Nadzorni odbor ugotovil kršitve in utemeljen sum o kaznivih dejanjih Seja občinskega sveta ogaške novice Glasilo Občine Logatec, maj 2011, letnik XLH, št. 5 Veris: Razkošje glasbenih izzivov Dan logaške knjižnice tudi letos uspel Otroški in mladinski zbori so zapeli pomladi Upokojenci kupujejo ceneje Izbrali najboljše suhe mesnine ZeLenikras ■ 'f- ' ; 1 " f ' J Najprej D Spoštovane občanke, spoštovani občani Narava okoli nas se že bohoti v svoji pomladanski opravi, sonce, ki nas za zdaj še prijetno greje, pa vedno bolj dobiva na svoji moči. Žal nas poleg sonca vsak dan »grejejo« tudi številne slabe novice, ki razkrivajo jalovo stanje naše dvajsetletne državice. Zavedati se moramo, da je za nami dolga pot, ki smo jo prehodili z željo, da bomo nekoč živeli v svoji, samostojni in pravno urejeni državi. To željo so v srcu nosile številne generacije Slovencev, mi pa smo tisti, ki lahko danes uživamo sadove prizadevanj naših domoljubnih prednikov. Da pa bodo človeka dostojno in vredno življenje v naši prečudoviti mali deželi lahko uživali tudi naši zanamci, moramo z njo dobro gospodariti, saj bomo le tako dosegli, da nam bo tu, pod Triglavom, med prekmursko ravnico in sinjim morjem, res lepo. Čas je, da zagrabimo »motiko« - znanje in obdelamo svoj vinograd, ki nam lahko veliko rodi in da možnost kakovostnega življenja. Kljub vsakodnevnim težavam imejmo življenje za nekaj svetega ter s svojim delom in načinom življenja prispevajmo k strpnosti, povezovanju in harmoniji. Občinska uprava Občine Logatec se kljub blokiranemu računu trudi, da bi delovala nemoteno in stremela k zastavljenim ciljem. K njim bo zaposlene usmerjal in jih vodil tudi novi direktor občinske uprave mag. Jože Sečnik, ki je k nam prišel z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kljub dejstvu, da se občinska uprava dnevno srečuje s težavami pri izvedbi posameznih projektov, pa vodstvo skupaj z zaposlenimi zadane naloge opravlja z optimizmom in pozitivno naravnanostjo. Trudimo se poskrbeti za lepši in prijaznejši videz našega kraja, vzdrževati lokalne ceste in vaške poti, z vsemi napori si prizadevamo najti nove poslovne partnerje in programe, ki bi prinesli nova delovna mesta v obeh obrtno-podjetniških conah. Le nova delovna mesta z dobro dodano vrednostjo nam lahko omogočijo izhod iz trenutne situacije ter nam hkrati zagotovijo tudi socialni mir in stabilnost. Spoštovane občanke, spoštovani občani, zavedati se moramo, da nas vsaka težava, ki jo premagamo, naredi močnejše, bolj dojemljive in bolj modre. Napolni nas z novo energijo in nas prisili k temu, da stopimo skupaj in strnemo vrste. Zavedati se moramo, da imamo le eno domovino, ki jo moramo imeti radi, in si prizadevati, da jo ohranimo v takšnem duhu, kot je nastala. Župan Berto Menard Logatec se razvija Na majski seji občinskega sveta smo sprejeli kar nekaj pomembnih dokumentov, ki bodo vplivali na postopno končanje postopkov, ki so se začeli in končali v preteklem obdobju. Tako smo sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja za obstoječo komunalno opremo in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Logatec (Jačka, Mandrge in Gorenji Logatec). Sprememba je bila potrebna, ker želimo zagotavljati enakopravnost občanov pri odmeri komunalnega prispevka ter skladnejšo porazdelitev vložkov občine v komunalno opremo. Z razveljavitvijo starih odlokov smo zagotovili zmanjšanje komunalnih prispevkov. Na osnovi odloka, ki začne veljati 15 dan po objavi, bomo prebivalce Jačke, Mandrg in Gorenjega Logatca v posamezni krajevni skupnosti seznanili o višini, načinu in upoštevanjem predhodnih plačil (če so bila) komunalnega prispevka. Po dolgem usklajevanju smo dokončno sprejeli tudi Lokalni energetski koncept občine Logatec, ki smo ga dolžni sprejeti pred potrditvijo občinskega prostorskega načrta. Lokalni energetski koncept je prvi korak k racionalizaciji pristopa k izvajanju ukrepov s področij učinkovite rabe energije in večjega vključevanja lokalnih obnovljivih virov energije. Za Grčarevec je pomembno sprejetje dokumenta identifikacije investicijskega projekta za investicijo Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec, s katerim se bomo prijavili na javni razpis za Ukrep 322, ki je namenjen obnovi in razvoju vasi, in tako pridobiti sredstva za ureditev kanalizacije, čistilne naprave in javne razsvetljave v Grčarevcu. Posredovanih je bilo tudi nekaj poročil, med katerimi je naj -pomembnejše poročilo Nadzornega odbora Občine Logatec o opravljenem nadzoru sodnega spora družbe Petrol proti Občini Logatec. Poročilo je zelo dobro, saj zajema dogodke v obdobju od 1993. do danes in sklepne ugotovitve o odgovornosti za razpolaganje z javnimi sredstvi v lasti občine. Na omenjeno poročilo bo reagirala tudi občina in izvedla ukrep, ki ga bo podala v zvezi z prekomernim odškodovanjem javnih financ. Nadzorni odbor pa je po svoji dolžnosti že obvestil ustrezne organe. Podžupanja Ladislava Furlan r o 0Q a fC n 0 1 c , m j 2 O Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Uredništvo Odgovorna urednica: Petra Trček. Uredniški odbor: Branka Novak, Saša Musec, Nevenka Malavašič, Janez Gostiša, Metka Bogataj, Darja Merlak, Marko Logar, Romana Hribar. Stalni sodelavci: Marcel Štefančič, Jerca Korče, Anita Ilič, David Kunc, Brane Pevec, A^a Žakelj, Marjan Papež, Franc Brus, Marinka Petkovšek. Grafična zasnova: Goran Rupnik. Tisk: Bograf tiskarna, d. o. o. Naklada: 4.300 izvodov. Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Naslov: Tržaška 50 a, Logatec Tel.: 01 759 06 00 (občina), 01 759 06 19 (uredništvo, ob sredah od 15. do 17. ure), 031 334 271 (Petra Trček) E-pošta: trcek.petra@siol.net, logaske@logatec.si Naslovnica: Maja so imeli kmetje in vrtičkarji veliko dela. (foto: David Kunc) Rok za oddajo prispevkov je zadnji dan v mesecu. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Arial, velikost pisave 13 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije, napišite tudi, kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico, da prispevka ne objavi, če ni dovolj prostora. D Seja občinskega sveta j ga Utemeljen sum o kaznivih dejanj Zaradi prodaje istega zemljišča Petrolu in nato Silanu prišlo do hujših kršitev predpisov Na seji občinskega sveta 26. maja so logaški svetniki govorili in se odločali o različnih stvareh, tudi o okoljski in investicijski komunalni problematiki. Obravnavali so poročilo nadzornega odbora o nadzoru sodnega spora Petrola proti občini, v katerem nadzorniki ugotavljajo hujše kršitve predpisov, ki so privedle do prekomernega oškodovanja javnih financ. Na seji je bil tudi novi direktor občinske uprave mag. Jože Sečnik, prej zaposlen kot generalni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predsednik nadzornega odbora občine (NO) Matjaž Žigon je predstavil poročilo o nadzoru sodnega spora družbe Petrol proti Občini Logatec, ki je dostopno na spletnih straneh občine www. logatec.si. NO je ugotovil hujše kršitve predpisov ter o tem obvestil računsko sodišče in pristojne državne organe; ob sumu, da so odgovorne osebe storile kazniva dejanja, pa je ugotovitve iz poročila posredoval tudi pristojnim organom preiskovanja in pregona. O možnostih za odškodninsko tožbo zoper osebe, ki so povzročile prekomerno oškodovanje javnih financ, pa bo odločalo vodstvo občine. Spor med občino in Petrolom je sicer nastal, ker je občina 7.000 kvadratnih metrov zemljišča v industrijsko obrtni coni oktobra 1993 prodala Petrolu, nato pa isto zemljišče - ki ga Petrol zemljiškoknjižno ni uredil -, oktobra 1997 še Silanu. Občina se s Petrolom ni uspela dogovoriti o zamenjavi z zemljiščem na drugi lokaciji, prav tako ni pravočasno reagirala na njegove tožbene zahteve, zaradi česar je prišlo do sodnega sklepa in izvršbe, ki občino bremeni za dobra 2 milijona evrov. Račun občine je trenutno še blokiran. V razpravi so svetniki izražali priznanje in zahvalo nadzornikom za skrbno in natančno pripravljeno poročilo. Franc Rudolf, SLS, je zanikal vedenje prejšnje koalicije o tožbi Pe-trola, in menil, da je izvirni greh vsega v dvojni prodaji istega zemljišča. Nad takim ravnanjem je bil začuden tudi Boris Hodnik, LDS, tudi član prejšnje koalicije. Mirana Obrezo, Zares, je za- nimal termin, v katerem naj se sproži odškodninska odgovornost, postavil pa je tudi vprašanje moralne odgovornosti aktualnih funkcionarjev, udeleženih v škodljivih poslih za občino, in o njihovih nadaljnjih ravnanjih. Župan je pojasnjeval, da so ugotovitve NO že posredovali tožilstvu. S Petrolom, s katerim je županstvo v tedenskih stikih, pa želi občina reprogramirati obresti in ustrezno omejiti zahtevke, saj gre hkrati za realizacijo občinskih projektov, vezanih tudi na angažma sredstev Evropske unije. Poenotili komunalni prispevek Po skrajšanem postopku, v katerem so svetniki (Miran Obreza, Zares, Boris Čičmirko, Lista Koliševka, in Franc Rudolf, SLS) opozarjali, da je treba razlikovati med staroselci, ki so kak delež za komunalno opremo zemljišč plačevali že v preteklosti, in novogradi-telji, ki komunalnega prispevka še niso plačali, je občinski svet sprejel predlog poenotenega komunalnega prispevka v ceni 1.618 evrov tudi za območje Jač-ke, Mandrg in Gorenjega Logatca. Z investicijo v gospodarsko javno infrastrukturo v Grčarevcu se zagotavlja celovita komunalna ureditev tega kraja, kar bo v prid tamkajšnji nadaljnji stanovanjski gradnji. Z investicijo, ki vključuje ureditev kanalizacije, čistilne naprave, javne razsvetljave in prometnih površin, bo občina kandidirala za sredstva Evropske unije in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano iz programa obnove in razvoja vasi. Občina se nadeja subvencije v višini 63 odstotkov investicijskih stroškov, ki skupaj znašajo blizu 500.000 evrov. Po zagotovilu župana Grčarevčani soglašajo z izvedbo načrtovanega projekta, enako so soglašali tudi svetniki. Krmilo CSD v rokah Tanje Milavec Potem ko se je od vodstva Centra za socialno delo Logatec zaradi upokojitve poslovila dolgoletna direktorica Lidija Obreza, je bilo krmilo zavoda zaupano Tatjani Milavec, socialni delavki, ki si je izkušnje nabirala prav v tem zavodu. Zato je občinski svet sprejel pozitivno mnenje k njenemu imenovanju. Svetniki so na seji končno sprejeli lokalni energetski koncept, ki bo osnova za delovanje na energetskem področju v občini. O dokumentu so prej razpravljali že na dveh sejah in imeli nanj številne pripombe. Energetski koncept vključuje učinkovito rabo energije pri vseh skupinah odjemalcev, uvajanje obnovljivih virov energije, zmanjševanje toplogrednih plinov, trajnostno energetsko oskrbo, uvajanje načrtovanja in ciljnega spremljanja rabe energije ter ozaveščanje odjemalcev energije v občini. Območje, ki je namenjeno gradnji večnamenskega medgeneracijskega doma na Griču, dozidavi Doma Marije in Marte, prestavitvi kozolca, gradnji stanovanjskega prizidka in nadomestni gradnji stanovanjske stavbe ter zunanji in prometni ureditvi, je bilo treba uskladiti s stanjem v naravi, kjer je prišlo do racionalizacij in izboljšav projekta. Po krajši razpravi, v kateri je svetnik Miran Obreza, Zares, opozarjal predvsem na težave z dostopi in parkirišči, je občinski svet v prvi obravnavi sprejel predlagane spremembe odloka o občinskem lokacijskem načrtu za to območje. Občinski svet se je seznanil še s poročilom o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o delu in financiranju Logaških novic, izdal je soglasje k poročilu medobčinskega inšpektorat in redarstva, sprejel pohvalno pripravljeno letno poročilo komunalnega podjetja ter določil prejemke članom nadzornega sveta tega podjetja. Marcel Štefančič Občinska priznanja Občinski svet je potrdil vse tri predloge komisije za priznanja. Spominsko plaketo z znakom bodo letos prejeli Pihalni orkester Logatec za izredne dosežke na področju godbeništva na mednarodni ravni, Športno-kulturno društvo Vrh Sv. Treh Kraljev za 35. obletnico delovanja in Prostovoljno gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev za 80. obletnico delovanja. o (N S3 o C D M O hJ Pogovori z ameriškim veleposlanikom v Logatcu Prva okrogla miza s tujim veleposlanikom v Logatcu - Organizacija Regionalni dialog in Občina Logatec sta v upravnem centru gostila veleposlanika ZDA v Sloveniji Njegovo ekscelenco Josepha A. Mussomelija Navadno so srečanja z diplomatskimi predstavniki pri nas vezana na izbrani ožji krog posameznikov in so največkrat organizirana v katerem izmed večjih slovenskih mest. S srečanji, ki jih bo Regionalni dialog (RD, slovenska neodvisna, nevladna in neprofitna organizacija, ki deluje na področju človekovih pravic) v sodelovanju z Občino Logatec organiziral na logaških tleh, pa nameravamo postaviti most med uglednimi predstavniki drugih držav pri nas, lokalno skupnostjo ter širšo javnostjo. le na nastop Slovenije v mednarodnem prostoru in ga usmerjale. Kot pravijo organizatorji srečanj: verjamemo, da bodo Pogovori o Sloveniji in za Slovenijo odprli nov in zanimiv prostor na področju zunanje politike, z namenom, da se tudi razmišljanja o mednarodni politiki približajo državljanom in njihovi viziji o vlogi Slovenije v svetu.« Prvo srečanje v aprilu, kjer so se pogovori z ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom A. Mussomeli-jem usmerili v ugotavljanje ogroženosti Slovenije v mednarodnem okolju in ameriški pogled na varnost v naši regiji, Mussomeli, ki je s svojim delom pri nas začel šele v lanskem letu. Kljub kratki dobi njegovega službovanja pri nas je dodobra predstavil svoje videnje Slovenije. Po njegovi oceni gre za lepo deželo, polno prijaznih in izobraženih ljudi, ki so v dvajsetih letih dosegli velik korak proti demokraciji. Prehod iz komunizma v kapitalizem ter v demokratično državo je bil po njegovem mnenju izpeljan brez velikih pretresov in žrtev, saj se Sloveniji ni bilo treba v tolikšni meri spopasti s težkimi situacijami, v katerih so se po razpadu nekdanje Jugoslavije znašle ostale države na Balkanu. Zanimive teme pripeljale do poglobljene razprave o Sloveniji in ameriški vpetosti v svetovna dogajanja. (foto: Valter Leban) r o 0Q fa n 3 0 1 m j 2 O Organizacija RD je bila ustanovljena konec leta 2008. Trenutno implementira program, financiran s strani Evropske komisije, na področju človekovih pravic v najštevilčnejši srednjeazijski državi Uzbekistan, kjer je uspešna prisotnost mednarodnih nevladnih organizacij redka. RD ima sedež na Kalcah pri Logatcu in podružnico v uzbeški prestolnici Taškent. Z željo po povezovanju razmišljanj in spodbujanju široke razprave med tujimi uglednimi gosti in tistimi, ki želijo aktivno sodelovati v razpravi, ki osvetljuje in analizira trenutno družbenopolitično dogajanje pri nas in v svetu, so pristopili k projektu Pogovori o Sloveniji in za Slovenijo. Gre za sklop okroglih miz, katerih namen je pritegniti in vzpodbuditi vse družbene skupine in posameznike, da odprto in brez zadržkov predstavijo svoja videnja o pomembnih svetovnih temah, ki bodo tako ali drugače vpliva- je minilo v sproščenem vzdušju. Zbrane je pozdravil župan Občine Logatec Ber-to Menard. Svoje razmišljanje je usmeril v obeleženje 20. obletnice samostojnosti države in na pogumen korak, za katerega se je odločil slovenski narod. Ni skrival veselja nad dejstvom, da so se prav v tem, za Slovence jubilejnem letu, s pomočjo tega dogodka na široko odprla tudi vrata Občine Logatec. »Vesel sem, da se je težišče dogajanja, povezanega z velikimi svetovnimi temami in eminentnimi tujimi sogovorniki, premaknilo iz slovenske prestolnice bolj proti Notranjski in Krasu. Menim, da so tovrstna srečanja, tudi ali predvsem na lokalnem nivoju, pomembna vez med tistimi, ki v naš prostor vstopajo kot politiki, gospodarstveniki in kulturniki, ter tistimi, ki v tem prostoru živimo in ga na nek način oblikujemo.« Organizacijo tovrstnih srečanj je pozdravil tudi ameriški veleposlanik Po njegovih besedah je bila Slovenija iz tega vidika ena izmed srečnejših držav. Na vprašanje, kako vidi Slovenijo in njen napredek, je odgovoril: »Zdi se mi, da Slovenci sami od sebe enostavno pričakujete preveč.