Novoletni koncert Godbe Vodice
Novoletni koncert Godbe Vodice
Francka Rozman
Se mi v ušesih zveni svetovno znana melodija, ki jo pojejo in igrajo ob božiču. V mislih pa se mi prikaže čudovit prizor z vodiškega odra, ko so na stojalih za note zažarele svečke in metale čaroben odsev v dvorano. Občuteno so godbeniki igrali Sveto noč, svečke so migetale in v srcih se je nekaj zganilo. Bilo je tako nepopisno lepo, da je dvorana onemela, ko so zazveneli zadnji takti melodije. Želela sem si, da bi ta mir kar trajal, a je gromozanski aplavz pregnal tihoto in blaženost.
To se je dogajalo zadnje dni v letu 2006, ko je imela Godba Vodice že tradicionalen koncert. Letos ga je spet vodil voditelj, ki mu nikoli ne zmanjka besed, pa čeprav tehnika odpove. Njegov žametno doneč glas sega brez mikrofona v vsak kotiček dvorane. No, pa je tehnika spet delovala in Juretu Sešku ni bilo treba povzdigniti glasu. V uvodu je pozdravil vse obiskovalce, godbenike in posebne goste. Če ne bi bilo božično-novoletnega koncerta, bi občutek praznovanja lahko ušel, saj pokrajina nič ne diši po zimi in snegu. Prepričan je bil, da bo glasba poskrbela za pravi občutek, za vznemirjenje predprazničnih dni, za pogled nazaj v skoraj minulo leto in h kovanju načrtov, ki jih bomo z novoletnimi sklepi kmalu začeli uresničevati. Popeljal nas je v glasbeno pester večer. Povedal je, da bodo
na svoj račun prišli tisti, ki prisegajo na dunajski valček, tisti, ki uživajo ob glasbi iz filmov, tisti, ki ljubijo slovenske zimzelene popevke in tudi tisti, ki najraje prisluhnejo klasičnim mojstrovinam. Godbeniki so začeli s Straussovim Gromom in bliskom. Straussova družina je za vse večne čase pritisnila pečat Dunaju. Zaradi njih je to mesto eno od glasbenih prestolnic in s svojimi skladbami so navduševali množice vse do danes. S koledniško pesmijo je napovedovalec voščil in napovedal prihod tistega, ki ima posluh za želje in potrebe godbenikov. K besedi je povabil župana Braneta Podborška, ki je najprej čestital godbenikom za njihov jubilej in jim želel, da bi vztrajali še nadaljnjih 85 let. Vsem je zaželel veliko zdravja, dobre volje, čim manj ovir, ki bi jih z lahkoto premostili. Naslednja skladba je bila glasba iz filma Sedem veličastnih. Leto, ki se je iztekalo, je bilo tudi Mozartovo leto. Kulturne hiše so ponujale njegove opere, koncertne izvedbe njegovih del in veliko oddaj o njem. Nizozemski skladatelj in dirigent je sestavil venček Mozartovih skladb. Slišali smo skladbo Amadeus favorites. Klasična glasba je bila ujeta v naslov naslednje skladbe Classics on parade, ki je delo skladatelja Michaela Friedmanna. Prvi del koncerta je bil s to skladbo končan. Vez z drugim delom je bila stkana s podelitvijo priznanj. Gallusova priznanja so prejeli godbeniki in godbenice, ki aktivno igrajo pet let. Bronasto značko so dobili Barbara Žebovec, Maja Ločniškar in Aleš Pirc. Zlato Gallusovo priznanje pa je prejel Marko Jagodic. Priznanja oz. značke, ki bodo krasile godbeniško uniformo, je podelil predsednik Godbenega društva Boris Kubelj.
Da bi spomin na minulih 85 let ne zbledel, so godbeniki in godbenice pripravili zanimiv, pisan bilten, ki se spominja začetkov in nadaljnjega delovanja godbe.
"Godba Vodice sodi v srednjo generacijo pihalnih godb. Vse se je začelo "pr Plevevc" v Bukovici, ko je godba štela dvanajst članov. Prvi kapelnik in ustanovitelj je bil gospod Kaiser, po rodu Čeh. Leta 1932 se je društvo preselilo v Vodice, dokupili so instrumente in povečali članstvo." Vse to in še več lahko preberete v tem biltenu. Drugi del koncerta se je začel s Privškovim Venčkom slovenskih popevk in nadaljeval z Music from the incredibles. Jure Sešek se je razgovoril o božiču, o praznovanju in obdaritvah, ki so se razbohotile, in napovedal še dve skladbi. Potem pa so godbeniki zaigrali skladbo, o kateri sem pisala v uvodu. Čudovito! Koncert so zaključili z Radetzky Marchem. No, mislili so ga, pa so morali še nadaljevati, saj ploskanju ni bilo konca. Godbeniki morajo po želji vodiškega občinstva vedno in povsod zaigrati za resničen konec koračnico Slovenci.
