973, 1984 in 1998 (Di- plomsko delo, Fakulteta za šport). Pridoblje- no iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/3534257 14. Kociper, P. (2007). Posredovanje povratnih in- formacij o otrokovem telesnem in gibalnem razvoju (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss.net/ opac7/bib/fsplj/3054257 15. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton – Dia- gnostika in ovrednotenje telesnega in gibalne- ga razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljublja- na: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 16. Kralj, M. (2015). Učinek dodatne vadbe na gibalne sposobnosti otrok s posebnimi potre- bami v programu vzgoje in izobraževanja na OŠ Mirna (Magistrska naloga, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/4659377 17. Kuhelnik, A. K. (2016). Povečano število ur športa in njihov vpliv na telesni in gibalni status otrok v prvem razredu osnovne šole (Diplom- sko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/5056689 18. Pavlinič, B. (2015). Primerjava telesnih značil- nosti in gibalnih sposobnosti srednješolcev, ki obiskujejo slovenske javne gimnazije in zaseb- ne katoliške gimnazije (Diplomsko delo, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4750001 19. Peran, M. (2007). Športni oddelki na OŠ Maksa Durjave Maribor (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/3035825 20. Petek, D. (2012). Vpliv izgradnje nove telovadni- ce na gibalne sposobnosti dijakov dvojezične srednje šole Lendava (Diplomsko delo, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4285617 21. Peternelj, B. (2007). Vpliv osemletnega vzgoj- noizobraževalnega programa z dodatno špor- tno ponudbo na izbrane motorične in psiho- -socialne dimenzije ter učni uspeh učencev in učenk (Doktorska disertacija, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/3161009 22. Pokržnik, S. (2011). Primerjava telesnih značil- nosti in gibalnih sposobnosti fantov, vključenih v program »Malčkov šport« dve leti, z ostalo slo- vensko populacijo (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/4037809 23. Poljanšek, N. (2008). Učenka s primanjkljajem na motoričnem področju v redni osnovni šoli – študija primera (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/3345585 24. Rogelj, K. (2010). Vključevanje otrok v dopolnil- ni pouk športne vzgoje na podlagi ovrednote- nja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Prido- bljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/ bib/fsplj/3901617 25. SLOfit. (10. september 2017). Pridobljeno iz http://www.slofit.org/ 26. Starc, G., Strel, J., Kovač, M., Leskošek, B., Sorić, M. in Jurak, G. (2016). Telesni in gibalni razvoj otrok v Sloveniji – Šolsko leto 2015/2016. Lju- bljana: Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja, Fakulteta za šport. 27. Strel, J., Mišič, G., Strel, J. in Glažar, T. (2016). Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje – Vloga osnovnega zdravstva in lokalne sku- pnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmo- gljivosti po vrhniškem modelu. Logatec: Fitlab, zavod za celostno zdravstveno in kineziolo- ško obravnavo. 28. Škafar, Ž. (2015). Analiza gibalnih sposobnosti in telesnih razsežnosti učencev prvega triletja OŠ Komenda – Moste, ki trenirajo nogomet v NK Komenda (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss. net/opac7/bib/fsplj/4762033 29. Telford, R. M., Telford, R. D., Cochrane, T., Cun- ningham, R. B., Olive, L. S. in Davey, R. (2016). The influence of sport club participation on physical activity, fitness and body fat during childhood and adolescence: the LOOK lon- gitudinal study. Journal of Science and Medi- cine in Sport, 19(5), 400-406. 30. Umek, P . (2016). Primerjava telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti umetnostnih drsalk s splošno osnovnošolsko populacijo (Diplom- sko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/ fsplj/5068721 31. Verstovšek, I. (2011). Povezanost telesne samo- podobe in gibalne učinkovitosti učencev v za- dnjem triletju osnovne šole (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Pridobljeno iz https:// plus.si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/4159409 32. Vogrinec, A. (2008). Analiza gibalnih sposob- nosti in telesnih značilnosti otrok, vključenih v program Gimnastične zveze Slovenije »Gim- nastika v osnovni šoli« (Diplomsko delo, Fa- kulteta za šport). Pridobljeno iz https://plus. si.cobiss.net/opac7/bib/fsplj/3414705 33. Zagorc, A. (2012). Primerjava razvoja tele- snih značilnosti in gibalnih sposobnosti med učenci splošnih oddelkov z dodatno športno ponudbo na Osnovni šoli Valentina Vodnika (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Prido- bljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/ bib/fsplj/4262577 34. Železnik, L. (2016). Vpliv motivacijskih pristo- pov na gibalno učinkovitost osnovnošolcev (Diplomsko delo, Fakulteta za šport). Prido- bljeno iz https://plus.si.cobiss.net/opac7/ bib/fsplj/5076657 Teja Jelenko, mag. prof. šp. vzg. OŠ Blanca teja.jelenko@gmail.com