« Dodal je, da je, čeprav je od osamosvojitve minilo že dvajset let, Slovenija v tem času dosegla izjemno veliko in da od nas nihče ne bi mogel pričakovati več. Nekaj težav, ki se kažejo danes, na primer pokojninska reforma, pa so po njegovem mnenju posledica dejstva, da je bil prehod iz enega sistema v drugega dokaj lahek in neboleč. V tistem prehodnem obdobju se niso izvedle neke drastične spremembe, ki bi vplivale na posameznika in družbo. Danes, toliko let pozneje in v času, ko je izginil naboj »revolucije«, je kakršno koli spremembo, ki bo vplivala na narod, doseči veliko težje in z večjimi napori. Poleg številnih vprašanj, ki so bila povezana z vključenostjo Amerike v številna krizna žarišča po svetu, tako v gospodarskem, političnem ter vojaškem smislu, so bila zagotovo najbolj zanimiva tista, ki so se nanašala na reševanje problemov težav na domačih tleh. Eno izmed vprašanj udeležencev okrogle mize se je nanašalo prav na območje Logatca, in sicer na težavo, povezano z iskanjem novih investitorjev v podjetje Kli Logatec. Čeprav je Mussomeli že gostil poslovneže in morebitne investi- torje iz svoje domovine, je povedal, da ima Slovenija za potencialne vlagatelje dva obraza. Prvi je tisti, ki jih pritegne, drugi pa pokaže številne temne plati in pomanjkljivosti, s katerimi se srečajo morebitni vlagatelji. Te se kažejo predvsem pri postopkih, povezanih s pridobivanjem ustreznih dokumentov, v nerazločnih mejah med pristojnostmi posameznih državnih organov in nenazadnje tudi v posameznih ostankih iz časov socializma. Ti se kažejo tudi v veliki zaščiti zaposlenih in nezmožnosti odpuščanja posameznih skupin delavcev. Vse to so po njegovem mnenju razlogi, ki potencialne investitorje odvrnejo od vlaganja pri nas ter imajo za rezultat investiranje v države v naši neposredni bližini, na Češkem, Slovaškem in v drugih. Kljub tem razmišljanjem je vodilnim možem v Občini Logatec obljubil, da bo v prihodnje potencialne ameriške investitorje usmeril tudi na logaška tla. Romana Hribar, občinska uprava Še pridobitev mnenj za občinski prostorski načrt Po nasvetu ministrstva za okolje in prostor (MOP) smo ne glede na pretečeni rok čakali mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Namesto v 30 dneh smo mnenje, negativno, prejeli po treh mesecih. Ker je bilo s strani MKGP veliko pripomb za izločitev posegov, ki so bili vključeni po javni razgrnitvi, je občina zavzela stališče, da se upošteva njihova izhodišča in se sporne pobude izloči. Ključni argumenti MKGP za izločitev posegov so: - predlogi širitev so nesprejemljivi in v nasprotju s predpisi in usmeritvami za širjenje poselitve in varstvo kmetijskih zemljišč, ker gre za stanovanjsko ali drugo gradnjo na najboljših kmetijskih zemljiščih oziroma na zemljišču v njivski rabi v odprtem kmetijskem prostoru, - gre za gradnje, ki posegajo v nenačeta območja kmetijskih zemljišč ali so predlagane na območjih, ki so bila v preteklosti meliorirana in/ali komasirana z velikimi javnimi sredstvi, - predložen poseg meji z drugimi kmetijskimi zemljišči slabše kategorije, vendar niso proučene variantne možnosti gradnje na slabših zemljiščih, - gre za namene, za katere predpisi ne dopuščajo spremembe namenske rabe najboljših kmetijskih zemljišč ali pa namen ni naveden. Občina je konec aprila popravila predlog in ga spet posredovala za objavo na spletnem strežniku. Ko prejmemo obvestilo, da je gradivo ustrezno pripravljeno, lahko s pozivom zaprosimo za vnovično pridobitev mnenj, zato trenutno ne moremo konkretneje opredeliti, kdaj bo občinski svet lahko obravnaval in sprejel občinski prostorski načrt. Kot zanimivost podajamo številke, kako kaže drugim občinam. V enaki fazi postopka kot Občina Logatec je še 24 občin. 26 občin je že sprejelo občinski prostorski načrt ali pa čaka še na sklep ministra, medtem ko je kar 108 občin šele v začetni fazi, torej pri pripravi osnutka. Po podatkih MOP 52 občin še ni začelo s postopkom sprejema občinskega prostorskega načrta. mag. Katja Žagar, občinska uprava Faza sprejema občinskega prostorskega načrta sosednjih občin* ime občine faza OPN Dobrova - Polhov Gradec predlog Vrhnika osnutek Cerknica osnutek Postojna sprejet Ajdovščina osnutek Idrija sprejet Gorenja vas - Poljane sprejet Logatec predlog *podatki MOP, stanje na dan 20. 4. 2011 HALOG Vabimo vas na drugo okroglo mizo z naslovom REGIONALNI DIALOG: POGOVORI O SLOVENIJI IN ZA SLOVENIJO, na kateri bosta gosta veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji Nj. eksc. Ahmed Farouk in zunanjepolitični novinar Boštjan Videmšek. Srečanje bo v četrtek, 16. junija 2011 ob 18.00, v sejni sobi v 1. nadstropju Upravnega centra Logatec (Tržaška cesta 50 A). Namen okrogle mize je odgovoriti na naslednja vprašanja: - Kakšna pridnost čaka Egipta po odstopu predsednika Hosnija Mubaraka? - Katere so morebitne skupne točke nemirov na Bližnjem Vzhodu? - Kakšen bo svet po revolucijah na Bližnjem Vzhodu? Vabimo vas, da s svojimi pogledi ter razmišljanji prispevate k razpravi! Dogodek organizira Regionalni dialog s podporo Občine Logatec. O (N C D M O hJ Področje družbenih dejavnosti V tokratni številki bi vam radi predstavili področje, ki pokriva širok krog aktivnosti, povezanih z razvojem na področju družbenih dejavnosti: predstavili vam bomo zaposlene v Občinski upravi Občine Logatec, katerih naloga je zagotoviti razvoj in izvajanje nalog, povezanih s področjem predšolske vzgoje, šolstva, zdravstva, sociale,športa, mladih, kulture, turizma ... Na omenjenih segmentih vodijo postopke javnih razpisov za dodelitev finančnih sredstev posameznim društvom ter preverjajo njihovo namensko porabo, sodelujejo s komisijami za razdelitev teh sredstev, pripravljajo predpise (odloke, pravilnike s svojega področja ter sodelujejo pri posameznih projektih. Področje družbenih dejavnosti pokriva posamezna obdobja človekovega življenja, od rojstva pa vse do smrti. Ob otrokovem rojstvu imajo tako starši pravico vložiti vlogo, na podlagi katere jim občina podeli enkratni denarni znesek kot pomoč ob rojstvu, ob vpisu v vrtec se veliko staršev na občino obrne z vlo- go o znižanem plačilu vrtca, iz občinskega proračuna se vsako leto namenijo določena sredstva za izvajanje posameznih programov športnih, kulturnih, humanitarnih, turističnih in mladinskih društev. Tudi prvo obliko pomoči ob npr. naravnih nesrečah, kot so poplave in plazovi, ki so prebivalce naše občine v zadnjih letih večkrat doletele, koordinirajo zaposleni s področja družbenih dejavnosti. Za posamezna vprašanja, vezana na predstavljeno področje, so vam na Občini Logatec na voljo: Nevenka Malavašič, dipl. ekon., spec. mngt.: vodi in koordinira celotno področje družbenih dejavnosti, pripravlja dokumentacijo - vsebine za odbor za družbene dejavnosti, pokriva področje predšolske vzgoje, šolstva, sociale, zdravstva in humanitarne dejavnosti; sodeluje z vodstvi javnih zavodov Vrtec Kurirček Logatec, Miklavžev vrtec - župnijski vrtec Logatec, OŠ 8 talcev Logatec, OŠ Tabor, OŠ Rovte, Glasbena šola Logatec, Knjižnica Logatec, Zdravstve- ni dom Logatec, Dom starejših Logatec, Dom Marije in Marte, Center za socialno delo Logatec ... ter pripravlja javno naročilo za šolski prevoz. Simona Šušteršič Štrukelj, univ. dipl. geog.: vodi in koordinira aktivnosti, povezane s področjem kulture, pokriva področje obveznega zdravstvenega zavarovanja, pripravlja odločbe o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka, je sekretarka občinskega sveta ter spremlja delo komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Damjan Barut, dipl. teh. pom., spec. mngt.: pokriva aktivnosti, povezane s področjem športa in z mladimi, in izvaja naloge s področja civilne zaščite in reševanja - gasilci. Renata Gutnik, dipl. org. tur.: pokriva aktivnosti s področja turizma in kulturne dediščine, je urednica spletne strani in pripravlja dogodke in prireditve (Gregorjevo, silvestrovanje, gledališki abonma, podelitve občinskih priznanj ...). Romana Hribar, občinska uprava Komunalno podjetje Logatec polepšalo 113 let star vodohran Ker želi Komunalno podjetje Logatec aktivno sodelovati pri ohranjanju kulturne oziroma tehnične dediščine v občini Logatec, smo se odločili, da obnovimo 113 let star vodohran na Naklem. Po prevzemu delovnega mesta v. d. direktorja sem ob obhodu vodovodne infrastrukture v občini opazil, da je v marmor vklesan napis nad vhodom vodohrana na Naklem, ki naj bi mimoidoče opozarjal na zgodovino tega objekta, povsem zabrisan. V pogovoru z zaposlenimi sem ugotovil, da bi objektu lahko z lastnimi silami in r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O minimalnimi sredstvi dali povsem novo, svežo podobo. Da je prišlo od ideje do izvedbe na terenu gre poleg Janezu Ma- rinku zasluga še Darku Brusu, ki je osvežil napis v marmorju in Metodu Faciji, ki je bil glavni pleskarski mojster. Na fotografiji je obnovljen napis v marmorju nad vhodom vodo- hrana. Matjaž Kurent, v. d. direktorja KP Logatec Komunalno podjetje Logatec žel namenu predati tudi vodnjak pred kapelico sv. Jožefa na križišču med Cankarjevo in Notranjsko cesto, nasproti Glasbene šole Logatec. Ker je objekt spomeniško zaščiten, mora biti izvedba povsem identična originalni postavitvi, zato naprošamo vse občanke in občane, ki bi morebiti imeli sliko originalne postavitve vodnjaka, da nam jo posredujejo oziroma prinesejo na vpogled. Komunalno podjetje Logatec SDS Slov»mko demokratska stranka Glasovali bomo 3x PROTI: PROTI 3 slabim zakonom, PROTI slabi vladi in PROTI uničevanju Slovenije V nedeljo, 5. junija 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pa- horjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Zato imamo tehtne razloge: 1. Zaslužena pokojnina je naša pravica - smo PROTI pokojninskemu zakonu. - Ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa. - Ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev. - Ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčijo, je tudi za nova delovna mesta. 2. Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov. - Ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev. - Ker bomo z glasom »proti« zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka. - Ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče. 3. Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju medsosedske pomoči - Ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno. - Ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje. - Ker smo proti kaznovalni politiki vlade - naj kaznuje tajkune, ne pa sosede. Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, že]imo dobre medsosedske odnose in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. junija zavrnili vse tri slabe zakone! Zoran Mojškerc Tajnik OO SDS Logatec Ladka Furlan Predsednica OO SDS Logatec Dan gibanja in zdrave prehrane Na letošnji svetovni dan zdravja smo se v Zdravstvenem domu Logatec odločili obeležiti malo drugače. Pripravili smo celodnevni program z dovolj gibanja, zanimivimi predavanji in zdravim obrokom hrane ter povabili bolnike iz naših ambulant, ki imajo vsaj enega od dejavnikov tveganja za nastanek srčno žilnih bolezni: povišan holesterol, visok krvni tlak, debelost, premalo gibanja. Zbrali smo kar 50 udeležencev, pridružili so se nam še številni zaposleni in 9. aprila smo iz treh različnih smeri krenili proti Medvedjemu Brdu. Iz Logatca je pot najdaljša, zato smo se odpravili najbolj zgodaj. Prav vsem, tudi tistim, ki so s sabo nosili kar nekaj odvečnih kilogramov, je uspelo pravočasno in brez zdravstvene oskrbe priti na zbirno mesto k Tavžen-troži, kjer sta se nam pridružili skupinici iz Rovt in Hotedršice. Dobro razpoloženi smo prisluhnili predavanju dr. Blagice Džaic o zdravi prehrani in številnih praktičnih napotkih za v naše kuhinje, s katerimi bomo znižali holesterol. Na zdravo prehrano se je navezalo predavanje far-macevtke Aleksandre Kocič iz podjetja Farmicom, ki ima sedež v Logatcu in je bil sponzor preventivnega dneva. Veliko Predavanju dr. Blagice Džaic o zdravi prehrani so prisluhnili z zanimanjem. (foto: arhiv ZD Logatec) nam je povedala o prehranskih dopolnilih - to so preparati, po katerih pogosto posegamo v lekarnah, npr. naravni stero-li, kalcij in koencim Q10 -, kdaj jih naše telo potrebuje in v kakšni obliki, da lahko izboljšamo svoje zdravje. Tudi zdravniki urologi se strinjajo, da lahko blažje okužbe sečil pozdravimo s preparati iz brusnic in tako zmanjšamo uporabo antibiotikov. Da je bila tema aktualna, je potrdila živahna razprava, kljub temu da je iz kuhinje že prav prijetno dišalo po telečji obari z malo maščobe in veliko zelenjave, iz krušne peči pa po črnem kruhu. Tudi nesladkan jabolčni zavitek iz domačih jabolk je prav vsem dobro teknil. Čestitke družini Panič, ki je znala prisluhniti in pripravili malico tako, kot smo si jo tisti, ki se v ZD Logatec ukvarjamo s preventivo, tudi zamislili. Po okrepčilu pa pot domov, z nekaj žulji, že malo bolečimi nogami, ampak smo zmogli in naredili ne en korak, ampak kar nekaj tisoč korakov k izboljšanju svojega zdravja in počutja. Katarina Turk, dr. med., sp. spl. med., ZD Logatec Solidarno za sovaščanko Na nekoliko zapoznelem praznovanju materinskega dne v Žibršah smo si 2. aprila ogledali predstavo Ko zboli mama, na kateri smo zbirali sredstva za obolelo sova-ščanko Mojco Rupnik, ki so ji na pomoč priskočili tudi iz centra za socialno delo. Priprav na prireditev ob materinskem dnevu v Žibršah se je letos lotila Danijela Korenč, domačinka iz Žibrš in gostinka v Logatcu. Usoda se je nekoliko poigrala in Danijela je zbolela, tako da smo materinski dan obeležili šele aprila. Prireditev je imela tokrat tudi humanitarni značaj. Obiskovalci so zbirali sredstva, da bi trajno oboleli sovaščanki Mojci Rupnik omogočili teden dni zdravilnega oddiha v toplicah. Tako so prizorišče v gasilskem domu pod vrhom Žibrš poleg domačinov napolnili obiskovalci, ki kljub modernim časom ob usodah ljudi iz svoje okolice ne ostajajo ravnodušni. Vabilu sta se odzvala tudi župan Berto Menard in predsednik krajevne skupnosti Tabor Jože Rožmanec. Župan je v priložnostnem govoru poudaril, da je Evropska unija letošnje leto razglasila za leto solidarnosti, in dodal, da smo Slovenci že velikokrat dokazali, da znamo zaznati stisko soljudi in tudi ustrezno pomagati. Župan je še spomnil, da je mati še posebno svetal lik pri razdajanju in žrtvovanju: kljub svoji stiski žrtvuje vse, da ohrani družino in dom. In prav je, da se dobrote naših mater spomnimo vsaj ob dnevu, ki jim je namenjen. Na prireditvi se je občinstvu z bolj ali manj izpiljenim na- Občinstvo je uživalo v predstavi, na kateri je nastopilo 20 otrok. (foto: Branko Rupnik) stopom predstavilo dvajset otrok, ki so se izkazali z znanjem in spretnostjo, pa tudi prisrčne nerodnosti so se prikradle vmes. Občinstvo je prav vse nagradilo z vzpodbudnim aplavzom. Izkazali so se tudi obiskovalci, ki so zbrali sredstva za dvotedenski oddih v toplicah, Mojci pa so za njen rojstni dan svoj program ponudili tudi v centru za socialno delo v Logatcu. Večer dobrote se je nadaljeval v naslednjih dneh, ko je Mojca doživela še nekaj prijetnih presenečenj, ki so ji okrepila voljo in duha na z boleznijo zaznamovani poti. Materinski dan smo tako v Žibršah počastili s humano akcijo, s katero se lahko brez zadrege postavimo ob bok večjim krajem in prireditvam. Za večer velja tudi na tem mestu zahvala vsem, ki so ga obogatili. Branko Rupnik o (N C D M O hJ Do prihranka energije tudi z majhnimi stroški Bojan Žnidaršič je energetski svetovalec, ki ga pozna marsikateri Logatčan. Marca je v Narodnem domu predaval o odpravi plesni in o tem, kako s subvencijami ekosklada za gospodinjstva zmanjšati letni strošek ogrevanja v zasebnih in večstanovanjskih zgradbah, nekaj vprašanj o varčevanju z energijo pa smo mu zastavili