Z recitacijo in voščilom je Jure Sešek zaključil večer in povabil vse prisotne na prigrizek, ki ga je odlično pripravil kuhar France Čuden s svojimi pomočnicami iz Osnovne šole Vodice. Godbeniki so njemu in vodstvu šole hvaležni, ker jim vsako leto ustreže in se zelo potrudi.
Na pragu velikih sprememb
^Alenka Jereb
Tako kot vsako leto smo se tudi tokrat spodobno poslovili od starega leta in z odprtimi rokami sprejeli 2007. Kako lepa številka. Nekatere spominja na agenta 007, druge na pravljično število, marsikoga na sedem sušnih in sedem debelih let, sedem dni v tednu, sedem mušketirjev in še bi lahko naštevali. Ob novoletnih zdravicah smo se res spraševali, so pred nami sušna ali debela leta. Nas bo evromanija in menjava valute spominjala na dan, ko so bančniki v veliki pripravljenosti dežurali ob bančnih terminalih, trgovci razvrščali denar v blagajnah in izvajali inventuro, radovedneži, željni sprememb, že takoj prvi dan menjavali tolarje v evrokovance in bankovce? Čeprav smo bili v zadnjih
mesecih starega leta vsakodnevno bombardirani s podatki o novi denarni valuti, se je marsikdo med nami z nostalgijo poslavljal od nam tako k srcu priraslega tolarja. Kobilica je izginila,Trubar in Prešeren pa se bosta odslej pojavljala na kovanem denarju, mnogo manj bosta prepoznavna, potisnjena nekoliko v ozadje, vsaj kar se denarja tiče. Prvih štirinajst dni so bile naše denarnice lahke, postopoma pa se je začel nabirati drobiž, ki je pridobival na vrednosti, denarnice pa na teži. Pa smo spet na začetku. Nas torej čaka sedem debelih ali sedem suhih let?
Po člankih sode; bo pred nami bogato leto. Prvi stalni dopisniki so nas razveselili s svojimi poročanji o delu društev, pripravili so nam opis prireditev, ki so se odvijale ob slovesu od starega leta, ter vabila na prireditve, ki jih društva pripravljajo v mesecu februarju. Skupaj z županom smo obiskali najstarejše občane, ki imajo kljub letom dobršno mero optimizma in pozitivne energije. Delovno so zastavili tudi svetniki, ki so se ob iztekajočem letu zbrali kar trikrat. Kakšen je izkupiček tega zasedanja, pa si preberite sami. Nekateri so zelo optimistični, drugim pa ta vrlina manjka, saj se najraje vračajo v pretekla leta in delajo inventuro za nazaj. Preberite si tudi osrednji intervju, naše že utečene rubrike, najmlajši pa se lotite pobarvanke. Najuspešnejšega risarja čaka majica Skratka Svita.
Lepo preživite te lepe, sončne januarske dni in si privoščite nekaj za svojo dušo - pojdite v gledališče, posezite po knjigi in preberite kakšno pesem. Naš znani pesnik Oton Župančič je zapisal: "Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa - nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela." Z optimizmom zrite v prihodnost in se prešerno veselite našega kulturnega praznika.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Oblikovanje: Matjaž Ferenc
Ilustracije: Andrej Potrč
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: januar 2007
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
l
Novoletni koncert godbe Vodice Uvodnik:
Na pragu velikih sprememb
Občinska uprava poroča:
Zimska slu ba 2006/2007, Energetsko svetovanje
Aktualno:
Evro je tu - brez skrbi, Seje:
9. redna seja Sveta zavoda,
2.	redna seja občinskega sveta, 1. izredna seja občinskega sveta,
3.	redna seja občinskega sveta
Družbene dejavnosti:
Veseli december v šoli in v vrtcu: Praznična otroška pesem, Medgeneracijsko sodelovanje, 45 let delovanja vrtca v Vodicah, Vrtec v Vodicah praznuje 45 let
Intervju:
Kopitarjev glas ji je zlezel pod kožo Društva:
Gamsi na Krasu, V letu 2006 smo prevozili veliko kilometrov, Slovo staremu letu, 3. veleslalom za pokal občine Vodice, Miklavževa maša,
Kulturne dejavnosti:
Fotografska razstava, Župan obiskal najstarejše občane, Šahovski uspehi, Po sončnih žarkih skozi oblake na zemljo... ,
Črna kronika
Cvetličarski kotiček:
Korček ali ciklama
Zdravstveni kotiček:
Rotavirus
Cenik dimnikarskih storitev
Pisma bralcev Otroški kotiček Oglasi/ zahvale
Veselo v novo leto
Zimska služba 2006/2007
Zimska služba je letos urejena podobno kot lani, le snega še ni!