tudi mi. Žnidaršič kot energetski svetovalec svetuje na vseh področjih, ki pripomorejo k učinkoviti rabi energije: svetuje o toplotni zaščiti zgradb, energetski sanaciji zgradb ter izbiri ustreznih oken, zasteklitev in zaščite pred soncem oziroma ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav. Ljudje k njemu prihajajo tudi z vprašanji o regulaciji ogrevalnih sistemov, zamenjavi ogrevalnih naprav, uporabi obnovljivih virov energije, kot so sprejemniki sončne energije in toplotne črpalke, ter o izbiri ustreznega energenta in pripravi tople sanitarne vode. Svetuje o vodenju energetskega knjigovodstva, možnosti pridobitve nepovratnih sredstev in ustreznih ugodnih kreditov in odgovarja na ostala vprašanja, povezana z energetsko tematiko. Kako lahko začnemo varčevati že danes? S pravilnim prezračevanjem; tudi sredi zime ali kadar dežuje za nekaj minut nekajkrat na dan odprimo vsa okna in vrata. A samo za dve do tri minute, kar je dlje, je metanje toplote in s tem energije oziroma denarja skozi okno. In naslednji korak? Odstraniti oziroma omejiti moramo vir nastanka vlage: sušenje perila, rože, akvarij, mogoče je treba pri kuhi vključiti kuhinjsko napo pohištvo moramo od sten in tal odmakniti za najmanj pet centimetrov, da lahko zrak kroži. Potem sta dve možnosti: lahko kupi- Pri Mezetovih s sprejemniki sončne energije in hranilnikom tople vode porabijo najmanj 15 kubičnih metrov manj drv na leto. (foto: Brane Pevec) te razvlaževalec zraka, ki stane od 200 do 400 evrov, a je primeren le za manjše prostore in tam, kjer vlaga ni previsoka. Druga možnost je, da greste v investicijo, seveda po dobrem premisleku. Ponavadi se najprej posvetujemo s prijatelji, znanci, pobrskamo po internetu, nato pa pride na vrsto telefonski klic v energetsko svetovalno pisarno Ensvet. S svetovalcem se dogovorite za svetovanje, ki ga financira država in je za vas brezplačno. Kako priti do denarja za investicijo? Naj najprej poudarim, da pri investiciji ne gre le za izboljšanje energetske učinkovitosti, ampak tudi za to, da se v prenovljenih prostorih bolje počutimo. Posredno gre tudi za manjše onesnaževanje okolja, saj je poraba energije, ki jo porabimo pri dostavi goriva oz. kuriva, manjša. Vlaganje v energetske sisteme se dolgoročno gotovo splača. Plača pa se lahko najprej v denarju: plačamo, izvedemo ustrezna dela, pridobimo račune in potem zaprosimo za subvencijo. Ali pa za adaptacijo oz. prenovo vzamemo 20- ali večletni kredit. Mogoče je kredit celo boljši, saj so obroki precej nizki in se s časom ne spreminjajo. Svetovali ste že nekaterim Logatčanom. Kakšne so njihove izkušnje? Zavčan iz Rovt je pred devetimi leti kot prvi v regiji namestil kotel na biomaso, a se za subvencijo ni odločil, ker je bil postopek preveč zapleten. Vilma Kunc je povedala, da s sistemom, ki deluje brez večjih popravil, ogreva hišo, delavnico, rastlinjak in sušilnico lesa. Ima zelo visok izkoristek, saj na mesec pridelajo le dve samokolnici pepela, ogenj pa neprestano gori. Janez Meze iz Logatca na leto porabi vsaj 15 kubičnih metrov manj drv, odkar je vgradil hranilnik tople vode in vakuumske sprejemnike sončne energije, ki so boljši od ploščatih in grejejo toplo vodo tudi ob manjši osončenosti. Z občutno manjšo porabo se lahko pohvali tudi Niko Čuk iz Kalc, ki ima vgrajene ploščate sprejemnike sončne energije, hranilnik vode in kotel na polena. Oba sta po obnovi in predložitvi dokumentacije dobila subvencijo, ki pripada po zakonu. Brane Pevec Knjiga, moja prijateljica r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O April, mesec knjige, smo v skupini Metulji v vrtcu Kurir-ček namenili temi Knjiga, moja prijateljica. Prebrali, prelistali in pregledali smo veliko knjig, se o njih pogovarjali in se naučili pravilnega ravnanja z njimi. Obiskala nas je knjižničarka in nam prebrala knjigo Palček Pohajalček, ki smo ji pozorno prisluhnili. Radovedni smo bili, kako je videti knjižnica, zato smo se odpravili na obisk v šolsko knjižnico. Bilo nam je tako zelo všeč, da smo v igralnici ustvarili pravo knjižnico z veliko knjigami in kartončki za izposojo, ki smo jih izdelali sami. Na obisk je prišla tudi Muca Copatarica. S seboj je prinesla poln koš copatk in pravljico o sebi. Z radovednostjo smo ji prisluhnili in se nato še dolgo igrali s copati. Vsi otroci so navdušeni nad knjigami, zato smo se lotili izdelovanja svoje. Naša knjiga nam je zelo pomembna, z veseljem si jo ogledamo tudi po večkrat na dan. Z ostalimi skupinami iz našega vrtca sodelujemo v projektu Palček Bralček, v okviru katerega smo sodelovali s starši v enoti Tičnica. Imeli smo delavnice, posvečene branju oziroma knjigi, manjkala pa ni niti gibalna delavnica, ki nas je prebudila iz sveta pravljic. Ivanka Godina in Blanka Laurih, skupina Metulji, enota Tabor, Vrtec Kurirček Logatec Dan logaške knjižnice tudi letos uspel Prireditve ob dnevu logaške knjižnice, ki jih zavzeti knjižničarji že od leta 2005 pripravljajo v drugi polovici maja, običajno ob koncu tedna, so tudi letos privabile številne obiskovalce. Letos so se logaški knjižničarji prvič povezali z javnim skladom za kulturne dejavnosti, ki je pripravil slikarsko kolonijo Logatec skozi oči umetnikov 2011 in otroške delavnice. Kot vselej je bila velikega zanimanja deležna bukvarna, v kateri je bilo tokrat na voljo okoli 400 izločenih in poškodovanih ali zastarelih knjig po simboličnih cenah ali celo zastonj. Logaški knjižničarji so v sklopu dneva knjižnice z lutkovno predstavo naznanili konec ur pravljic in Predšolske bralne značke. »Žal zaradi bolezni ni bilo Muce Copatarice, ko so jo otroci pričakovali, so se pa kljub temu razveselili predstave Debela repa v izvedbi gledališča Fru fru, ki si jo je ogledalo okoli 130 otrok in staršev,« je povedala direktorica Knjižnice Logatec Bibijana Mihevc. »Predšolsko bralno značko, ki so jo imeli letos prvič, je opravilo 33 otrok, projekt pa bomo v Okoli 130 otrok in staršev sije ogledalo predstavo Debela repa v izvedbi gledališča Fru fru. (foto: arhiv Knjižnice Logatec) prihodnjem letu nadaljevali in dodelali,« je še povedala Mihevčeva. Otroci so na tem »bralnem tekmovanju« oddali pet risbic v potrditev, da so se, čeprav še ne znajo brati, s pomočjo staršev seznanili z vsebino pravljice. Po eno od risbic vsakega sodelujočega otroka so knjižničarji izbrali za razstavo, ki bo na otroškem oddelku na ogled vse poletje. Blanka Markovič Kocen Čistili smo Hotredršico V okviru vsakoletne akcije smo 16. aprila čistili Hote-dršico. Zbralo se nas je okrog 40 vaščanov, starih od dveh do 60 let. Po spolu smo bili enako zastopani, največ pa je bilo mladih, kar je prav, čeprav smetimo vsi. Predsednik KS Hotedršica Franc Nagode ponavadi vsako leto pozdravi iste obraze in kakega novega. V Hotedršici ugotavljamo, da je vas postala dokaj čista. Če ne bi bilo poplave, bi skoraj ne imeli vsi dela. Opazili smo, da so veliko že prej očistili šolarji. Vedeli smo, da je najhuje okoli požiralnikov v Žu-pnicah, zato je tja odšla najštevilčnejša ekipa. Nabrali smo polno prikolico plastične folije in druge plastike ter prikolico lesenih odpadkov, ki smo jih uporabili za pripravo prvomajskega kresa. Največ je bilo plastične folije za baliranje krme, ki jo je voda ob poplavi prinesla do požiralnika. Ovita je bila okoli vej, kar ni bilo lahko počistiti. Menimo, da bi bilo treba kmetom dati več navodil in zahtev, kako ravnati z balami: kam jih skladiščiti, da jih povodenj ne odnese, in kam z odpadno folijo. Verjetno sodi v posodo za plastiko, nikakor pa ne v potok. Plastiko smo iz njega trgali z vilami. Upam, da se bo izkazalo, da je bila tam le zaradi poplav, in da prihodnjo pomlad s tem ne bomo imeli dela. A težava ni le kmetijstvo. Vaščani smo ponosni na neokrnjeno naravo v Žejni dolini. A kdo so tisti, ki v avtu odprejo okno in vržejo ven prazne steklenice in pločevinke od piva? So to prebivalci naše lepe vasi ali obiskovalci? Tudi v okolici nekaterih hiš bi bilo treba pospraviti, da bomo resnično postali ena izmed najlepših vasi. Pripravljeni smo tudi pomagati: tisti, ki želi, naj prihodnje leto pride na zbirno mesto akcije, in organizirali bomo skupino, ki bo priskočila na pomoč. Po akciji smo na malici pred gostilno Turk imeli dober občutek. Nič nam ni bilo težko narediti, da bi naša vas ostala lepa. Še bolje pa bo, če bo vsak ravnal z odpadki odgovorno, po predpisih in svoji vesti. Udeleženci akcije apeliramo na vse, da z odpadki in naravo ravnamo odgovorno. To je toliko bolj pomembno za naše območje, ki je kraško. Odlaganje odpadkov, še posebej, če so organski in nevarni, v brezna lahko onesnaži nižje ležeča območja. Odgovorno ravnanje z odpadki je naša dolžnost, če želimo ohraniti naravo tudi za naše otroke in vnuke. Metka Rupnik O (N o C D M O hJ Ko 22. aprila praznuje naša Zemlja, imamo praznik tudi taborniki. Vsako leto ga počastimo z različnimi dejavnostmi. Letos Zveza tabornikov Slovenije praznuje 60 let delovanja, zato se je tega dne osem tabornikov iz Dan rutke rodu Srnjak - Logatec udeležilo svečane prireditve v Postojnski jami. Tam se je zbralo več kot 500 v taborniške kroje oblečenih članov te, za družbo tako koristne dejavnosti. Taborniki med drugim skrbijo tudi za prosti čas mladih in medgeneracijsko povezovanje. 22. april je zaradi tega tudi dan rutke, ki je simbol skavtizma po celem svetu. Tega dne taborniki, ki smo ponosni na svoje članstvo v tem društvu, cel dan nosimo rutko. Marinka Istenič Razkošje glasbenih izzivov 11. logaški pomladni festival Veris je upodobil obilje glasbene resničnosti V štirih glasbenih dneh so imenitni plesalci v baletnem večeru ter skoraj virtuozni glasbeniki ob koncertnih popoldnevih in večerih logaškemu poslušalstvu poustvarjali bogastvo glasbene izpovednosti. Vmes so se razvrščale delavnice z vsebinami od lutkovne prek gledališke do plesne izraznosti. Žlahtnost božanskega baleta je 19. maja zvečer v Narodni dom priplesalo Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Ludus Saltatorius je ponudil venček štirih baletov: Voznico Marijana Lipovška v koreografiji Vlasta Dedoviča, Chopinov After the Storm in Osterčevo Suito za godala v koreografiji in plesu Dane Petrič in Siniše Bukinca ter Čajkovskega Valse fresco v koreografiji Mihajla Djurica. Finalno so plesalci sklenili večer z Navihanko, klasičnim baletom v enem dejanju Ferdinanda Herolda v koreografiji Maruše Vidmar, Vlasta Dedoviča in Vojka Vidmarja. Odličnih odslikav baročnega Bacha se je v farni cerkvi sv. Nikolaja 20. maja zvečer lotil virtuozni Trio Camerata B: na flavti Karolina Šantl Zupan, na violini Drago Arko in na čembalu Vlasta Doležal Rus. Izvedli so Sonato v C-duru W Nr. 147 Carla P. Emanuela Bacha, Sonato v C-duru BWV 1037 in Sonato v G-duru BWV 1038 Johanna S. Bacha. V duu sta violinist in flavtistka s čembalistko posamič predstavila Bachovi Sonato v h-molu BWV 1014 in Sonato v Es-duru BWV 1030. Še komornejša izvedba je 21. maja izzvenela v dvorani glasbene šole. S francoskimi avtorji pobarvani koncert sta glasbeno udejanjili Lovorka Nemeš Dular na klavirju in Helena Potočnik na flavti. Zvrstile so se skladbe Fantazija Georgesa Huea, Suita Panova flavta Julesa Mouqueta, V čolnu iz Male suite Claudea Debussya, Fantazija Gabriela Faureja, Meditacija iz opere Thais Julesa E. F. Masseneta in Fantazija Carmen iz Bizetove opere Carmen. Večerni koncert 21. maja, spet pod oboki sv. Nikolaja, je pripadal štirim mladim godalnim mojstrom iz družine Avšičevih: Mateju (1. violina), Petru (violončelo), Janezu (kontrabas) in Rudolfini (2. violina). Svojski kvartet je mojstrsko odmuziciral Largo A. Dvoraka, La Vie en Rose L. Louignya, Dear Heart-Two for the Road, N. Hessa Ladies in Lavender, Romanca Op.26 J. Svendsena, Largo G.F. Handla, Ave maria F. Schuberta, Nearer, my God, to Thee, El Senyor, Jesus e Christ in Bless the Lord J. Berthiera Pod oboki cerkve sv. Nikolaja je navdušil Godalni kvartet Avšič. (foto: Drago Malavašič) ter Elegia v D-duru No.1. Zadnji koncert letošnjega Verisa je 22. maja odmeval v veliki dvorani Narodnega doma, kjer smo bili priče izvrstnemu rezimeju dela logaške glasbene šole, ki se je izpričala skozi predstavitev pihalnega orkestra z dirigentom Matjažem Me-denom in simfoničnega orkestra pod taktirko Aljoša Škorja. Za oba ansambla lahko rečemo, da sta nastopila z obetavnimi zvoki sedanjosti za prihodnost, kar še posebej velja podčrtati pri Neži Flisek, ki je s simfoniki dovolj impresivno odigrala solistični part v Vivaldijevem Koncertu za violino in orkester v pretranskribciji dirigenta Škorja. Sicer so pihalci kar dopa-dljivo odigrali Adam's Song L. Adama, A day at the Museum J. Curnowa, Yellow Mountains J.de Haana in Highlights from Gladiator H. Zimmerja. Simfoniki pa so nam privoščili Živalski karneval C.Saint-Saensa v pretranskribciji S. Rosenhausa, Vivaldijev Navdih harmonije Op. 3, koncert za violino in orkester št. 3 v a-molu ter J. Williamsa Vrhunce iz filma Harry Potter. Prepričljiv nastop in atraktivna izvedba koncertnega sporeda simfoničnega orkestra sta na zahtevo navdušenih ova-cij publike navrgli še dodatek Gustava Holsta Jupiter iz cikla Planeti. Letošnji Veris je bil bogat glasbe in glasbenih poustvaritev z množico oblikovanih in obetavnih glasbenikov ter z razkošjem glasbenih izzivov pa tudi z obiljem lepega. Marcel Štefančič r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O V galeriji Hiša sonca v Logatcu je maja razstavljal 35-letni slikar Andiej Mivšek, ki je na Pedagoški fakulteti diplomiral iz slikarstva informel, stila abstrakcije, ki je v 40. letih prejšnjega stoletja v Franciji nastal kot protiutež geometrijski abstrakciji. Vrtovi spomina, Pesnik vabi sonce na čaj, Večerni tolmun - nekaj naslovov njegovih del, ki dokazujejo, da slikar živi z naravo in v naravi. »Slikovno polje vidim kot prostor, v katerega se stekajo podobe, ki jih imam pred očmi ali prihajajo iz daljav spomina,« pravi Mivšek. Večinoma uporablja akrilne barve, ki jih nanaša v gostih, prekrivajočih se nanosih, ali pa la-zurno s polivanjem, da se plasti razredčene barve cedijo in pre-sevajo ena prek druge. Atelje si je uredil v Zavratcu, kjer je član kulturnega društva ter vodi likovne tečaje, kolonije in organizira razstave. Razstavo v Logatcu, njegovo deseto samostojno, je pripravila logaška izpostava sklada za kulturne dejavnosti. Besedilo in foto: Brane Pevec Zapeli so pomladi Zvrstili so se zvoki 43. revije otroških in mladinskih pevskih zborov Ob budnem spremljanju strokovne spremljevalke, glasbenice in zborovodje Sonje Kasesnlk so 29. marca na odru Narodnega doma nastopili pevska pripravljalnica ter pet otroških in štirje mladinski pevski zbori iz Logatca in Rovt. In kaj smo tistega popoldneva poslušali? Od nepotrebnega razglašenega petja prek malih do pravih pravcatih virtuoznosti. Navdušeno ploskanje je veljalo vsem nastopajočim, nekatere so spremljale celo ovacije. Revijo je začela Pevska pripravljalnica OŠ 8 talcev, skupina otrok iz prvega razreda, ki pod vodstvom Marinke Istenič otipava pot v zborovsko petje. Ob klavirski spremljavi Janje Nagode so nekoliko distonirano prepeli tri skladbe. Z več pevskega nadiha je ista zborovodja ob isti klavirski spremljevalki predstavila otroški zbor OŠ 8 talcev. Otroški pevski zbor OŠ Rovte pod vodstvom Mari Loštrek Žižek je poslušalstvo in tudi strokovno spremljevalko prepričal z zborovsko urejenim nastopom, ki je izzvenel ubrano, glasovno uravnoteženo, dokaj čisto in tudi v zahtevnejšem dvoglasju kar lepo sozvočno. Malodane parado pevske radosti je natresel Otroški pevski zbor GŠ Logatec z razigrano upodobitvijo Črnega kosa, ki ne ve, kako bi plesal, Zajčka Zlatka in Mojega malega mucka. Temperament, ki ga je vnesla zborovodja Tanja Žagar v slovensko otroško zborovsko pesem, je prepričal poslušalstvo, da naša pesem lahko izzveni prav tako in nič manj živahno kot anglo-ameriške popevčice. Ta zbor je ob iskri klavirski spremljavi Klemna Golnerja resnično užival v petju in z