Janez Ziherl
Letošnja sezona zimske službe se je začela 15. 11. 2006. Srečo imamo, da v tem času ni bilo niti večjih snežnih padavin niti ekstremno nizkih temperatur. Vsa pripravljalna dela so že stekla. Označevalni koli so postavljeni, zaloge soli so pripravljene, ravno tako vsa potrebna mehanizacija in potreben kader za izvajanje pluženja in posipanja cest.
Skladno z Odlokom o urejanju in vzdrževanju čistoče javnih cest, poti in površin za pešce ter z zimsko službo v občini Vodice so ceste v naši občini razdeljene v štiri prioritetne razrede. Prvi prioritetni razred so ceste in dostopne poti do zdravstvenih in gasilskih domov, šol, avtobusnih postajališč ter drugih pomembnih javnih ustanov, drugi prioritetni razred so pločniki in ceste, ki povezujejo posamezna naselja, tretji prioritetni razred so druge javne površine za pešce, k četrtemu prioritetnemu razredu pa spadajo ostale javne površine.
Vsako leto občani dajejo pripombe na delo zimske službe. Vzrokov je veliko in so različni. Vse pritožbe si na Občini Vodice redno beležimo in na njih izvajalce tudi opozorimo, tako za tekočo sezono kot tudi na probleme pretekle sezone. Občani imate možnost dobiti informacije oziroma opozoriti na težave pri izvajanju zimske službe na dežurno telefonsko številko (01) 723-82-45. V primeru, da opazite poškodbo na svojem imetju in je s poškodbe razvidno, da je le-ta nastala zaradi pluženja ali posipanja cestišča, lahko škodo prijavite v roku 14 dni od dogodka.
Sol za posipanje dvorišč in privatnih dovozov lahko dobite na Občini Vodice v delovnem času. Za občane občine Vodice
je le-ta brezplačna. Sol je pakirana v 20-kilogramskih vrečah, kupite pa jo lahko tudi v Kmetijski zadrugi v Vodicah v vrečah po 25 kg ali 50 kg.
Podobno kot v preteklih letih je tudi v letošnjem letu pogodba za zimsko službo sklenjena s Cestnim podjetjem Ljubljana. Kot podizvajalci na območju občine Vodice bosta na terenu prisotna tudi izvajalca Jaka Ovijač, s. p. in Kuhta, d. o. o. Jaka Ovijač, s. p. bo čistil predvsem parkirišča in nekatere stranske ulice v vaseh Skaručna, Utik, Bukovica, Polje in del Repenj, Kuhta, d. o. o. pa bo tako kot v preteklih letih skrbel za pretežni del čiščenja in posipanja Vodic vključno s pokopališčem.
Občane prosimo, da v času pluženja in posipanja ne puščajo svojih avtomobilov ob cestah in pločnikih, saj je s tem oteženo delo plužnih in posipnih strojev. Vsi lastniki in uporabniki objektov, ki mejijo na občinsko cesto ali pločnik, so dolžni sami odstranjevati ledene sveče, ki visijo z napuščev in žlebov ter ogrožajo mimoidoče. V takem primeru mora lastnik objekta postaviti znak za nevarnost. Občane tudi prosimo, da ob večjih snežnih padavinah upoštevajo posebne zimske razmere in se v primeru večjega sneženja prilagodijo tako z obutvijo ter seveda z uporabo zimske opreme na svojih vozilih. V takšnih razmerah občanom priporočamo tudi uporabo javnega potniškega prometa. Mila zima nam gre zaenkrat na roko, kljub temu pa nas lahko vsak trenutek preseneti. Bodimo pripravljeni nanjo!
Evro je tu - brez skrbi
Energetsko svetovanje
Odprtje pisarne
Francka Rozman
Nasvet o učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije vam bo v pomoč, kako svoj denar pravilno in učinkovito uporabiti pri gradnji ali obnovi hiše, stanovanja ali naprav.
Tretjo sredo v decembru je v sejni sobi vodiškega Kulturnega doma začela delovati energetsko svetovalna služba. Svetovalec je gospod Matjaž Eržen. Če vas karkoli zanima v zvezi z učinkovito rabo energije, se nanj lahko obrnete. Stranke se naročajo vsak dan od 8. do 15. ure na tel. št. 01/833 26 10. To je sprejemna pisarna Občine Vodice, kjer boste dobili tudi informacijo, ob kateri uri lahko pridete k svetovalcu. Ta se bo z vami pogovarjal in vam svetoval vsako tretjo sredo v mesecu od 16.30 do 18.00 ure.
V svojem prospektu pravijo-. "Nikoli ni prepozno. Tudi če ste hišo že zgradili in v njej živite, stanovanje že kupili in opremili ter vas pestijo problemi, povezani z rabo energije, vam nasi svetovalci lahko pomagajo pri njihovem reševanju."
Obisk pri svetovalcu je koristen, če je.
-	letna poraba goriva nad 15 l kurilnega olja na ogrevani m2 stanovanja;
-	visoki računi za gorivo ali električno energijo;
-	iztrošenost elementov ovoja stavbe ali dotrajanost strojnih instalacij;
-	hladni ali vlažni zidovi, plesen na zidovih, ledene sveče na žlebovih;
-	rosna okenska stekla, nihanje zaves ob zaprtih oknih, razpadajoč dimnik, temen in gost dim.
Svetovanje je brezplačno.
V prejšnji številki Kopitarjevega glasu smo preverili, koliko naši občani o evru že vedo in kaj menijo o njegovem prihodu. Tokrat pa smo jih ujeli še tik pred zdajci, ko je vso Slovenijo zajela čisto prava evro mrzlica. Vrste v bankah so segale do vrat, vsakodnevni pogovori so skoraj po pravilu vedno vključevali tudi novo valuto, doma v nogavicah pa so kopneli še zadnji kupčki tolarjev. Vendar iz odgovorov, kot boste videli, ni mogoče razbrati nikakršne pretirane zaskrbljenosti v zvezi z evrom. Očitno je bila kampanja informiranja dovolj uspešna in velika večina prebivalcev menjavo valute pričakuje pripravljena. Zdaj pa lahko le še držimo pesti, da se bodo vse optimistične napovedi uresničile in da nam bo skupen evropski denar življenje le olajšal...
Marjan Kadivec
Tolarjev še nisem menjal, to pride na vrsto po novem letu. Potem bo najlažje dvigniti denar na banko-matu in kar tako preklopiti na evre. Sicer pa me prehod na novo denarno sredstvo prav nič ne skrbi. Kdor je danes star preko 60 let, je v svojem življenju valuto menjal že tolikokrat, da ga nič več ne more presenetiti. Mi smo recimo že štirikrat menjali dinarje. Če smo preživeli takrat, ko so nam ničle rezali stran, bomo tudi sedaj (smeh). Edina razlika bo v tem, da bo treba mnogo bolj paziti na kovance. Ne bomo jih mogli več kar nositi po žepih. V ta namen imamo že pripravljene denarnice za evro kovance. Z brezplačnimi kalkulatorji, ki smo jih dobili na dom, pa so po mojem mnenju brcnili v temo. Vsak zna namreč toliko računati, da bo vedel, kaj evrska cena pomeni v tolarjih - če ne gre drugače, jo pomožimo z 250, kar je zelo enostavno. Država bi lahko ta denar namenila za kaj bolj koristnega, na primer za večjo varnost bank.
Lojzka Burgar
Na evro se nismo posebej pripravljali. Ves denar smo položili v banko, tako da imamo doma zaenkrat le tisti evropaket, ki smo ga lahko dobili na posti. Prebrali smo brošure in se dobro informirali, uporabljali pa bomo tudi evrokalkulator. Mislim, da se nam ni treba ničesar bati in da tudi nima smisla kakor koli komplicirati.