njim so uživali tudi poslušalci. S svojevrstni naporom se je obložila zborovodja Estera Stojko, ki je za revijo pripravila kar štiri zbore; skoraj nekoliko preveč, bi rekli. Vse je na klavirju spremljal Jaka Jerina. Najprej je oddirigirala Otroškemu pevskemu zboru sv. Nikolaja KUD Adoramus. Pevska izvedba je bila tu in tam intonančno premalo jasna, kar je bilo rahlo opaziti tudi pri Mladinskem Otroški zbor glasbene šole z zborovodjo Žagarjevo. (foto: Brane Pevec) zboru sv. Nikolaja. Z izjemo skladbe Ena ptička priletela pa je Mladinski pevski zbor OŠ 8 talcev dopadljivo odpel pesmi Poj z menoj in Veter. Sicer hvalevredno, a kot rečeno: prevelik zalogaj. Zdravko Novak je ob klavirski spremljavi Miha Na-godeta predstavil tako otroški kot mladinski zbor OŠ Tabor. Prvi zbor je prikazal žlahtno pevsko pripravljalnico, drugi je pripravil zrel, homogen nastop bogatih glasbenih elementov, mehkih nastavkov, logičnih dinamičnih gradacij, dokaj čiste intonacije, tudi z jasno dikcijo. Ob vsem bi človek le še vprašal, kje so ostali pevci - vsaj še iz Hotedršice, Laz in z Vrha Sv. Treh Kraljev. Jih to pot pač ni bilo. Škoda. Strokovna spremljevalka je po reviji zborovodjem namenila svoja dognanja ob poslušanju in vzpodbudne napotke za uspešnejša nadaljnja prepevanja. Z revije je za regijsko raven odbrala med otroškimi zbori OPZ OŠ Rovte, med mladinskimi zbori pa MPZ OŠ Tabor. Marcel Štefančič Cantabile s spremljevalci navdušil tudi v Ljubljani N'a koncertu In Memoriam - Lux Aetema v cerkvi svetega Jakoba v Stari Ljubljani so 10. aprila nastopili logaški Simfonični orkester Cantabile, ki ga vodi Marjan Grdadolnik, mešana pevska zbora Adoramus iz Logatca in Stanko Premrl iz Podnanosa, mladinski mešani zbor iz Rovt, sopranistka Nina Kompare Volasko in tenorist Edvard Strah. Cerkev sv. Jakoba sodi med zelo akustične. Program, ki je sledil, združeni trije pevski zbori, Simfonični orkester Cantabile, dirigent, vse je dalo čutiti, da bo glasba. Nisem glasbeni kritik, naslov koncerta pa me je navdal z mislijo: Večna luč naj jim sveti. Njihova glasba je igrala za avtorje skladb, po večini že Nebeščane. Prvo izvajano delo je bilo delo Poljaka H. M. Goreckega. Skladbo sem čutil zvočno enostavno, tako v inštrumental- no kot v sopranskem solističnem delu. Stvaritev v treh delih me je spominjala na zbrano, četudi s priokusom žalosti enakomerno pojočo molitev menihov, ki prebirajoč psalme upirajo svojega duha k Stvarniku z vso vero, prošnjo za umrle v holokavstu, brez obsojanja, zrenjem v večnost. V zadnjem delu je Nina Kompare občuteno zapela vsebino molitve 18-letne Helene W. B., napisane na zidu celice taborišča Gestapa. Prvi skladbi Alojza Srebotnjaka na koncertu za godala in tenor nisem dal veliko pozornosti, saj me je zanimalo, kako se bosta slišali njegovi znameniti pesmi, Bori in Kraška jesen. Navdušila me je interpretacija, čistost izgovorjave številčnega in po narečju različnega zbora, piko na i pa je dodal solist Martin Logar, ki je po burji pretepeno kraško naravo pomiril s svojim petjem. Kolikor je bila prva izvajana skladba po obliki enostavna, minimalistična, je bila predzadnja, naslovna Lux Aeterna Mortena Lauridsena v vsej dinamiki, melodičnosti, vsebini besedila, tempu in kar glasba izrazov pozna mogočna in lepa. Obe pa močno duhovni. Lepše instrumentalne in brezčasne glasbe od Mahlerjevega Adagietta ne poznam. Pri izvajanju me je navdušila natančnost godal, čistost zvoka, le nekoliko večjo dinamiko sem pričakoval. Ker je skladba brezčasna, je podoba pozemskemu življenju. Ko so odzve-nele zadnje note, je dirigent obdržal dvignjene roke, vendar je zveneč molk prekinilo ploskanje, tostranstvo. Zadnja skladba, hvalnica Bogu, pa je bilo delo Marjana Grdadolnika, Laudate Dominum. Simon Istenič o (N e D CÖ M O hJ Pesmi za razcveten travnik Po scenariju, odetem v scenografijo, režijo in koreografijo Branke Novak, sta sredi aprila pod umetniškim vodstvom Zdravka Novaka glasbeno posejala pomladno livado otroška pevska zbora iz Osnovne šole Tabor in podružnice v Hotedršici. V polni dvorani Kulturnega doma Tabor je najprej vzbrstela pesem hotenjskega zbora z ljudsko Papjev v priredbi Alda Kumra, Enkrat Lenčke Kupper, Moje roke Mire Voglar in dveh Bitenčevih skladb Muzikantska in Račka. Nato se je razcvetela še pesem matične šole s skladbami Sijaj, sijaj sonce Emila Adamiča, ljudsko Polževa snubitev v priredbi Slavka Mihelčiča pa Matevža Goršiča Backi za lahko noč, Alda Ku-marja Burja, Marijana Korošca Ciciban, Cicifuj, Igorja Podpečana Muca na klavir igra ter troje priredb Zdravka Novaka, Na planincah, Venček ljudskih in Prijateljice lutke. Glasbena m ii ti ii t* p V prednji vrsti zbor iz Hotedršice, v drugi pa pevci iz Gorenjega Logatca; prvi z desne zborovodja Zdravko Novak. (foto: Primož Sark) sporočila pevcev in pesemske stvari- je pripadal združenemu petju obeh tve najmlajših avtorjev sta v pomladni šopek skrbno in izrazno živo povezovali Katja Hodnik in Urša Rožmanc. Za klavirsko spremljavo je poskrbel Miha Nagode. Sklepni del koncerta zborov, ki sta razžarela mavričnost razcvetenega travnika, ki je iz svojih zelenih neder ponudila rož hvaležnim staršem. Marcel Štefančič Notranjska: Za zdaj vse po programu Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska se je v okviru svojega letošnjega delovnega načrta sredi aprila udeležil mednarodnega festivala Slovakia Cantat. Bratislava je pravo malo festivalsko mesto s po šestimi tovrstnimi prireditvami na leto. Pevce je že nekaj časa zanimalo, kako je peti na mednarodnem festivalu. Pa so šli in v živo izkusili, kako to gre. Bilo je ravno dovolj časa, da so sami nastopili v koncerti dvorani (cerkvi) Klarisky, prisluhnili tekmovalnim in revijskim nastopom zborov in si lahko ogledali mesto bogate tradicije. Festivala se je iz Slovenije udeležilo več odraslih in šolskih ter mladinskih zborov, med njimi odlični mešani zbor Grgar. Na poti proti domu so prespali v hostlu nad Dunajem, od koder je bil prelep pogled na nekdaj cesarsko mesto. Na cvetno nedeljo so zapeli v Slovenskem pastoralnem centru: pri blagoslovu zelenja in pri slovenski maši, ki jo je daroval Branko Umek, nato pa so v dvorani zbranim Slovencem odpeli še koncertni program. Blagoslov zelenja je bil posebno doživetje. Obred na ulici pred cerkvijo so vodili avstrijski, afriški in slovenski župnik. Poleg zbora Notranjska so sodelovali afriški pevci, pelo je tudi zbrano ljudstvo. Po blagoslovu so se verniki v sprevodu po skupinah napotili vsak v svojo cerkev; Afričani so bili v procesiji še posebej slovesni. Po koncertu je pevce po sredi- šču mesta, zaznamovanim tudi s Plečnikovim in Fabianijevim arhitekturnim pečatom, popeljal vodja slovenskega Korotana na Dunaju. Pesem, dve sta se oglasili v cerkvi sv. Štefana in avguštinski cerkvi v Hoffburgu. Bolj je šel ogled h koncu in bolj so se nizali vtisi, manj je bilo mogoče odgovoriti na vprašanje, kateri vtisi so bili močnejši: festivalski nastop, blagoslov zelenja, sodelovanje pri liturgiji, koncert za Slovence ali ogled Dunaja. Zbor je koncertno leto sicer začel že sredi januarja v Pod-lipi. Sledil je vzpon na Golak v izjemno lepem razglednem popoldnevu. O februarskem koncertu s Triglavom iz Splita so Logaške novice že poročale. Zbor se zavzeto pripravlja na novo snemanje za zgoščenko, pred vrati je območna revija, nastop za eno zbornic ustanoviteljic, tretji del popotovanja po Tržaškem, poletne hribovske in jezerske dragocenosti _ Dragoceni so tudi organizacijski zamahi pevcev kot organizatorjev posameznih dogodkov: lani Marjane za koncert v Hotedršici, letos Maruše za Podlipo, Laure za Slovaško in Dunaj, Milana za Tržaško. Notranjska je zares živo pevsko telo; če naj si sposodim maksimo škofjeloškega zbora Lubnik: je zbor, ki tudi poje. Jago r o 0Q a fC n 0 1 3 j O V Stekleni galeriji so 14. maja odprli razstavo Prostori barv Bogdana Čo-bala, akademskega slikarja, ki ustvarja iluzije prostora. Na eno stran galerije je umestil gibljive, temačne slike v temnih modrih in rdečih odtenkih, na drugo pa slike v optimističnih pastelnih rumenih in svetlordečih barvah. Neobičajno, nenavadno, izven vseh kalupov, kar velja tudi za 69-letnega Prostori barv avtorja, ki je v pogovoru z umetnostno zgodovinarko Anamarijo Stibilj Šajn povedal, da ustvarja gibljive prostore, kjer barve žarijo in zaživijo. »Slikarju, ki ne bo upošteval prostora, se mu bo slika maščevala.« Stibilj Šajnova je poudarila, da je Čobal hedonist, uživač, ki ljubi barvo, ki zna poiskati široko pahljačo barv. Okvir ga ne omejuje in slika se nadaljuje na okvirju, podstavku ali na dru- gi strani. V središču njegovega likovnega zanimanja je prostorska iluzija, ki jo neutrudno vzpostavlja s premišljenimi kolorističnimi rešitvami. Sicer pa avtor slika v olju in akrilu na platnu ter v različnih grafičnih tehnikah s poudarkom na litografiji. S pomočjo Občine Logatec je razstavo postavilo Društvo likovnikov Logatec. Brane Pevec V umetnosti se ne da ničesar ocenjevati Jurij Švajncer, pisec knjig, pesmi in gledaliških iger, študent prava, je prepričan, da se v Logatcu mnogo dogaja, ljudje morajo le iz hiš, stanovanj, na prireditve Temelj medsebojnega razumevanja je sposobnost ljudi sprejeti take, kakršni so, je prepričan Jurij Švajncer, znan predvsem kot pisec in režiser gledaliških iger. Poudarja, da se v Logatcu marsikaj zanimivega dogaja, slabšalne primerjave z Ljubljane v korist zadnje, zlasti v času pred volitvami, pa se mu ne zdijo umestne. »Najstarejši sestri bi lahko bil sin,« pravi Jurij Švajncer, najmlajši izmed petih Švajncerjevih otrok, ki so jih starši vzgojili v strpnosti, sprejemanju drugačnosti. S sestrami in bratom so si podobni po tem, da so odprti, vzgojeni v duhu odprtih oči in v prepričanju, da se svet ne deli na vaše in naše, kar je sicer folklora 21. stoletja. Nimajo predsodkov do drugačnih, čeprav so si med seboj značajsko zelo različni. »Vsak od nas je zgodba zase,« pravi Jurij, ki je pri rosnih dvaindvajsetih ustvaril vrsto literarnih del, od proze do poezije in gledaliških iger. Zdi se, da sta z bratom Matjažem zelo povezana že od otroštva, ko sta bila v logaškem okolju aktivna pri odbojki na mivki, zdaj pa sodelujeta v Športno-kul-turnem društvu Dlan na dlan, v katerem Jurij vodi gledališko skupino, Matjaž pa je zelo priljubljen učitelj nogometa. Društvo Dlan na dlan povezuje Sodelovanje v društvu je za Jurija, ki sicer študira pravo, prostočasna dejavnost, Jurij Švajncer sveta ne deli na vaše in naše, kar je sicer folklora 21. stoletja. (foto: David Kunc) ki bogati življenje, ga dela zanimivega in nevsakdanjega. »Z društvenimi izzivi se hote ali nehote še bolj povežeš z ljudmi, se z njimi več pogovarjaš, kar je temelj dobrega odnosa,« pravi. Čeprav v svojih delih pogosto opisuje stisko ljudi, poudarja, da v gledališki skupini nikoli nočejo moralizirati - to je dobro, tisto pa ne -, ampak predstavljajo zgodbe, slike, utrinke iz življenja, ne samo drugih, tudi iz svojega, poudarja vodja skupine mladih igralcev, članov društva, katerih število niha od 10 do 15. Nekateri so se v društvu prvič srečali z gledališčem, nekaj je takih, ki so že večkrat stali na odrskih deskah. Jurij Švajncer se z gledališčem ukvarja že 13 let. »Besede dobijo v poeziji nek ritem,« opisuje svojo naklonjenost poeziji, ki je sicer v današnjih časih, zlasti med mladimi, prava redkost. Poezija, pri kateri gre le za nizanje baročnih besed, mu ni blizu. »Všeč mi je ritmična pesem, pesem, ki lahko tudi brez rim ustvarja melodijo, ki jo ob branju slišiš.« Predvsem Logatčan Predvsem pa je Jurij Švajncer Logatčan. Svojemu domačemu kraju je posvetil pravljico Kako je mrzli veter Ženček našel toplino. Dogajanje je postavil na Sekirico, za katero pravi, da je srce Logatca, otroci pa Ženčka in druge pravljične like naravnost obožujejo, kar je pisec ugotovil pred kratkim, ko jih je obiskal v enem izmed logaških vrtcev. In to je za Jurija, poleg navdušenega gledališkega občinstva, največji uspeh. O selitvi z logaškega na druge, večje odre, sicer razmišlja, a se mu ne mudi. »Naše izhodišče je Logatec. Tu nas radi gledajo, dvorane so ob predstavah skoraj polne.« Razmišljajo pa o gostovanjih po vsej Sloveniji, a se zavedajo težavnosti izvedbe, saj, pravi Jurij, v večjih mestih ljudje redkeje hodijo v gledališče, če v predstavi ni zvenečih imen. »Prihodnost nima rada napovedi,« pove o svojih načrtih. »Kamor me bo peljala energija, tja bom šel. Ali bo to gledališče ali pravo -da bom le srečen.« Blanka Markovič Kocen Janez Ovsec: Slikarstvo je igra v kateri uživam V likovni galeriji Hodnik GRC Zapolje-Logatec do 15. junija odprta razstava njegovih akvarelov S šesto samostojno razstavo se je v galeriji Hodnik v GRC Zapolje 6. maja predstavil ljubiteljski slikar Janez Ovsec. Ko gledamo njegove akvarele, slišimo šumenje vode pod mostovi njegove Notranjske, okusimo slanost solin, začutimo globino Divjega jezera. Njegove slike so izdelane do potankosti, kar je nekako v nasprotju z avtorjem, ki pravi da je ustvarjanje igra. Igra, ki poteka po določenih pravilih tehnike akvarela, ki jo še vedno izpopolnjuje v skupini koloristov pod vodstvom mentorja Petra Lazareviča. To potrjuje tudi akademska slikarka Karmen Bajec, ki je na odprtju razstave podala strokovno mnenje. »Kljub dvojnosti narave akvarela, ki združuje lahkotnost ustvarjanja in titanski napor spretnosti risarskega znanja, se umetnik med njima giblje skladno. Dobro odmerjen likovni prostor nakazuje razgibano kompozicijo, zvesto se posveti barvnim kontrastom in efektivno uporablja tehnike obvladovanja čopiča. Njegovi motivi so povezani z naravo. Glavno sporočilo naj bi bilo: tako kot jo vidimo v vsej njeni popolnosti, jo poskusimo ohraniti in ji predajati zaveda- nje o njeni lepoti.