Ivanka Vrbanjsček
Prehod na novo valuto me nič ne skrbi. Denar bo tako ali tako avtomatsko zamenjala banka. Potrebno bo edino paziti na cene, saj nas evro lahko nekoliko zavede, da zaradi manjših številk mislimo, da so stvari bolj poceni. Preračunavati bo najboljše z 250, kar je sicer nekoliko preveč, vendar je po mojem boljše, da ob računanju dobimo nekoliko višjo vsoto. Tako bomo bolj previdni. Sicer pa imamo tudi kalkulatorje, če bo treba uporabiti pomoč. Mislim, da ne bo dosti drugače, kot je bilo do sedaj. Gledati bomo morali, da ne zapravimo preveč in ne prekomerno presegati limita (smeh). Z veliko nostalgijo se bom spominjala tolarja, saj je bila to resnično naša slovenska valuta.
Polona Pors
Z menjavo valute se ne obremenjujem, saj bo vse prišlo kar samo od sebe. O evru se je v teh mesecih toliko govorilo, da vsak ve, da je časa za menjavo dovolj; po novem letu imamo še 15 dni. Sama sem vse položila na račun in bom zaupala bankam, da opravijo svoje delo. Tudi preračunavanje mislim, da mi ne bo delalo težav, saj sem že vajena plačevanja z evri v Avstriji in Italiji.
9.redna seja Sveta zavoda
14. december 2006
Osrednja točka tokratne seje je bil Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva. Prinaša izoblikovane kriterije in merila za ocenjevanje, ki pa se bistveno razlikujejo od prejšnjega načina ugotavljanja uspešnosti ravnatelja. Ravnatelja bo svet zavoda ocenjeval februarja na podlagi predložene dokumentacije, ki bo zajemala tako poslovno kot računovodsko poročilo. Članom sveta bo v pomoč ocenjevalni list, ki je sestavni del novega pravilnika. Ocenjuje se realizacija pouka in drugih oblik dejavnosti dela, kakovost izvedbe programov, spremljanje in razvoj zaposlenih, obseg in kakovost sodelovanja ravnatelja z organi zavoda, s starši in učenci, vključenost zavoda v življenje in delo lokalne skupnosti, sodelovanje otrok na tekmovanjih in natečajih, vključenost zavoda v izvajanje projektov na državni in mednarodni ravni ter rezultati finančnega poslovanja.
Kot je povedala ravnateljica zavoda Ivana Bizjak, bodo ravnatelji in predsedniki sveta zavodov natančna navodila o ocenjevanju dobili na izobraževanju v januarju, hkrati pa je povabila člane sveta zavoda, da se ji pridružijo. V razpravi smo slišali različna mnenja o posredovanem pravilniku, o težavnem objektivnem ocenjevanju, saj po dosežkih učencev težko vrednotiš delo direktorja, o kriterijih, ki zahtevajo tržno naravnanost šole in drugih pomislekih v zvezi s tem pravilnikom. Člani sveta so sklenili, da bodo na sejah redno obravnavali tudi vse spremembe in novosti na področju šolske zakonodaje.
Zadnji del je bil namenjen družabnemu srečanju ob sproščenem klepetu ter zdravici prihajajočemu letu, ki bo prav gotovo tudi na področju šolstva prineslo nove spremembe.
Člani sveta zavoda seznanjeni z novim načinom ugotavljanja delovne uspešnosti direktorjev
2. redna seja občinskega sveta
15. december 2006
Alenka Jereb
Dolga seja, ki zaenkrat ne kaže na konstruktivno sodelovanje dveh popolnoma nasprotujočih si polov
Seja, ki je trajala pozno v noč, ni prinesla nikakršnih premikov v smislu medsebojnega sodelovanja. Še več, začeli so se pojavljati šolski primeri zasliševanja, ki v sodobni šoli ne učinkujejo več: "Pokaži podpis, drugače te pošljem domov, pa mi ga boš še danes dostavil. Ne verjamem tvoji besedi, zato boš odslej vsako dejanje dokazoval."
Zataknilo se je že pri prvi točki, t. j. pri potrditvi dnevnega reda. Na predlog svetniške skupine NSi in SDS ni bil izglasovan umik obravnave Odloka o spremembi Odloka o delovnih telesih po hitrem postopku, saj ga po županovih besedah nujno potrebujejo za potrditev rebalansa proračuna za leto 2006. Ravno tako ni bil izglasovan preklic Sklepa o obvezni razlagi enodružinske hiše, ki so ga svetniki v prejšnji sestavi občinskega sveta sprejeli na avgustovski seji.
Najprej so se spopadli z Odlokom o programu opremljanja stavbnega zemljišča za del območja urejanja SS 14/7 Zapoge 2, saj so pri tem delu seje prisostvovali tudi bodoči graditelji in lastniki omenjenega zemljišča. Ta odlok poleg tekstualnega in opisnega dela predvidene gradnje komunalne
infrastrukture vsebuje se prikaz stroškov po posameznih postavkah, kot so prometna ureditev, vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacijsko omrežje ter nadzor, vodenje in ureditev pravnega stanja.
V	polemiki, ki jo je bilo zaznati med razpravljavci, je bilo slišati pomisleke o oblikovanju občinskih lokacijskih načrtov za tako majhna območja, kot je omenjeno območje v Zapogah. Gre za območje petih gradbenih parcel v izmeri 2.799 m2, na katerih bi investitorji želeli čim prej graditi, saj se po njihovem mnenju postopek odvija prepočasi. Med razpravljavci je bilo slišati tudi mnenje, da mora občina finančno obremenitev investitorjev znižati za že izračunan in plačan komunalni prispevek. Visok pritisk je dodatno dvignil še eden izmed občanov Zapog, ki se je z nesprejemljivim obnašanjem, brez upoštevanja osnovnega bontona besedno lotil župana in ga zasul z različnimi dovtipi, ki nikakor ne sodijo na raven demokratičnega dogovarjanja. Po daljšem razpravljanju, hudih besedah in odmoru za posvetovanje posameznih svetniških skupin so prišli do enotnega mnenja, da morajo omenjeni odlok z določenimi popravki (komunalno opremljenost lahko izvede Občina ali pa sami investitorji, s tem da investitorji z Občino sklenejo urbanistično pogodbo) sprejeti in ga potrditi v prvem branju, saj edino ta pot pelje do sprejetja odloka v drugem branju in posledično do tega, da bodo zainteresirani občani dobili ustrezno gradbeno dovoljenje, brez katerega ne morejo začeti z gradnjo stanovanjskih hiš na omenjenem območju. Pri obravnavi spremembe Odloka o delovnih telesih je prišlo do nasprotovanja opozicije, ki je zahtevala, da bi se morala ta sprememba obravnavati že na prvi seji, na naslednji pa bi se moralo potrditi posamezno sestavo odborov. Opozicija se ni strinjala s sestavo posameznih odborov in komisij, ki jih je predhodno obravnavala Komisija za mandatna vprašanja in jih predlagala občinskemu svetu v potrditev.
V	zapisniku 2. seje omenjene komisije, ki je bil predložen svetnikom kot gradivo za pripravo na sejo, je izrecno zapisano, da se svetniška skupina NSi in SDS v celoti distancira od dela ostalih delovnih teles občinskega sveta, če komisija in občinski svet izrecno ne potrdita dveh mest z izrecno predlaganima kandidatoma za člana in predsednika v nadzornem odboru. Zaradi nepodpisanih soglasij posameznih kandidatov omenjene svetniške skupine so člani omenjene komisije obravnavali predlog svetniške skupine NLK in NLOV z vsemi predloženimi podpisanimi soglasji. V nadaljevanju razprave sta oba pola podala svoje poglede na imenovanje posameznih
delovnih teles. Medtem ko je župan zagovarjal in podal obrazložitev, kako je izvedel več poskusov kontaktiranja (od ustnega in pisnega povabila predstavnika svetniške skupine NSi, pisnega obvestila predsednikom OO posameznih strank, do pisnega povabila posameznim članom opozicije k sodelovanju v posameznih odborih), je opozicija opozarjala na svoje zahteve in na sejo prinesla ponovno nove predloge. Ker mora vse predloge predhodno obravnavati Komisija za mandatna vprašanja, ki je že izoblikovala predlog, so vsi koalicijski svetniki, ki sestavljajo večino občinskega sveta, potrdili Odlok o spremembi Odloka o delovnih telesih in Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter Sklep o imenovanju nadzornega odbora, Sklep o imenovanju posameznih delovnih telesih ter predstavnico občinskega sveta v komisijo za pripravo občinskega glasila, medtem ko je opozicija glasovala proti.