« Razstava, ki jo je pripravilo Društvo likovnikov Logatec, bo na ogled do 15. julija. Besedilo in foto: Brane Pevec O (N C D M O hJ Vedno v družbi najboljših Na 11. odprtem državnem prvenstvu Ma-žoretne in twirling zveze Slovenije so se na finalu prvenstva 16. in 17. aprila v športni dvorani Logatec najprej pomerili tekmovalke v twirling športu. Ta atraktiven dogodek si je ogledalo več kot tisoč obiskovalcev in s tem so se uresničile tudi napovedi organizacijskega odbora Twirling kluba logaških mažoret, da bo to letošnja največja športno-plesna prireditev v Logatcu. Uspešne so bile tudi tekmovalke logaškega kluba. V finalnih nastopih posameznic, parov in skupin so namreč zbrale kar šest bronastih, sedem srebrnih ter štiri zlate medalje. Tekmovalke višjih nivojev, ki so na- stopale v nedeljo, so izpolnile kriterije za udeležbo na letošnjem največjem mednarodnem tekmovanju v twirling športu International cup, ki bo letos avgusta v Jacksonvillu na Floridi v ZDA. Drugi del odprtega državnega prvenstva je bil 14. in 15. aprila v Trebnjem, kjer so se tekmovalke pomerile za državne naslove v klasični mažoretni disciplini. Logatčanke so spet potrdile, da sodijo med najboljše v državi, saj so priplesale štiri srebrne in eno zlato medaljo. Septembra bodo nastopile na evropskem prvenstvu mažoret v Zagrebu. Sonja Sekirnik Cergonja, foto: arhiv TKLM Srebrni taekwondoist N'a mednarodnem tekmovanju v taekwondoju po verziji WTF Belgija open 2011, enem najmočnejših A-tur-nirjev v Evropi, na katerem je bilo 1.170 tekmovalcev iz 35 držav, je 9. in 10. aprila članu kluba ŠD Taekwondo Tempo iz Logatca Nejcu Hladniku uspel izreden rezultat. Osvojil je srebrno odličje v kategoriji juniorji 63 kg. Na poti do finala je moral premagati Nemca, Izraelca, Belgijca in Danca. Vse dvoboje prepričljivo zmagal. V finalu se je srečal z Nemcem, večkratnim dobitnikom najvišjih odličij s številnih najmočnejših prvenstev, in izgubil z rezultatom 12 : 14. Dvoboj je bil do zadnje sekunde izredno zanimiv in napet. Borca sta bila ves čas izenačena, a na koncu je imel Nemec več sreče. Nejc je v letošnjem letu dosegel tudi odlično 6. mesto na Duch Open in 5. mesto na German Open. Oktobra ga čaka še najpomembnejše tekmovanje, evropsko prvenstvo, ki bo na Cipru. Peter Letonja, ŠD Taekwondo Tempo Mladi Nejc s trenerjem slovenske kadetske reprezentance Miodra-gom Krnetičem. (foto: Andrej Hladnik) r o 0Q fa ^ n n 0 1 B j 2 O Tekli tudi Logatčani V okviru prireditev v počastitev osvoboditve Ljubljane in dneva Evrope je bilo 7. maja v Ljubljani tekmovanje v teku trojk na 12,5 in 29 kilometrov, na katerem so tekli tudi Logatčani. Med njimi so na 12,5-kilometrski progi tekle ekipe Petrol Extrem teama Logatec. Med 530 mešanimi štafetami so Rok, Breda in Peter Kosmač dosegli 120. mesto (1.06.23), Tina Kosmač, Zlatko Zimšek in Mira Malbašic 236. (1.12.08), Ilirjana Muqaj, Marko Hodnik in Sandi Borkovič pa 266. mesto (1.13.37). Nekateri so se teka trojk udeležili prvič. Najboljša ekipa, Peter Kastelic, Peter Oblak in Sebastijan Zarnik, je v cilj pritekla s časom 42.59. Tekli so tudi drugi Logatčani, mi pa pogrešam logaško športno zvezo, ki bi lahko vse tekmovalce prijavila pod enotno ime. SkiVan Napeli so lokostrele Logaški lokostrelci smo se 8. maja na Rakeku udeležili zunanjega regijskega šolskega lokostrelskega tekmovanja. Prijavljenih smo imeli 14 tekmovalcev iz dveh šol, OŠ 8 talcev in OŠ Tabor. Učenci od prvega do tretjega razreda so streljali na 15 metrov oddaljene tarče, ostali pa na 25 metrov oddaljene. Mladi lokostrelci so se dobro izkazali in vsi dosegli dovolj točk, da se bodo lahko pomerili še na državnem zunanjem šolskem lokostrelskem tekmovanju. Naši dosežki so bili obarvani srebrno, saj so Janez Ovsec, Jaka Petkovšek, Samo Murn in Izabela Delux dobili srebrne medalje, srebrna pa je bila tudi ekipa, v kateri so bili Rok Stoševski, Samo Murn in Jaka Petkovšek. Jolanda Ovsec Logaški planinci smo se 16. aprila udeležili 32. tradicionalnega pohoda do Štampetovega mostu, ki ga je ob dnevu železničarjev organiziralo Planinsko društvo Železničar Ljubljana. Z vodnikom Janezom Rudolfom smo se v Borovnici vkrcali v muzejski vlak, s katerim smo se peljali do Verda. Od tam smo s pohodniško opremo hodili po označeni poti, ki je vodila po gozdnih poteh, po delu Vrhniške in delu Notranjske planinske poti. Narava je bila vsa v zelenju in cvetju. Po uri hoje smo prišli do prve kontrolne točke pri Štampetovem mostu; druga je bila pri TV-17. Dobili smo topel čaj in pojedli malico iz nahrbtnika. Naslednja postaja je bila v Trebevniku. Po naslednji uri hoje smo prišli do Pokojišča, kjer smo dobili topel čaj. V toplem vremenu smo se ogreli in poklepetali z znanci. Naslednja kontrolna točka je bila v vasi Lašče. Po gozdni poti in nato po cesti smo prišli do železniške postaje v Borovnici, kjer smo dobili zadnji žig in zaključili več kot peturni pohod. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek Logaški planinci smo se 27. aprila udeležili 11. pohoda po Krpanovi poti na Blokah. Pod vodstvom Dušana Jozlja smo se odpeljali do Bloškega jezera. Za 10 evrov startnine smo dobili majico, napitke na poti in malico na cilju. Ob 8. uri smo se pridružili koloni pohodnikov in po označeni poti hodili po mirni in spomladansko prebujajoči se Bloški planoti. Na njej se razprostirajo obsežni vlažni travniki, ki ponekod prehajajo v nizka barja. Prišli smo v kraj Sv. Duh, eno od 45 značilnih vasi, razsejanih po planoti. V Ravniku smo si ogledali cerkev. V njej je baročni kip nadangela Mihaela v boju s hudičem. V vasi je vaški vodnjak iz leta 1892. Nato smo se vzpeli proti Gradiškemu hribu, kjer se je nudil najlepši razgled na poti. Ustavili smo se pri Borovščakovi domačiji, domovanju slikarja Boža Po Krpanovi poti Strmana Miša. V obnovljenemu hlevu, kjer je bila razstava slik in domačih izdelkov, naj bi se skotila Krpanova kobila. Po krajšem počitku in malici iz nahrbtnika smo se odpravili proti Zavrhu, kjer ob poti stoji skulptura debelega pitanega vola v spomin na Bločane, nekdanje prekupčevalce goveje živine. Dalje smo prišli do cerkve sv. Urha, kjer je bil nekoč grad Nadlišek, ki je služil kmetom za zavetje v času turških napadov. V bližini stoji razpadajoči dvorec Pajkovo. Pot je vodila mimo kraja Zales, kjer je bila na ogled še delujoča sušilnica sadja, pajštaba. Ustavili smo se tudi pri Bočkovi žagi, stari več kot sto let, še delujoči mlin pa je še starejši. Pot nas je vodila nekaj pod cerkvijo sv. Trojice. Šli smo tudi mimo štale pri Solnarju, kjer naj bi imel Krpan skladišče soli. Po razgibanih poteh smo prišli na gmajne, kjer teče Bloščica. Za vasjo Velike Bloke smo prečili Bloški hrib. Pobočja so zaraščena z rdečim borom, v preteklosti pa so bili na gričih suhi travniki. Pot nas je vodila po pobočju hriba Bradatka. Po petih urah hoje smo prišli v kraj Volčje, kjer smo zaključili pohod. Ogledali smo si cerkev sv. Volbenka. Nedaleč od nje stoji nad vodnim izvirom kapelica. Voda teče v korito, ki je služilo za napajanje živine in pranju perila. Vreme je bilo ves čas pohoda oblačno, na izpostavljenih mestih je mrzlo pihalo. Ob poti so domačini ponujali domače dobrote in izdelke. Med pohodniki smo srečevali znance in prijatelje. Tudi Martin Krpan s kobilico in grajski gospod sta bila med njimi. Marinka Petkovšek Pohod okoli Ljubljane N'a lepo sobotno jutro 7. maja smo se planinci iz Logatca pridružili velikemu številu rekreativnih pohodnikov na 35 kilometrov dolgi poti okoli Ljubljane na 55. pohodu Pot ob žici. Začeli smo pri Dolgem mostu in na Viču dvignili prijavo pohoda. Pot nas je vodila proti severu, prečkali smo Cesto na Vrhovce. Na stojnici smo dobili topel čaj in kapo. Nato smo pod Vrhovci in prek Ceste na Brdo prišli na ravnino med Rožnikom in Draveljskim brdom. Ob potoku Pržanec smo šli od Koseškega boršta do Koseškega bajerja. Tam je bila prva kontrolna točka. Za popotnico smo dobili jabolko. Pohod smo Planinsko društvo Logatec je bilo 17. aprila pod vodstvom Janeza Slabeta številčno udeleženo pri čistilni akciji. Čistili smo okolico planinskih poti okrog Logatca. Smeti je bilo toliko, da nam je primanjkovalo vreč. Na zaključek akcije s toplo malico, ki je bil napovedan za 14. uro, je zaradi velike zamude počakalo le malo od številnih udeležencev. nadaljevali skozi Koseze, mimo šole in na Cesto ljubljanskih brigad, prek železniške proge na Litostrojsko cesto. Skozi šišensko industrijsko cono smo prišli v Bežigrad in prečkali Dunajsko cesto. Po evidentiranju na drugi kontrolni točki smo pot nadaljevali do Žal in prišli do Šmartinske ceste, kjer je bila četrta kontrolna točka. Pot smo nadaljevali ob obvoznici proti Polju in prečkali Letališko cesto. Nadaljevali smo ob obvoznici do Zaloške ceste. Pot nas je vodila za bolnišnico na Studencu do Ljubljanice, ki smo jo prečkali pod Fužinskim gradom. Po delu naše poti je potekal tudi tek trojk, zato smo morali ponekod upočasniti korak. Med pohodniki so bile tudi mlade družine z otroki. Nadaljevali smo mimo šole v Hrušici in prek Golovca do Dolenjske ceste. Prečkali smo jo, nato nas je pot pripeljala do Ljubljanice. Prek reke smo šli proti severu. Po južni strani Murgel smo zavili do Ceste v Mestni log in ob opoldanski sončni pripeki na Viču zaključili šesturni pohod. Za prehojeno pot smo dobili spominsko medaljo. Marinka Petkovšek, PD Logatec O (N > o C D ctí M O hJ Po polju v gozd in še v jamo Dobra stotnija pohodnikov se je 21. maja podala na 4. pohod po Planinskem polju. Startali smo v Lazah, kjer smo si v Keramični delavnici ter vaškem muzeju in galeriji Laze ogledali kvačkane izdelke in domiselno okrašene pirhe Mojce Mlakar. Potem smo jo mahnili skozi vas, mimo mlekarne Krepko in žage ter čez Škofove travnike v Babni dol. Naslednji postanek je bil ob obzidanih požiralnikih Unice, Putickovih štirnah. Tam je Jan Kermavner predstavil gozd in drevesne vrste v njem, Viktor Verbič iz Jamarskega društva Logatec pa nas je podučil o tem, kaj se skriva pod poljem in nekaj besed namenil Skedneni jami, ki je bila naš naslednji cilj. Dolga je 209 metrov, globoka pa 30. Jamarji so jo osvetlili in nam prikazali plezanje. Skozi gozd smo se vrnili na polje, kjer je Jožica Nagode iz društva Ognjič povedala o zdravilnih rožah, ki rastejo tam. Nato smo šli do cerkvice sv. Mihaela v Jakovici. Ne le, da je notri prijetno hladno, tudi sicer je lepa in vredna ogleda, kar velja tudi za malo kapelo Matere božje v Leščevju v dolinici pod njo. Pohodu je sledilo srečanje pri lažanskih gasilcih, kamor je prišel tudi župan Berto Menard. Pohodniki so spoznavali Planinsko polje in življenje na njem. (foto: Brane Pevec) Pohod je organiziralo Turistično društvo Lanski vrh, sofinancirala pa Občina Logatec. Brane Pevec Letna skupščina kluba zdravljenih alkoholikov Društvo Klub zdravljenih alkoholikov Logatec je 9. aprila v večnamenskem prostoru OŠ 8 talcev pripravilo redno letno skupščino. Zbrali smo se vsi redni člani, svojci, nekdanji člani ter predstavniki drugih klubov in Zveze klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije. Na skupščino sta prišla tudi župan Berto Menard z ženo in direktorica Zdravstvenega doma Logatec Jasna Čuk Rupnik. Zahvaljujemo se jim za vzpodbudne besede, ki sta nam jih namenila. Hvaležni smo tudi vodstvu OŠ 8 talcev, da so nam odstopili prostor. Pozdravnemu govoru sta sledili poročili predsednice in blagajnika o delu v lanskem letu. Med drugim se je naše društvo uradno registriralo in se vključilo v Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije. Poročilom je sledila podelitev priznanj za abstinenco, ki sta jih podelila terapevta skupin Aleksander Može in Janja Milič. Izročila sta eno priznanje za 15 let abstinence in dve za pet let. Po uradnem delu je Domen Roblek predaval o zanimivem popotovanju od Logatca do Kitajske. Srečanje smo zaključili s skromno pogostitvijo in prijetnim klepetom. Irena Jereb, KZA Logatec Pirhi in vezenine Mojce Mlakar V Keramični delavnici ter vaškem muzeju in galeriji Laze so 22. aprila odprli razstavo umetelnih izdelkov Mojce Mlakar z naslovom Mavrična velika noč. Mlakarjeva je po rodu Lažanka, ki živi v hrvaškem Prezidu. Ustvarja kvačka-ne košarice, skledice, dežničke, putke, metulje in celo pirhe. Nekdanjo sovaščankko je predstavila Vanda Lavrič. Mlakarjeva se na delo v Ljubljano vozi z avtobusom, čas pa izkoristi tudi za kvačkanje. Pirhi pridejo na vrsto v mescu pred veliko nočjo. Obloži jih z rafijo, s kristalčki ali kamenčki, jih poslika z abstraktnimi ali realističnimi motivi, prelije s sladkorjem, prebarva z akrilnimi barvami. Mlakarjeva im vsako leto pred veliko nočjo manjšo razstavo kar doma. Nekaj pirhov vedno podari šolam, vrtcem pa tudi domu starejših občanov. Odprtje razstave sta popestrili Marija Milena Rupnik in Irena Lukanc iz Dua Mir. Razstavo sta pripravila Mojčina svakinja Pavla in Turistično društvo Lanski vrh iz Laz. Brane Pevec r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O N'a 7. blagoslovu motorjev in dirkalnih vozil, ki so ga pripravili Motocross klub Notranjska, Jan Bar in bar Notranjka, se je 17. aprila Gorenjem Logatcu zbralo okoli 400 motoristov. Duhovnik Robert Friškovec, ki ga Logat-čani dobro poznajo, je s kitaro v roki in pesmijo Duh tola-žnik navdušil prisotne, ki so nato prisluhnili njegovemu nagovoru. Med drugim je opozoril, da blagoslov sam po sebi ne rešuje življenj, pač pa vsebina, ki sporoča: bodi pozoren. Zavedati se moramo odgovornosti za lastno življenje in življenje drugih udeležencev v prometu. Na srečanju so zbrali 635 evrov za sklad Motorist za motorista. Sredstva iz sklada so namenjena ponesrečenim motoristom oziroma njihovim sorodnikom. Besedilo in foto: Brane Pevec Nadebudno in prisrčno N'a zadnjo marčevsko nedeljo je v podružnični šoli na Vrhu Svetih Treh Kraljev završalo; otroci so prihiteli na vajo. Lepo oblečeni, počesani in nasmejani. Kot se spodobi za prireditev, posvečeno mamicam in očkom, babicam in dedkom. Čeprav je letos na šoli le 12 otrok, je bila dvorana polna do zadnjega sedeža. Med poslušalci smo sicer pogrešali nekatere, ki bi na taki prireditvi morali bili, a pomembno je bilo, da so bili tam tisti, ki jih imamo radi. Patricija je začela z uvodnim pozdravom in nas popeljala v prireditev. Nato so otroci zaigrali Mavrico za mamico, avtorsko igro mentorice dramskega krožka Alenke Buh. Deklica Maja je v njej iskala mavrico za mamico, saj bi ji lahko vrnila priložnost, ki jo je zapravila z neprimernim obnašanjem. Veliko truda je vložila v iskanje in njen trud je bil poplačan. Glavna igralka, tudi z imenom Maja, je vlogo več kot dobro odigrala in jo obogatila z lepim solističnim pevskim vložkom. Tudi ostali igralci so suvereno odigrali svoje vloge. Po igrici so otroci še recitirali in prepevali, prireditev pa so zaokrožili s plesom in mamici poklonjeno rožico. Kaj bi človek lahko rekel po takem programu? Pogumno, nadebudno in predvsem prisrčno. Mika, POŠ Vrh, foto: Violeta Husu Pomladni praznik Tetka Pomlad je prišla v POŠ Rovtarske Žibrše. Vsako leto znova smo priče ponovnemu rojstvu narave. Veselimo se novega začetka, svetlih, toplih in razposajenih sončnih žarkov, ki preženejo dolge, mračne, mrzle zimske dni in privabijo prve spomladanske cvetove. Tudi naša srca se v tem času odprejo in vzbrstijo kot popek, ki se razbohoti v svoji lepoti. Da bi lepoto srca razdelili, je bil namen srečanja, posvečenega vsem našim dragim. Zaigrali smo igrico Melite Osojnik Pravljica o zlati roži. Dodali smo ji glasbo in nastala je prava pravcata glasbena pravljica. Pripovedovala je o dečku, ki je iskal zlato rožo, da bi si kupil srečo. A sreča ni zlata roža, sreča je v dobrem, ki ga storimo, v veselju, ki ga širimo, v nasmehu in prijateljih. Tudi polna učilnica na naši prireditvi je po svoje govorila o dobroti, o strpnosti in o medsebojnem prijateljstvu. Srečanje smo sklenili z mislijo, da se kmalu spet snidemo in vsaj za en večer pozabimo na neusmiljeni čas, ki nas kar naprej priganja. Besedilo in foto: Ana Žakelj, POŠ Rovtarske Žibrše Svetovni dan knjige Ob svetovnem dnevu knjige, ki je bil 23. aprila, smo se učenci pri šolskem novinarstvu na OŠ 8 talcev odločili, da bomo izdelali plakat na temo knjige. Naredili smo anketo pri gospe Titi Loštrek, ki nam je zaupala najbolj brane knjige na razredni in predmetni stopnji. Ugotovili smo, da so na naši šoli med najbolj branimi knjigami: na razredni stopnji Čarobni muc, Garfield in Grozni Gašper, na predmetni stopnji pa Somrak in Harry Poter. Lara Juršič, 7. c, OŠ 8 talcev Logatec Zlati priznanji Na šoli smo se razveselili rezultatov s tekmovanj iz geografije in iz matematike. Državno tekmovanje iz geografije je bilo 14. aprila v Šmartnem pri Paki. Zlato priznanje je dobil Vasja Hodnik iz 9. b, za kar mu iskreno čestitamo. Tudi drugo priznanje je bilo zlato, osvojil ga je Žan Ajdič iz 8.a na državnem tekmovanju iz matematike. Tekmovanje je bilo 16. aprila v Ljubljani. Tudi Žanu iskrene čestitke. Eva Kermavnar, 7. a in Lara Juršič, 7. c, OŠ 8 talcev Logatec Trava je v svoji najbujnejši rasti in kmetje vam bodo hvaležni, če se boste izogibali sprehodom s svojimi ljubljenčki po travi, godni za košnjo. Postaja vroče, zato poskrbimo za naše kužke s dodatno senco in vedno svežo vodo. Skrbimo za lepše in čistejše okolje in pobirajmo iztrebke za svojimi ljubljenčki. o (N e D CÖ M O hJ Športno-družabni teden '"peden pred prvomajskimi počitnicami smo v oddelkih J. podaljšanega bivanja na osnovni šoli Tabor preživeli v športno-družabnem duhu. Dejavnosti so potekale z veliko dobre volje in sproščenosti. V ponedeljek smo odšli na pohod v bližnji gozd, kjer smo se urili v naravnih oblikah gibanja in pokazali veliko mero sproščenosti. Torek smo izbrali za rolanje na igrišču. Učenci so prinesli opremo, rolerje, čelade, Učenci so uživali. (foto: Milojka Rupnik) ščitnike za kolena, komolce in dlani, brez katerih ne bi mogli zagotoviti varnega rolanja na poligonu, ki smo ga postavile učiteljice. Čeprav je z vso zaščito težje rolati, je varnost pomembnejša. V sredo so bile na vrsti zabavno-družabne štafe-tne igre, ki so nam kljub vloženemu naporu omogočile obilo smeha in