V	nadaljevanju je bil sprejet tudi Sklep o začasnem financiranju Občine Vodice v letu 2007, za obdobje od januarja do marca, ter Sklep o poimenovanju ulice Na vrte, z nasprotovanjem opozicije pa so svetniki potrdili tudi novo maloprodajno ceno plina, ki bo od 19. 12. dalje znašala 126.45 SIT. Opozicija je zahtevala na vpogled koncesijsko pogodbo, za katero je župan zagotovil, da jo bodo na vpogled tudi dobili. Sprejeli so tudi Odlok o spremembi Odloka za zavarovanje urejenega prostora na območju SP 14/1 Lokarje, kjer so k nezavarovanemu območju dodali še tri parcelne številke.
V	zadnji točki dnevnega reda je župan podal ustno obrazložitev zahtev opozicijske svetniške skupine, podane na prvi seji, ki so se dotikale transakcijskega računa občine na dan volitev, dokazov in postopkov o izbiri izvajalcev pri izvedbi posameznih projektov v preteklem mandatu občinskega sveta, predložitve vseh pogodb, sklenjenih v preteklem mandatu, spiska vseh parcel v lasti občine, pooblastil župana, urejevanja vsebine v občinskem glasilu, seznama delovnih mest na Občini in v Javnem zavodu OS Vodice ter vrste
drugih nemogočih zahtev. Ob dolžini seje in zahtevah opozicije o polaganju računov iz preteklega mandata je župan izrazil nezadovoljstvo, saj občinska uprava namesto trenutno prepotrebnega dela vse preveč časa porabi za zahteve novopečenih svetnikov. Izrazil je prepričanje, da bo dokumentacija pripravljena na vpogled, če jo bo opozicija natančno definirala in opredelila. Nikakor pa ne bodo pripravljali spiskov delavcev zavodov in uprav ter drugih nemogočih zahtev.
1. izredna seja
22. december 2006
Alenka Jereb
Župan zadržal objavo sklepov o imenovanju delovnih teles in ga dal na potrditev na tokratni izredni seji
Po verifikaciji trditev opozicije na 2. seji, da pri sprejetju omenjenega odloka ni pravne podlage za takojšnje sprejetje sklepov o imenovanju delovnih teles občinskega sveta, je župan sklical izredno sejo in dal omenjeni sklep ponovno na glasovanje. Pred razpravo je obrazložil, da so z zadržanjem objave omenjenega sklepa podani vsi pogoji za ponovno imenovanje vseh delovnih teles. Na pobudo župana je bil pred izredno sejo opravljen ponoven poskus dogovora za dopolnitev članstva v posameznih delovnih telesih s svetniki SDS in NSi. Dogovor ni bil uspešen, zato so na ponovnem glasovanju svetniki potrdili sestavo delovnih teles po že znanem vzorcu-, koalicija za in opozicija proti.
3. redna seja 28. 12. 2006
Alenka Jereb
Sprejeli Odlok o spremembi Odloka o proračunu in potrdili spremembo finančnega načrta JP Komunala Vodice
Ponovno se je zataknilo že takoj na začetku, saj so člani opozicije predlagali, da se z dnevnega reda umakne obravnava spremembe omenjenega odloka, češ da je župan zamudil rok za spremembo odloka, da bi ga moral podati najmanj oktobra in da bi moral to obravnavati občinski svet v prejšnjem mandatu. Očitali so mu še vrsto nepravilnosti, ki jih je župan zavrnil in utemeljil s tem, da je letos situacija specifična. Bilo je obdobje volitev, opozicija je onemogočila dogovarjanje, ker so zavirali oblikovanje delovnih teles, hkrati pa jih je spomnil, da lahko župan kadarkoli predloži spremembe omenjenega odloka v obravnavo. Župan je obrazložil spremembe, ki so nastale tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani. Prihodki so nižji za 90 milijonov SIT zaradi nerealizirane prodaje šestih parcel v t. i. planski celoti pod cerkvijo. Nižji so tudi odhodki, in sicer za 60 milijonov SIT. Spremembe pri odhodkih so nastale na postavkah občinske uprave, vodooskrbe, cestne dejavnosti, kmetijstva, drobnega gospodarstva, turizma, urejanja javnih površin, varstva okolja, stanovanjskih dejavnosti in prostorskega razvoja, športa, kulture in neprofitnih organizacij ter izobraževanja. V nadaljevanju so se k razpravi prijavili vsi svetniki opozicije, ki so županu očitali vrsto nepravilnosti: prekoračitev pooblastil, post festum nekega potrjevanja, nekontrolirano trošenje denarja na postavkah kulture, izobraževanja - predšolske in šolske vzgoje, pravnega zastopanja ter javnega obveščanja. Hkrati smo slišali tudi očitke o trošenju denarja za volilno kampanjo. Župan je obžaloval, da nekateri predstavniki opozicije uporabljajo tako nizke besede, ter poudaril, da ni trošil občinskega denarja za volilno kampanjo. Vse stranke, razen stranke SDS, so do sedaj podale poročilo o stroških volilne kampanje. Poudaril je, da občina ni zadolžena, zato so
ti dvomi popolnoma neupravičeni. Po dolgi razpravi so svetniki potrdili omenjeno spremembo Odloka o proračunu za leto 2006 po hitrem postopku.