zabave. Četrtek je bil dan za poligon med drevesi, igrali, stožci, blazinami, klopmi, obroči ki nam je omogočal individualni počitek, kadar je bil potreben. Na koncu pa je povzročil vsesplošno veliko utrujenost in zadovoljstvo. Ostal je petek, dan pred prazniki in počitnicami. To je bil dan za nogomet, košarko in igro med dvema ognjema. Igre so potekale v vzdušju, kot se za take igre spodobi. Vsem je bilo vroče, a smo bili navdušeni. K uspešni izvedbi je pomagalo odlično vreme s poletnimi temperaturami. Učenci so se trudili, da so uspešno izvajali naloge, ki so jim bile vsak dan na razpolago. Ob tem so starejši učenci sodelovali z mlajšimi in si pomagali. Njihovo druženje je pripeljalo do ugotovitve, da moramo vsi sodelovati, če se želimo imeti prijetno. Naš cilj, da smo vsak po svojih sposobnostih športno aktivni in da se družimo vsi učenci v podaljšanem bivanju, je bil dosežen. Športno-družab-ni teden se je izkazal za prijetno popestritev. Milojka Rupnik, OŠ Tabor, vodja športno-družabnega tedna Svetovni dan zemlje - 22. april r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O Zadnji dan pred težko pričakovanimi prvomajskimi počitnicami, 22. aprila, smo na OŠ 8 talcev vsaj nekoliko olepšali okolico šole. Organizirali smo različne dejavnosti, ki so jih izvajali učenci od 6. do 9. razreda. Med drugim so privijali manjkajoče vijake na klopeh. Pri tem delu so se zelo izkazala tudi dekleta. S fizično močjo so se morali izkazati tisti, ki so urejali grmičevje pred šolo, predvsem dekleta pa so prevzela bolj elegantno delo, saj so z zaščitno barvo prebarvala lesene dele klopi in igral pred šolo. Ker šola slovi tudi po dobrih športnikih, so najbolj zagnani uredili mivko na odbojkarskem igrišču in pobrali smeti. Šestošolci, ki že drugo leto skrbijo za zasaditev zelenjavnega vrta, so posadili in posejali prva semena. Upajo, da bo iz njih zraslo veliko zelenjave, da jo bodo v naslednjem šolskem letu lahko uporabili pri pouku gospodinjstva. Z dejavnostjo smo posegli tudi izven območja šole, saj smo prenovili del stopinj za varno pot v šolo na Cankarjevi ulici. Ker smo imeli premalo časa, moramo delo do konca šolskega leta še dokončati. Največ učencev pa se je odpravilo po okoliških poteh, kjer so nabrali zajeten kup odpadkov. Poskrbeli smo še za obrežje Logaščice, saj so poplave prinesle veliko odpadkov, ki jih je bilo treba pobrati. Zanimivo je bilo tudi čiščenje divjega odlagališča na koncu Notranjske ceste. Tega smo namreč v lanski akciji Očistimo Slovenijo lepo uredili in očistili. Žal pa je skupina učencev, ki je bila zadolžena Dekleta so prebarvala klopi pred šolo. (foto: Marta Cigale) za to območje, ugotovila, da so se pojavili novi odpadki. Ker so bili med letošnjimi učenci tudi taki, ki so ga čistili že lani, so bili zaradi tega zelo zgroženi. Upajo, da ga naslednje leto ne bo treba čistiti. Za lep konec je poskrbela skupina učencev, ki je pripravila nekaj zdravih namazov. Tako so imeli učenci še zdravo ekološko malico. Dobrote iz zdrave kuhinje pa smo lahko poskusili tudi ostali mimoidoči in nad ponujenim smo bili vsi navdušeni. Marinka Istenič, mentorica Ekošole, OŠ 8 talcev Logatec Izjemen uspeh gledališčnikov OŠ Tabor V Ljubljani so 15. aprila svečano razglasili nagrajence 9. otroškega festivala gledaliških sanj. Na njem je sodelovalo 47 gledaliških predstav gledaliških skupin osnovnih šol iz cele Slovenije, v katerih se je predstavilo 646 mladih igralcev. Štiričlanska strokovna žirija je na zaključni prireditvi podelila štiri glavne nagrade, imenovane sanjko, in enajst nagrad za obetavne mlade igralce. Starejša gledališka skupina OŠ Tabor je bila letos med glavnimi zmagovalci. Njihovo predstavo Vseletje v nas, ki so jo igralci skupaj z mentoricama Darjo Merlak in Špelo Zupan napisali sami, so razglasili za najbolj izvirno predstavo festivala, Jan Martinšek pa je prejel nagrado za obetavnega mladega igralca. Z zmagujočo predstavo so se mladi gledališčniki 21. aprila kot edini predstavniki iz naše občine predstavili tudi na regijskem srečanju v Hrastniku, 4. maja pa še svojim staršem, sošolcem, prijateljem in vsem ljubiteljem gledališča v Logatcu in okolici. Bojana Levinger, OŠ Tabor Podarjena igrača za lepše otroštvo Vozim avto. Rada imam lepe obleke. Učim se jezike. Spoznam se na pravo. Ukvarjam se z mnogimi stvarmi. Toda nekega dne sem spoznala: »Vsega si se naučila, le živeti ne!« »Treba je stopati višje, narediti uspešno kariero, služiti mastne denarce, se zabavati, imeti donos,« so nam vtepli v glavo, »predvsem pa je treba veliko imeti.« Kot da bi bila sreča odvisna od imetja. Ljudje so kot sestradana divjad v neprehodnem pragozdu, nenehno na lovu za posestjo in užitki, za kruhom in igrami. Mislijo, da so brezmejni, pa so omejeni z zidovi svojih hlastanj. Živimo lahko na dva načina: prvi je pogojen s spoznavanjem samega sebe in se zaključi s praznovanjem. Drugi se začenja s praznovanjem, konča pa se z glavobolom, bolečino, nezadovoljstvom in vsakodnevnimi nevrozami. Pisma, telefonski pogovori in običajni pogovori me pahnejo v pragozd, kjer ljudje drug drugega ponižujejo in trpinčijo do obupa. V človeku prevladujejo nehumane težnje: pohlep, egoizem, zloraba moči, živalski gon, zavist, nasilje ... Kadar tako vsa brez moči sedim ob številnih žrtvah, katerih življenjske baterije so pošle in si hočejo vzeti življenje, bi rada v tem pragozdu zakričala: »Vrnimo se k preprostemu življenju, k dobroti, prijateljstvu in osebnemu zadovoljstvu!« Ker je letos leto dobrodelnosti in solidarnosti, sem ob prebiranju članka v reviji Nika, 16. 2. 2011, prišla na idejo, da gremo v akcijo zbiranja igrač Podarjena igrača za lepše otroštvo v OŠ 8 talcev Logatec, ki jo obiskuje hčerka Maja, in v Miklavževem vrtcu, ki ga obiskuje sin Valentin. V šoli in vrtcu so se lepo odzvali in otroci so pomagali pri zbiranju igrač: plišastih, bombažnih, lesenih, gumijastih, novejših, starejših; barvic, zvezkov, knjigic, ropotuljic, tako da je vsak otrok daroval vsaj eno. Zbrane igrače smo osebno predali Zavodu LU (več informacij: www.loveisuniversal.si) v Ljubljani. Igrače, ki so jih zbirali, so namenjene otrokom v Sloveniji in po svetu, prepotovale bodo dolge razdalje, v Indijo, v Kenijo, v dom in šolo za skrajno revne otroke v vasici območja Masaai Mara, v nekaj osnovnih šol v Sarajevu in Zenici, ki jih obiskujejo otroci, ki so v vojni izgubili starše. Ti otroci so veseli vseh igrač. Srečna sem, da je akcija zbiranja igrač v 1. c in v vrtcu uspela in da bodo naša srca še naprej odprta, da bodo dajala ljubezen. Naše oči naj se nikoli ne zaprejo pred bolečino in stisko sočloveka. Sara A. Doljak, foto: arhiv OŠ 8 talcev Nastop učencev pri interesni dejavnosti angleške urice Tik prek velikonočnimi prazniki so imeli učenci 3. razredov OŠ 8 talcev, ki obiskujejo letos razpisano interesno dejavnost angleške urice, nastop za starše in tako pogumno pokazali, česa so se naučili v letošnjem šolskem letu. V prvem delu so starše najprej pozdravili v slovenščini in angleščini ter zapeli pesmico o piškotku The Gingerbread Man. Predstavili so se po vlogah, ki so si jih izbrali sami. Sledila je dramatizacija istoimenske zgodbe o piškotku. Učenci so tekoče odigrali zgodbo, v kateri piškotek med peko v kuhinji babice in dedka oživi, pobegne in ves čas beži pred živalcami, ki ga hočejo pojesti. Med tem so učenci posnemali »angleške« glasove živali in igro prepletli s ponavljajočim se vzklikom glavne vloge piškotka. Tako je bilo poskrbljeno tudi za zvočne učinke. Živahni glasbeni vložki so bili podprti s spremljavo na klaviaturo, kar je učencem olajšalo sledenje jezikovno--glasbenega ritma. Drugi del nastopa je bil sestavljen iz petih angleških otroških pesmic. Učenci so pri tem z gibi pokazali dobro razumevanje besedila in aktivno sodelovali s petjem. Na koncu so se lahko posladkali s pravimi piškotki, ki so jih prav za naš nastop napekli pri interesni dejavnosti peke piškotov pod mentorstvom Urške Župec Mele. Ta je poskrbela tudi za sceno. Za tretješolce je bilo letošnje šolsko leto glede spoznavanja tujega jezika prelomno, saj se je večina otrok prvič govorno srečala z angleščino. Da so dosegli glavni namen interesne dejavnosti, senzibilizacijo za tuji jezik, so s svojim prvim nastopom v tujem jeziku gotovo dokazali. Gabrijela Nagode, mentorica angleških uric,OŠ 8 talcev Logatec Dobrodelni koncert N'a OŠ 8 talcev smo imeli 14. aprila deseti dobrodelni koncert Šolskega sklada Ježek. S pestrim, zanimivim in ravno prav dolgim programom so nastopili učenci naše šole: mladinski pevski zbor, baletne skupine, otroški pevski zbor, gledališka skupina in garažni bend. Otroci prve triade so darovali plišaste medvedke. Denar, ki so ga zbrali pri prodaji kart in medvedkov, bo šel v dobrodelne namene. Veronika Černe, 9. b, OŠ 8 talcev Logatec w • •v«* Improvizacija, ki sezuje čevlje V Narodnem domu v Logatcu se je 7. aprila predstavila dramska skupina OŠ 8 talcev Sezuti čevelj. Mladi igralci so se predstavili z improvizacijskimi tehnikami, pri katerih so potrebovali pomoč občinstva. Najprej smo jim morali določiti različna čustva, ki so jih morali odigrati, potem pa še kraj, kjer se je vse skupaj dogajalo. Videli smo zmenke s shizofreničnim dekletom oz. z dekletom z razcepljeno osebnostjo. Potem smo videli še različne filmske žanre, grozljivko, risanko in veliko drugih. Voditelj je bil priznani improvizator Miha Brajnik, ki je igro povezoval z duhovitimi in zanimivimi komentarji. Mlade igralce vodi in jih na vajah spodbuja Simona Nagode, ki je nad svojimi varovanci in njihovo igro navdušena. Njihova improvizacija nam je zares sezula čevlje in upamo, da nam jih bo še velikokrat. Eva Kermavnar, 7. a, OŠ 8 talcev Logatec O (N o C D M O hJ Upokojenci kupujejo ceneje V jubilejnem letu svojega 65-letnega delovanja je logaško društvo upokojencev na občnem zboru prizadevne člane počastilo s priznanji in podelilo troje častnih nazivov - Jeseni bodo izdali publikacijo o pomembnih zanimivostih na poti, dolgi 65 let Na občnem zboru Društva upokojencev Logatec, ki je bilo 26. marca v avli osnovne šole 8 talcev, trlo upokojencev. Poleg klobase in čaše vina, ki sta veljali prijaznejši družabnosti ob zvokih harmonike, je upokojence sredi sončnega popoldneva privabil tudi obračun letnega dela, kakor ga običajno predstavijo funkcionarji na občnem zboru. Zborovalce, med njimi mnoge eminentne goste, od župana Berta Menarda, predstavnikov ZDUS in ljubljanske mestne zveze upokojencev do predsednika KS Naklo Matjaža Keka, je uvodoma pozdravil predsednik DU Logatec Vladislav Puc, nato sta se je oglasili pesem Ženskega pevskega zbora DI DU pod vodstvom Matija Logarja in recitatorka Francka Čuk z lastno pesmijo. Takoj za tem je Anka Tominšek, predsednica sveta ZPIZ in podpredsednica mestne zveze, z živostjo svojega nastopa želela prepričati logaške upokojence, naj glasujejo za zakon o malem delu in o pokojninskem zakonu. Predsedujoči občnemu zboru Marcel Štefančič je nato povabil k poročanju o delu in uspehih društva in njegovih posamičnih dejavnostih. Predsednik Puc je zadovoljen priznal, da je društvo izvedlo vse dovolj ambiciozno načrtovane programe. Posebej je opozoril na dosežek akcije Upokojenci kupujemo ceneje, h kateri se vključuje vse več donatorjev, ter na dograjevanje dnevnega centra. Sledila so poročila računovodje, predsednikov športnega Predsednik Vladislav Puc poroča zborovalcem. (foto: Vida) in pevskega društva, stanovanjske komisije, komisije za izlete, gradbenega in nadzornega odbora ter vodje projekta Starejši za starejše. Zahvala predsednika je veljala prizadevnim vodjem posameznih dejavnosti, ki so za svoje delo prejeli priznanja: Marija Mihevc, Marija Modrijan, Nada Aleksander, Vinko Aleksander, Marinka Pet-kovšek, Armando Kristančič, Ana Petek, Marija Šen in Matija Logar, za prizadevnost pri pripravi dnevnega centra pa: Janez Šen, Tončka Rudolf, Tončka Mivšek, Vida Rehberger, Marta Grgec, Štefan Rehber-ger, Franc Martinšek, Jože Lukan, Julij Sedej, Janez Lukan, Albin Merlak, Janez Čuk in Vladislav Puc. Za dolgoletno požrtvovalno delo so priznanje ZDUS prejeli Janez Jerina, Ladislava Gostiša, Jana Brus, Jože Kobal, Marjan Kržič, Tončka Petkovšek, Iva Nemgar, Rozalija Sedej, Janez Grom in Karel Žejn, ki je prejel tudi priznanje mestne zveze. Za večletno zaslužno delo v društvu so bile za častne članice imenovane Antonija Rudolf, Tatjana Štirn in Rozalija Sedej. Za hvalevredno naklonjenost društvu je predsednik Puc društveno priznanje podelil Marjanu Sedmaku in Anki Tominšek, predsedniku oziroma podpredsednici Mestne zveze upokojencev Ljubljana. Jeseni bo s posebno slovesnostjo počaščena 65-letnica društva; tedaj bo tudi predstavljena zanimiva publikacija, ki bo govorila v besedi in podobi o jubileju in dogajanju, ki je spremljalo društvo od vsega začetka. Marcel Štefančič r o 0Q a fC n 0 1 B j 2 O Med furmani na lažanskem odru Pomladni večer v Lazah je 19. marca neverjetno iskrivo popestrila predstava Med furmani s pretežno učiteljsko igralsko zasedbo. Scenarij za igro je domiselno sestavil Franc Pu-pis. V glavni vlogi je nastopil Janez Podjed in pri tem navdušil publiko z njemu lastnim igralskim talentom. Lik umirjenega, a preudarnega furmana je odigral Kostja Šmuc, tretji furman pa je bil Franc Pupis. Martin Pišlar je odigral vlogo hlapca, Boris Šprajc pa se je prelevil v faliranega študenta in gostilniškega pesnika. Kot krčmar in krčmarica sta nastopila Franc Jureš in Majda Mihevc, živahno vlogo njune hčerke pa je prevzela Anita Garafolj. Za pestro odrsko dogajanje so poskrbeli še Jože Kermavnar, Franc Nagode, Silvo Slabe, Matija Logar, Janez Petek, Primož Berus in Agata Smrekar. Dogajanje v igri je postavljeno v gostilno, kjer se zbirajo furmani z različnih koncev, da bi se okrepčali in pretresli razmere. Beseda teče o tovoru, konkurenci, razmerah na cesti, zaslužku in še čem. Predstava je prava učna ura zgodovine, primerna tako za odrasle kot tudi za otroke. Furmanstvo je bilo namreč še prav posebej močno prisotno ob poti v Trst, ki je vodila tudi skozi naše kraje. V jezikovnem pogledu se v igri sproščeno prepletajo različna slovenska narečja, kar daje predstavi posebno domačnost. Za glasbeno popestritev je ubrano poskrbel oktet Kol'k'r tol'k', katerega člani so vsi nastopili tudi kot igralci. Slišali smo kar nekaj ljudskih pesmi, ki so ob spremljavi kitare in kontrabasa odlično dopolnjevale vsebino. Z bogatim pevskim izročilom slovenske narodne dediščine sta publiko že uvodoma navdušili pevki Dua Mir, letošnji dobitnici občinskega februarskega priznanja za kulturo. Zapeli sta izbrane ljudske pesmi in skupaj s spremno besedo podali zaokroženo vsebino o življenju, kot so si ga razlagali naši predniki. Marsikateri verz je občinstvo dodobra nasmejal. Večer je nedvomno obogatil vse prisotne v polni mali dvorani Podružnične osnovne šole Laze. Gabrijela Nagode, OŠ 8 talcev Logatec Proračun Občine Logatec za leto 2011 - iz drugega zornega kota Kot odgovor na sestavek, objavljen v predzadnji števili Logaških novic, pod katerega se je podpisala podžupanja ga. Ladislava Furlan. Pri branju tega sestavka in predvsem pri natančnem pregledu sprejetega proračuna za letošnje leto imam občutek, da vodstvo občine želi s takimi in podobnimi izjavami zavajati javnost in svojo nesposobnost naprtiti županu in vladajoči koaliciji iz preteklega obdobja. Sam sprejeti proračun še zdaleč ni razvojno in predvsem gospodarno naravnan. Iz njega vejejo poteze in predlogi, kot so se v občini odvijali pred dvajsetimi leti. S predlaganimi investicijami, za katere sem trdno prepričan, da se še zdaleč ne bodo vse odvile, občina ne skrbi več za enakomerni razvoje celotne občine. Predvsem je zapostavljena periferija. Ne nadaljujejo se projekti, ki so se že začeli izvajati, čeprav je bilo njihovo nadaljevanje obljubljeno v predvolilnem obdobju. Vse kaže, da se bomo v prihodnje zopet vozili s »parizarjem«. Ko sem 5. novembra lani zapuščal in predajal občino novoizvoljenemu županu, je bilo finančno stanje občinske blagajne naslednje: - za poplačat je ostalo še 3/5 najetega kredita (950.000 eur), ki je bil najet v višini 1,5 milijona eur in zapade v izplačilo 31. 12. 2013 (mesečni obrok 25.000 eur), - kratkoročni kredit, ki je zapadel v izplačilo 31. 12. 2010, v višini 109.099,95 eur, - kratkoročni likvidnostni kredit, ki je bil najet pri ZD Logatec, v višini 340.858 eur, in se je njegovo izplačilo urejalo na podlagi sprejetega sklepa na seji občinskega sveta in pripravljenega aneksa, - stanje denarnih sredstev na računu: 342.768 eur, - stanje terjatev do kupcev: 92.513 eur, - stanje obveznosti do dobaviteljev: 536.175 eur, od tega ni bilo nič zapadlih, - neporavnane obveznosti do družbe Petrol iz naslova prodanega zemljišča iz leta 1993 v obliki komunalno opremljenega zemljišča ali primerne odškodnine. Načrtovani prihodki: - vsak teden okoli 130.000 eur iz naslova dohodnine, torej do konca leta okoli 1 milijon eur, - iz naslova sprejemanja odpadkov od drugih občin: 130.000 eur na mesec, - iz naslova 23. člena ZFO za izgradnjo pločnika v Hotedršici: 182.000 eur, - plačilo komunalnega prispevka izdanih in pravnomočnih odločb: 60.000 eur. V izvajanju so bile naslednje investicije: - izgradnja pločnika v Hotedršici, - asfaltacija cest v KS Trate in Rovte, - rekonstrukcija ceste Smrečje-Žiri, - dodatni prostori v GŠ Logatec, - določena vzdrževalna in obnovitvena dela, ki so nastala zaradi poplav. Iz predstavljenih podatkov mi ni jasno, kaj bi lahko povzročilo toliko neporavnanih obveznosti, da bi bile katastrofalne in tako »težke«, da bi jih občina občutila še letošnje in prihodnje leto. Utopično pa bi bilo pričakovati, da bi bilo na računu občine ob primopredaji nekaj milijonov evrov, s katerimi bi lahko razpolagalo novo vodstvo. Vodenje občine je podobno kot vodenje družbe. Skrbeti je treba za prihodke in odhodke in biti pri tem likviden ter poravnavati svoje obveznosti v zakonitem roku. V sprejetem proračunu je nesprejemljivo, da se zmanjšujejo sredstva za dejavnost ljubiteljske kulture (71,9 %), za šport in prosto-časne aktivnosti mladih (89,8 %), za izvajanje programov mladih (80 %). Obljubljamo boljše, lepše in predvsem uspešnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, ob tem pa jim zmanjšujemo sredstva za njihovo že tako skromno delovanje. Ni potrebnih sredstev za izvedbene projekte za kanalizacijo Martinj Hrib, Laze, Hotedršica _ Nekatere investicije, ki imajo v ozadju že pogodbe za izvajanje, imajo premalo sredstev, čeprav je sam znesek celotne investicije točno znan. Ob vsem tem pa se povečujejo sredstva za dejavnost župana in podžupanov (244 %). Moj komentar zdajšnji koaliciji: »Če bi župan želel in hotel, bi pa lahko - tako je namreč svoje nestrinjanje s proračunom mnogokrat komentirala zdajšnja poklicna podžupanja. Pridobivanje nepovratnih, predvsem evropskih sredstev je zelo zahteven in dolgotrajen postopek. Imeti je treba ustrezne projekte, podprte z vso dokumentacijo in mnogokrat usklajevati različne interese na ravni občine, razvojne regije, interesnega združenja občin. Pri vsem tem pa se mnogokrat sredi postopka spremenijo parametri in zahteve posameznih ministrstev. Res je. V preteklosti občina ni bila najbolj uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev (podobno kot tudi ostale občine). Posvečala in izvajala je projekte, ki niso imeli možnost pridobitve nepovratnih evropskih sredstev (izgradnja vrtca, obnova šole, izgradnja upravnega centra, obnova in posodobitev vodovodnega sistema v Logatcu, ki zagotavlja dovolj kakovostne pitne vode in ima trenutno le 10 % izgub). Je pa v zadnjem obdobju pripravila možnost pridobiti nepovratna sredstva iz dveh naslovov; sredstva iz naslova razvoja regij za izgradnjo kanalizacije in ČN v Rovtah in sredstva iz kohezijskega sklada za rekonstrukcijo in obnovo prepotrebne ČN v Logatcu, izgradnjo kanalizacije Gorenji Logatec, Kalce in izgradnjo kanalizacije Martinj hrib. Predvsem v primeru kohezijskih sredstev gre za nepovratna sredstva v višini 70 in več odstotkov (različno sofinanciranje posamezne investicije) celotne vrednosti investicije. Prav pri teh projektih želim vodstvu občine obilo uspehov. Sicer pa bomo rezultat videli ob zaključku mandata. Če bi sodili po letošnjem proračunu, je nepovratnih evropskih sredstev bore malo. Janez Nagode, Logatec Konferenca Socialno podjetništvo = Humano podjetništvo Klub evropskih žensk je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in neprofitno združenje žensk, ki delujejo na vseh področjih poslovnega, kulturnega, umetniškega, znanstvenega ustvarjanja in soustvarjanja v Sloveniji in v evropskem prostoru. Namen kluba je, da povezuje ženske, skrbi za zaščito njihovih interesov na delovno-pravnem in poslovnem področju, jih vodi in motivira pri doseganju osebnih in poslovnih uspehov. Klub evropskih žensk je mentor vseh, ki si želijo izboljšati kakovost življenja. V Klubu evropskih žensk smo se odločili, da na konferenci Socialno podjetništvo = Humano podjetništvo, ki bo 17. in 18. junija, predstavimo možnosti in pasti, ki se postavljajo na poti po sprejetju zakona o socialnem podjetništvu. Med sodelujočimi bodo renomi-rani profesorji ter karizmatični podjetniki, predvsem podjetnice, ki so nosilci idej in vpeti v področje družbene odgovornosti, ženskega podjetništva in socialnega podjetništva. Na konferenci bomo med drugim poskušali razbiti stereotipe, ki se v slovenski javnosti povezujejo s temi pojmi. Zdi se, da so razumljeni precej ozko in jim je treba dati novo, ustreznejšo širino. Predstavljene bodo dobre prakse socialnega podjetništva v Sloveniji, Italiji in Nemčiji, tako s predavanji kot na praktičnih delavnicah in zanimivih debatah na omizju. Konferenco organiziramo ob podpori Občine Logatec, v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti IRDO in podjetjem Postojnska jama ter v partnerskem sodelovanju z Yunus Social Business Centre iz Italije, čigar ustanovitelj je profesor Muhammad Yunus, Nobelov nagrajenec in oče socialnega podjetništva. Modera-torka bo izvrstna novinarka in mentorica Vida Petrovčič. Del kotizacije bo namenjen nakupu izdelkov, ki so jih naredili sodelavci v naših socialnih podjetjih. Več informacij o konferenci najdete na spletni strani društva www.cew.si. Žaneta Statevska, predsednica Kluba evropskih žensk O (N S3 C D ctí M O hJ ZAHVALA Franc Cigale Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, brata in strica Franca Cigaleta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste nam v težkih dneh stali ob strani in nam kakor koli pomagali. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pokropili, izrekli sožalje in darovali sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala domačemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi, gospodu Janezu Pečkaju za vse opravljene storitve ter gasilskemu in upokojenskemu društvu iz Rovt. Žaluj oci vsi njegovi ZAHVALA Frančišek Facija 11. 9. 1930-22. 4. 2011 Ob nenadni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Hvaležni smo tudi dr. Petri Hosjak in OI Ljubljana za skrbno zdravljenje. Ob zadnjem slovesu se zahvaljujemo pogrebni službi Menart, gospodu župniku Francu Kaduncu in gospe Minki Matičič za poslovilne besede in lepo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Anica, sinova Franci in Boštjan ter hči Mojca z družinami ZAHVALA Slavko Tominec 1953-20" Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ponujeno pomoč in tople besede, za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Janezu Komparetu za darovano sveto mašo. Hvala Marku in Gorazdu ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Janez Medvešek Marjana Ambrožič 1921-2011 Ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala župniku g. Janezu Petriču in pevskemu zboru za lep poslovilni obred, Janezu Pečkaju za opravljene pogrebne storitve in Anki Vavken za prebrane poslovilne besede. Vsi njeni Upokojenci na izletu v Beneški Sloveniji V zgodnjih jutranjih urah smo se upokojenci iz Logatca pod vodstvom Vinka z avtobusom peljali do Sežane, kjer se nam je pridružil vodnik. Peljali smo se v Italijo, v Tersko dolino do izvira reke Ter, simbolne reke Terskih Slovencev. Terska dolina je povodje reke Ter na skrajnem zahodu Benečije. To je gorato področje, ki ga reliefno zaznamuje predgorje Zahodnih Julijcev, z globokimi dolinami, ki se spuščajo proti nižinski Furlaniji, in strmimi pobočji s posameznimi vasmi in zaselki. Središče Terske doline je Bardo. Gorska rečica Ter izvira pod južnim odcepom grebena Mužci. Po dobrih dveh kilometrih teka proti vzhodu se Ter pod vasjo Mužac usmeri proti jugu. Dolina je zelo ozka, stisnjena med strma pobočja, razširi se šele tik pred Čento. Iz vasi Mužac je najkrajši dostop na greben Mužcev, od koder je lep razgled proti Učji, na Kanin, v Rezijo in Tersko dolino. Pot smo nadaljevali do slikovitega razglednega slemena, na katerem se sonči po potresu 1976. obnovljena vas Bardo. Tam smo se srečali z borcem za slovenske pravice v teh krajih, ki je uredil etnografski muzej, ki smo si ga ogledali. Domoljub Černe nam je v cerkvi razložil zgodovino Slovencev v teh krajih. Potem smo se peljali na kosilo v Drežnico pod Krnom. Nato smo se čez nekdanji mejni prehod Robič odpeljali do dolin ob Nadiži. Šli smo na ogled Landarske jame sv. Ivana v Čeleh, do katere smo se vzpeli po številnih stopnicah. V jami je cerkev iz 15. stoletja. Sredi popoldneva smo se zapeljali še v Čedad. Slikovito staro Upokojenci so si ogledali tudi Čedad. (foto: Marinka Petkovšek) mesto ob Nadiži so ustanovili Rimljani, pozneje pa je postal prestolnica Langobardov. Ozke ulice nad globoko sotesko so lepo ohranjene. Sprehodili smo se po mestu in videli spomenik Juliju Cezarju ter prečkali znameniti Hudičev most. Legenda pravi, da ga je zgradil sam hudič. Obiskali smo Langobardski tempelj, ki velja za edinstven primer srednjeveške arhitekture. Proti večeru smo zaključili ogled Beneške Slovenije. Lep sončen in prijeten dan smo zaključili s srečno vožnjo v Logatec. Marinka Petkovšek, DU Logatec Napovednik 4. 6., 8.-18.00 3D lokostrelska tekma za slovenski pokal, v Centru vojnih veteranov Slovenije v Blekovi vasi. Org.: Lokostrelsko društvo Logatec, 041 347 679. 10. 6., 19.00 Odprtje likovne razstave Korenine in semena, razstavlja Vid Sark, v galeriji Hiša sonca v Logatcu. Ilustracije in risbe zdravilnih rastlin bodo na ogled do 30. junija. Na odprtju se bo z izdelki predstavilo društvo za zdravilne rastline Ognjič. Org.: JSKD OI Logatec, 01 759 17 40. 12. 6., 9.00 Olimpijski tek po ulicah Logatca. Org.: TSK Valkar-ton Logatec, info@tsklub-valkarton.si. 15. 6., 18.00 Plesna prireditev Twirling kluba logaških mažoret ob zaključku šolskega leta, v Narodnem domu v Logatcu. Org.: Twirling klub logaških mažoret, 040 505 596, 040 520 590. 16. 6., 18.00 Okrogla miza Regionalni dialog: pogovori o Sloveniji in za Slovenijo, v Upravnem centru Logatec. Gosta: veleposlanik Arabske republike Egipt v Sloveniji Nj. eksc. Ahmed Farouk in zunanjepolitični novinar Boštjan Videmšek. Org.: Regionalni dialog in Občina Logatec. 18. 6., 19.00 Dan kulture v Grčarevcu 2011, na igrišču TKŠD Grčarevec. Prireditev na prostem s kulturno-zabavnim programom. 19.00 Animacija otrok na temo pravljice Dišeči dihur Popravek V prejšnji številki Logaških novic smo v zapisu V spomin Zoranu Mraku (stran 22) napačno zapisali priimek Mark namesto pravilno Mrak. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. Uredništvo avtorice Mateje Perpar, 20.00 Odprtje razstave likovnih del in fotografij več avtorjev iz Grčarevca, 20.30 monokomedija Erika Vidmarja Kriza srednjih let. V primeru slabega vremena bo prireditev v brunarici. Vstopnice za monokomedijo lahko rezervirate. Org.: TKŠD Grčarevec, 051 366 784. 24. 6., 19.00 Pod veharško lipo, maša za domovino in kulturni program pod veharško lipo. Org.: Kulturno-športno društvo Trate, Robert Trpin, 01 750 30 63. 24. 6., 20.30 Večer pri vodnjaku, pri Tollazzijevi štirni na Čevi-ci. V primeru slabega vremena bo prireditev v Narodnem domu v Logatcu. Org.: Pevsko društvo Logatec, 01 754 36 02. 25. 6., 20.30 Koncert za dušo in srce ob dnevu državnosti, pred Upravnim centrom Logatec. Slavnostni govornik: župan Berto Menard, dirigent: Marjan Grdadolnik, nastopajo: Simfonični orkester Cantabile, Združeni mladinski zbor (OŠ 8 talcev, OŠ Tabor, OŠ Rovte, KUD Adoramus, recitatorji OŠ 8 talcev, plesna skupina OŠ Rovte, solisti: Lucija Čemažar, violina; Rok Felicjan, klarinet; Edvard Strah, tenor; Estera Stojko, sopran; Urša Mihevc, vokal. V primeru slabega vremena bo koncert v športni dvorani. Org.: KD Simfonični orkester Cantabile ob pomoči Občine Logatec. 26. 6., 16.00 Kresna nedelja v Hotedršici. Org.: KTD Hotedršica, Albin Treven, 041 294 406. TEČAJ LOKOSTRELSTVA Lokostrelsko društvo Logatec vabi vse, ki jih zanima lokostrelstvo, da se udeležijo tečaja lokostrelstva, ki bo junija v Centru vojnih veteranov Slovenije. Začetek tečaja bo v torek 7. 6. 2011 od 18.00 do 19.30. Tečaj bo ob istih urah vse torke v mesecu juniju. Cena tečaja je 30 evrov. Prijave zbiramo na telefonski številki 041 347 679. Lokostrelsko društvo Logatec O (N S3 C D M O hJ Novo v knjižnici LEPOSLOVJE Slovensko DELAVEC, Mira: Šepet rdeče zofe (avtobiogr. r.) KOŠIR, Manca: Žareti upanje: obrazi, 2009-2010: (izbor esejev 2009-2010) (spomini, dnevniki) *OVASKA, Jelka: Severnica nad Olimpom PODGORNIK, Marijan: Črni studenec (zgod. r.) SIVEC, Ivan: Ognjeni ruj: roman o družini Jakomin (1914-1917)/1 (zgod. r.) SIVEC, Ivan: Zelena solza: roman o družini Jakomin (1917-1920)/2 (zgod. r.) SVETINA, Ivo: Žuželka na dekliškem trebuhu (poezija) SVETINA, Peter: Počasno popoldne (poezija) VEBLE, Aleksandra: Aloha Alekane-ka (avtobiogr. r.) ZBORNIK slovenskega aforizma (življenjske misli, aforizmi) ZLOBEC, Andrej: Častnik Kraljevine Jugoslavije/3 (spomini, dnevniki) ZLOBEC, Andrej: Obveščevalec Osvobodilne fronte/4 (spomini, dnevniki) ZLOBEC, Andrej: V viharju prve svetovne vojne/1 (spomini, dnevniki) *ŽABOT, V lado: Ljudstvo lunja (zgod. r.) Tuje CABOT, Meg: Nenasitna (zf roman) *COBEN, Harian: Ne povej nikomur (krim. r.) *DOYLE, Paddy: Božji odred (avtobiogr. r.) FIORATO, Marina: Pihalec stekla z Murana GERRITSEN, Tess: Klub Mefisto (krim. r.) GIER, Kerstin: Nespodobna ponudba: (kaj bi bili pripravljeni narediti za milijon evrov?) GOUDGE, Elizabeth: Dežela zelenega delfina/2. knjigi JE rekel ^je rekla kaj si mislijo moški in ženske o seksu, denarju in o tem, kdo vodi svet (življenjske misli, aforizmi) JEROME, Jerome K.: Brezdelne misli brezdelnega človeka (humor) SMITH, Lisa Jane: Vampirkin dnevnik. Spopad/2 (zf roman) *TUSSET, Pablo: Najboljše, kar se lahko pripeti nekemu rogljičku STROKOVNA LITERATURA Splošno BROWNE, Sylvia: Skrivnosti & misteriji svet KULTURNA društva občine Logatec (domoznanstvo) Filozofija BUNTA, Aleš: Magnetizem neumnosti: Platon, Erazem Rotterdamski, Alan Ford Mejne znanosti COURTENEY, Hazel: Korak do duhovne evolucije: duhovno potovanje v znanstveno teorijo o vsem FIECHTER, Regula Elizabeth: Mistični Kipper GANGAJI: Diamant v tvojem žepu: odkrivanje tvojega resničnega sija OMERZEL-Mirit, Mira: Življenje brez hrane in večnost duhovnih sporočil severnoameriških Indijancev/1 Psihologija GOSTEČNIK, Christian: Neprodirna skrivnost intime: [intima, regulacija afekta, zaljubljenost, najzgodnejša doživetja, ponovitev primarnega odnosa] KING, lain: Kako se dobro odločamo in imamo ves čas prav: kaj je prav in kaj narobe MASLANKA, Christopher: Aerobika za možgane: oblikujte lasten program za treniranje možganov *MILIVOJEVIČ, Zoran: Emocije: razumevanje čustev v psihoterapiji SPADARO, Patricia: Izkažite vsej svoji biti čast, ki si jo zasluži: o umetnosti dajanja in sprejemanja -sprejmite moč, ki jo imajo protislovja v vašem življenju Verstvo STRUMPF, David: Cvetje s Kostanjevice: ob 200-letnici frančiškanov na Kostanjevici *VELIKI biblijski dogodki: vznemirljiva in slikovita predstavitev ljudi in krajev iz biblijskih časov Sociologija *PRIBAC, Bert: Tam daleč pod južnim križem: izseljenska razmerja med Slovenci v Avstraliji in razpotja duha Gospodarstvo *ANDERSON, Chris: Brezplačno: prihodnost cenovne skrajnosti KIYOSAKI, Robert T.: Povečajte svoj finančni IQ: pametneje razpolagajte z denarjem MOŽINA, Stane: Trg, trgovina in potrošnik TRUMP, Donald: Misli na veliko in zmaguj v poslu in življenju Pedagogika DENAC, Olga: Z igro v čarobni svet glasbe: didaktični priročnik za glasbo v vrtcu in prvem razredu osnovne Brez branja ni spoznanja. šole (+ 1 CD) *DUCKWORTH, Julie: Mala knjiga vrednot: izobraževanje otrok v misleče, samostojne, odgovorne in ljubeče državljane KAST-Zahn, Annette: Vsak otrok se lahko nauči premagovati težave Ekologija *GORE, Albert: Odločitev je naša: kako rešiti podnebno krizo Matematika ALFA 3: zbirka nalog za matematiko v 3. letniku srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja BRILEJ, Roman: Alfa 4: zbirka nalog za matematiko v 4. letniku srednjega tehniškega oz. strokovnega izobraževanja BRILEJ, Roman: Alfa. Geometrija v ravnini: zbirka nalog za matematiko v srednjem strokovnem izobraževanju DOBOVIŠEK, Mirko: Nekaj o diferencialnih enačbah Medicina TEORETIČNE in praktične osnove zdravstvene nege: izbrana poglavja Alternativna medicina *OGOREVC, Marjan: Sodobna bioterapija: s poudarkom na karmični diagnostiki in integralni biorgonomiji: napotki za biotera-pevte in uporabnike zdravilskih storitev Kmetijstvo OZBIČ, Franka: Osnove rastlinske predelave po biološko-dinamični metodi Vrtnarstvo *PODGORNIK Reš, Ruth: Naši vrtovi: prej in pozneje Kuharice CRAMM, Dagmar von: Vegetarijanski užitki Management BELLMAN, Geoffrey M.: Vzemite stvari v svoje roke Uporabna umetnost SKICIRAJ, riši in slikaj: odkrijte svet umetnosti: 6 knjig v eni Glasba FREETH, Nick: Klavir: priročnik za začetnike Alpinizem, gorništvo *BRGLEZ, Franjo: Kekčeva potepanja: 100 družinskih izletov čez breg in dol *SEVER, Uroš: Čudovita obzorja Slovenije: pohodniški vodnik z dodatno GPS-orientacijo Šport PISTOTNIK, Borut: Osnove gibanja: [osnove gibalne izobrazbe]: gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov razvoj v športni praksi Literarna teorija GARDNER, John: Umetnost pripovedništva: mladim piscem namenjene beležke o veščini Biografije *KUROSAWA, Akira: Nekakšna avtobiografija * Še posebej priporočamo. Maja Gregorič r o 0Q fa fC n 0 1 B j 2 O Obveščamo vas, da je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), v okviru projekta Regijska štipendijska shema 30. 3. 2011 na spletni strani www.rralur.si objavila JAVNI POZIV DELODAJALCEM ZA VKLJUČITEV V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2011/2012. Osnovni cilj štipendijske sheme, ki se po vsej Sloveniji poenoteno izvaja z nosilci, REGIONALNIMI RAZVOJNIMI AGENCIJAMI, je spodbujanje kadrovskega štipendiranja ter povezovanje gospodarskih potreb in izobraževalne sfere. Štipendije se podeljujejo za konkretna delovna mesta, in sicer prioritetno za razvojne potrebe in perspektivne poklice v regiji. V KOLIKOR BOSTE V PRIHODNJE IMELI POTREBE PO NOVIH KADRIH, VAS VLJUDNO VABIMO, DA SE VKLJUČITE V REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA LETO 2011/2012. PRIJAVITE SE TAKO, DA ODDATE VLOGO NA JAVNI POZIV ROK ZA ODDAJO VLOG NA RRA LUR PO POŠTI ALI OSEBNO JE 30. 6. 2011. Vključitev v regijsko štipendijsko shemo omogoča 50-% SOFINANCIRANJE ŠTIPENDIRANJA DELODAJALCEM IZ LJUBLJANSKE REGIJE, ki so pravne osebe zasebnega prava, fizične osebe ali pravne osebe javnega prava, s sedežem, poslovno enoto ali prebivališčem na območju ene od 26 občin Ljubljanske urbane regije. Glede na način financiranja je štipendija sestavljena iz dveh delov: 1. del: iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja RRA LUR v znesku 50 % dodeljene štipendije (vendar največ v višini 30 % minimalne plače). 2. del: preostalo polovico štipendije zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja prejemanja štipendije. Delež delodajalcev je lahko tudi nižji, v kolikor dodatno sofinanciranje štipendiranja zagotovijo tudi posamezne občine. Osnovna višina štipendije znaša 15 % minimalne plače za dijake in 28 % minimalne plače za študente. Štipendisti so upravičeni do dodatkov za šolski uspeh ter kritje stroškov prevoza oziroma bivanja izven kraja prebivališča. Povprečna štipendija v letu 2010/11 znaša 280 EUR, višina najvišje štipendije za dijake je 250 EUR, za študente pa 420 EUR. Vsi zainteresirani delodajalci s sedežem ali poslovno enoto v Ljubljanski urbani regiji se prijavijo na Javni poziv z dokumentacijo, ki je dostopna na spletni strani RRA LUR www.rralur.si. Na osnovi potreb po kadrih, ki jih bodo podali delodajalci v prijavi na javni poziv, bo RRA LUR v začetku septembra objavila RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE. Projekt Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije je sofinanciran iz sredstev Evropske unije, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Kontaktni osebi: mag. Liljana Drevenšek, liljana.drevensek@ljubljana.si, tel.: 01 306 19 04; Matija Ukmar, matija.ukmar@ljubljana.si, tel.: 01 306 19 05. D ZEMELJSKI PLIN - ENERGIJA SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI Iztekajoča se ogrevalna sezona, ki je bila mimogrede hladnejša od dolgoletnega povprečja, je zopet potrdila pravilnost odločitve o uporabi zemeljskega plina. Splošno znano je, da ima zemeljski plin pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti bivanja posameznika in lokalne skupnosti. V občini Logatec je z zemeljskim plinom oskrbovanih 1.481 gospodinjstev in komercialnih odjemalcev. Možnost uporabe zemeljskega plina so v letu 2010 dobili lastniki objektov na območju Rovtarske ceste in obrtne cone Logatec. Skupaj smo na 360 metrih novo zgrajenega plinovodnega omrežja ter na že obstoječem plinovodnem omrežju omogočili oskrbo z zemeljskim plinom 7 novim odjemalcem, ki že uporabljajo ali bodo v naslednjih letih pričeli z uporabo zemeljskega plina. V primeru izpolnjenih pogojev bomo v letu 2011 s širitvami plinovodnega omrežja nadaljevali na območju obrtne cone Logatec. Eden in zagotovo ne edini razlog za prehod na zemeljski plin, je cena le-tega. Dolgoročna konkurenčnost končne cene zemeljskega plina (v povprečju 15- 20 % nižja cena v primerjavi z ELKO) je bila prisotna tudi v obdobju od aprila 2010 do aprila 2011 in je razvidna iz spodnjega grafa. V mesecu aprilu 2011 je cena zemeljskega plina za 25 % ugodnejša v primerjavi z ELKO. V letu 2010 smo v podjetju ADRIAPLIN veliko pozornosti namenili tudi povečanju kakovosti naših storitev. Poleg možnosti lastnega sporočanja stanja plinomera (z uporabo spletne aplikacije uporabniškega računa odjemalca), enakomernega mesečnega plačevanja računov, vpogleda v stanje porabe ter pregleda mesečnih računov, smo odjemalcem v letu 2010 na novo omogočili prejemanje mesečnega računa za zemeljski plin v obliki E-računa. E-račun je poslan v elektronski obliki, neposredno v spletno banko odjemalca. Vsi odjemalci, ki so se za storitev E-račun že odločili, računa v papirni obliki ne prejemajo več in s tem dodatno pomagajo pri ohranitvi čistega okolja. Za vsa dodatna vprašanja nas lahko pokličete na 01/ 234 21 00, lahko nam posredujete elektronsko sporočilo na info@adriaplin.si ali obiščete našo spletno stran www.adriaplin.si. Veseli bomo vsakega vašega vprašanja. Zemeljski plin je "in" 0 konkurenčna cena, ^ plačevanje po mesečni porabi, ^ nadzor nad mesečno porabo, ^ energenta ni potrebno skladiščiti (pridobite dodatni prostor), najčistejši energent fosilnega izvora, ki nam zagotavlja čisto in zdravo naravo že danes za jutri, o (N t JS si O hJ !2 Oglas • ^ it ^ '^W^Mt^^^i if' C ^^y^KD Simfonični orkester Cantabile irXITXll OBČINA LOGATEC K.. t - KONCERT , za dušo in srce ^OB DN^^VU DRŽAVNOSTI DIRIGENT: MARJAN GRDADOLNIK sobota, 25. junij 2011 ob 20.30 uri prostor pred Upravnim centrom Logatec 20-letnica neodvisne Slovenije slavnostni govornik župan Berto Menard r o 0Q fa n 3 0 1 m j 2 O SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE koncertni mojster: Matej Avšic ZDRUŽENI MLADINSKI ZBOR OŠ 8 talcev, OŠ Tabor, OŠ Rovte, KUD Adoramus zborovodja: Zdravko Novak in Estera Stojko RECITATORJI OŠ 8 TALCEV PLESNA SKUPINA OŠ ROVTE solisti: Lucija Čemažar, violina ^^ Rok Felicjan, klarinet '" Edvard Strah, tenor Estera Stojko, sopran ^ Urša Mihevc, vokal V primeru slabega vremena bo koncert v večnamenski športni dvorani. ^ ^ ''i ,. 1 ni sponzor prireditve: I Hib Izbrali so najboljše suhe mesnine V program dela za leto 2011 smo si svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na KGZS - Zavodu Ljubljana med drugim zadale, da organiziramo in izpeljemo ocenjevanje suhomesnatih izdelkov za območju Osre-dnjeslovenske regije. Aktivnost smo načrtovale, da bi kmete spodbudile, da svojo osnovno kmetijsko pridelavo nadgradijo s predelavo mesa in tako dodajo vrednost proizvodom s kmetij. Poleg tega želimo spodbuditi rejce, ki znajo narediti dobre suhomesnate izdelke, da to dejavnost razširijo in registrirajo predelavo mesa kot dopolnilno dejavnost. Še posebej smo želele proizvajalce suhomesnatih izdelkov seznaniti s pravilno tehnologijo, jih opozoriti na napake in jim svetovati, kako naj jih odpravijo. 31. marca smo pri Melaniji in Ivanu Nagodetu na kmetiji odprtih vrat Urbanovc na Ravniku pri Hotedršici ocenjevali 55 salam in nekaj deset drugih izdelkov: špehovke, želodce, suhe klobase, pancete, slanine, šinke, šoble, hrenovke. Ocenjevalna komisija je imela zelo težko nalogo. Predsedoval ji je mag. Janez Koprivnikar, v njej so bili še Vladka Mate Turk, Janez Drašler in Peter Indihar. Vsi imajo izpit in licenco za ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Vložili smo veliko truda, da smo lahko pripravili srečanje, na katerem smo najboljšim podelili priznanja in prisluhnili Kopriv-nikarjevemu strokovnemu komentarju, ki je povzel ocenjevanja in dal napotke proizvajalcem, da bi bili izdelki še boljši. Zlato priznanje za salamo je prejel Franc Zabukovec iz Jakičevega pri Velikih Laščah (19,25 točke). Srebrna priznanja so prejeli Anton Dolenc in Novega sveta pri Hotedršici (18,38 točke), Janez Kern z Verda pri Vrhniki (18,13 točke), Franc Zabukovec iz Jakičevega (18,13 točke) in Drago Tome iz Ljubljane (18,00 točk). Bronastih priznanj je bilo nekaj več, prejeli so jih Jože Te-kavčič iz Kompolja, Vinko Kokovica iz Šmartnega pri Litiji, Anton Hostnik iz Šmartnega pri Litiji, Janez Koželj iz Spodnjih Gameljn, Matija Bolha z Iga, Primož Smrkolj iz Trojan, Janez Pirnat iz Krtine, Valenitna Brlec iz Zgornjih Palovč, Marjan Med izdelovalci suhih mesnin seje vnela živahna razprava. (foto: Mojca Vavken) Kranjc s Kalc, Janez Jereb iz Grčarevca, Janko Cepič iz Logatca, Bernard Sovan z Medvedjega Brda, Jože Brenčič z Medvedjega Brda, Franc Zabukovec iz Jakičevega, Melanija Nagode z Ravnika, Ivan Nagode z Ravnika, Ciril Gantar iz Dol pri Idriji, Jože Meden iz Dolenje vasi in Anton Herblan iz Grahovega. Nagrajeni so bili tudi nekateri drugi izdelki. Anton Hostnik iz Šmartna pri Litiji je prejel zlato priznanje za sušeno panceto, srebrno priznanje za želodec in bronasto za klobaso. Jelka Mlinar z Medvedjega Brda je prejela bronasto priznanje za sušeno panceto, Stanko Janežič iz Pec pri Grosupljem srebrno priznanje za špehovko in bronasto za klobaso, Dušan Globočnik, ki ima odobreno klavnico in predelavo Pr Soud, pa bronasto priznanje za klobaso. Prireditev smo zaključili z degustacijo nagrajenih izdelkov in izmenjavo izkušenj med izdelovalci suhomesnatih izdelkov. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim in gostiteljema Melaniji in Ivanu s kmetije odprtih vrat Urbanovc. Mojca Vavken Vlečni psi na progi pod Sekirico Športno kinološko društvo Logatec in Slovenski klub vodnikov vlečnih psov sta 16. in 17. aprila že drugič pripravila dryland tekmovanje vlečnih psov. Tekmovanje je bilo na 4,1 kilometra dolgi progi okoli Sekirice, začelo in končalo pa se je v Grajskem parku. Tekmovali so v treh kategorijah: 38 tekmovalcev v Tekmovanje vlečnih psov je razburljivo za tekmovalce in zanimivo za gledalce. (foto: Brane Pevec) kategoriji canicross (tek s psom), 17 v kategoriji bikejoring (kolesarjenje s psom), v kategoriji carts (vprega s psi) pa je tekmovalo 26 psov, in sicer dve vpregi s štirimi psi in tri s šestimi. Ker je bilo tekmovalcev veliko, naj omenimo le mlade upe. V teku s psom so tekmovali Tim Slabe z Dino, David Pivk s Tedyjem, Petra Ilenič z Northom ter najmlajša, Matic Krmelj s Kiro in Katarina Baretič s Snowdan Polar Rainbowom. Med psi je bilo največ, kar 41, sibirskih haskijev, 11 mešancev, sedem aljaških haskijev in 22 psov drugih pasem. Po tri ali štiri predstavnike so imele pasme border colie, evrazijec, labradorec, aljaški malamut in grejster. Udeleženci so bili zadovoljni. »Mogoče bi bilo treba spuščati pse na progo v manjšem intervalu, ker bi prehitevanje dalo hitrejšemu psu večji zagon, za seboj pa bi potegnil tudi počasnejšega,« je menila ena od udeleženk. Organizatorja sta hvaležna lastnikom travnikov, po katerih so potekala tekmovanja, gasilcem iz Gorenjega Logatca, sponzorjem in občini Logatec ter prostovoljcem in članom društva, ki so pomagali pri prireditvi. Rezultate tekmovanj si lahko ogledate na spletni strani skd-logatec.net. Tam lastnike psov vabijo tudi na tečaje: mala šola, osnovno šolanje, agility in rally obedience. Lahko pa jih obiščete v društvenih prostorih na Tržaški 148 ali na vadišču, ki je ob cesti proti Hotedršici, kak kilometer iz Kalc. Brane Pevec 0 (N S3 o n D M O hJ odružnična šola Vrh Svetih Treh Kraljev je skupaj s kra-.ir^jevno skupnostjo in športno-kulturnim društvom, ki letos praznuje 35-letnico, organizirala čistilno akcijo. 9. aprila smo se zbrali pred šolo. Čeprav nas ni bilo toliko kot lani, ko je bila organizirana akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu, je bilo pohvalno, da se nas je nabralo vsaj toliko, da smo lahko očistili zaselke Vrh, Hlevni Vrh in Spodnji Lavrovec. Poleg otrok, ki obiskujejo našo šolo, je prišlo nekaj nekdanjih učencev in drugih krajanov. Dogovorili smo se, kje bo kdo čistil, vzeli vreče in rokavice in se podali vsak na svoj konec. Pobrali smo manj smeti kot prejšnja leta; upamo, da je to rezultat večje ozaveščenosti. Nismo pa se dotikali črnih odlagališč, ki smo jih odkrili v preteklih letih. Komunalno podjetje Logatec je lani obljubilo, da jih bo saniralo. Upamo, da se bo to zgodilo v bližnji prihodnosti in da bo ljudi, ki onesnažujejo naravo, iz leta v leto manj. KČ, foto: Violeta Husu prvimi pomladanskimi sončnimi žarki se začne življenje na novo prebujati in narava človeka kar vabi v svoj objem. To pa je tudi čas, ko poleg vseh znanilk pomladi zacvetijo tudi pločevinke ob cesti. Kultura našega časa, ki kaže odnos do okolja in na ogled postavlja najrazličnejše blagovne znamke proizvajalcev pijač, cigaret in ostale nesnage. Žibršani in Med-vejci, otroci in odrasli, mladi in malo manj mladi smo se odpravili očistit ostanke okoljsko neozaveščenih posameznikov, ki s svojim ravnanjem kazijo in uničujejo naš lepi kraj. Razdeljeni v skupine smo očistili obronke cest, gozdove in travnike. Še posebej otroci so se na lov za smetmi podali z neverjetno vnemo, kot da bi iskali skrite zaklade. Za konec smo se vsi udeleženci čistilne akcije srečali na pikniku na Tratah ter z veseljem ugotovili, da je življenje na vasi prijetno. Še posebej v našem kraju, ki očiščen vsiljivih odpadkov še bolj prijazno vabi v svoje loge. Besedilo in foto: Ana Žakelj CHEVROLET 10 let garancije POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CHEVROLET IN KIA Kupon za ä^i^ervifne Jtoritve i SELISI^AR popusti se ne seštevajo, popust ne velja na kleparska in ličarska dela j Betajnova 16,1360 Vrhnika tel: 01 7502252 e-pošta: info@avtohisa-seliskar.si www.avtohisa-seliskar.si