V	nadaljevanju so obravnavali tudi spremembe finančnega načrta JP Komunala Vodice. Spremembe so nastale predvsem na odhodkovni strani zaradi stroškov vzdrževanja vodovodnega sistema Krvavec, analize vode in nadzora nad investicijami izgradnje vodohrama Repnje in Bukovica, uvajanja HACCP sistema, monitoringa odpadnih voda ter stroškov delovanja. Po kratki razpravi je bil finančni načrt skoraj soglasno sprejet.
V	zadnji točki so svetniki spregovorili o problemu plačila javne razsvetljave na Kamniški cesti oz. natančno v t. i. naselju TIPO ter o težavah, ki jih prinaša gradnja obrtne cone v Komendi.
Veseli
Praznična otroška pesem
Jerneja Kimovec
Glasba, prazniki in otroci. Mislim, da bi se morali kar pošteno potruditi, da bi našli katere druge besede, ki bi skupaj ustvarile nekaj tako posebnega kot prav te tri. Prazniki, še posebno božično-novoletni, nas vedno razveselijo, ker lahko več časa preživimo s tistimi, ki so nam pri srcu. Glasba nas pomirja in je v hladnih zimskih večerih nepogrešljiva. Če jo ustvarjajo otroci, pa iz neznanega razloga zveni še bolj lepo.
Tisti, ki smo 20. decembra zvečer obiskali predpraznično prireditev v OS Vodice, smo se lahko na lastna ušesa prepričali, da zgoraj omenjena kombinacija ustvari čisto posebno vzdušje. Se posebej, če se na enem mestu zbere toliko otrok s tako vsestranskimi talenti. Večer ni bil le pevski, bil je glasben v vseh možnih pomenih. Člani Otroškega in mladinskega pevskega zbora OS Vodice pod vodstvom Tomaža Grajzarja so nam v okviru različnih glasbenih zvrsti prepevali o zimi, veselju, svobodi in ljubezni pa tudi o hrepenenju in žalosti. O vseh poglavjih življenja, skratka. Prepoznali smo nekaj slovenskih, nekaj svetovno znanih in tudi nekaj filmskih melodij.
Vmes, ko so pevci in njihove glasilke počivali, so se predstavili posamezniki z različnimi inštrumenti. S klavirsko točko je večer odprla Magdalena Kokalj, ki sta ji na kitari sledila Luka Carič in Žan Smodiš. Ravno smo se prijetno zasanjali ob romantičnih zvokih strun, že je na svoj
december v [oli in v vrtcu
račun prišla nepogrešljiva harmonika. Tokrat sta jo raztegovala Aleš Klopčič in Tanja Germovnik; kot že tolikokrat doslej je prav ta tipično slovenski inštrument poslušalce dokončno ogrel, da so jih zasrbele dlani. In ko se je po bučnem aplavzu spet prileglo nekaj bolj mirnega, sta nas s flavto in trobento pozdravila še Monika in Andrej Čuk. Posebno zanimivo pa je bilo slišati, kaj se zgodi, če več tako nadarjenih fantov in deklet postavimo skupaj in ustanovimo ansambel. V tem primeru ansambel "Ne še", ki ga sestavljajo štirje člani. Dva igrata kitaro, eden bobne, edino dekle pa sicer klasičen "rock band" popestri s flavto. Preigravajo znane pesmi iz sodobnega pop sveta, čeprav sami niso znani... ne še! Fantje - in dekle - veliko obetajo in prav lahko se zgodi, da bomo po njihove avtograme kmalu hodili tudi čez mejo... Prepričali smo se torej, da ga ni inštrumenta, za katerega učenci vodiške osnovne šole ne bi znali poprijeti. Seveda pa samo njihov talent ni dovolj, in kot je povedala ravnateljica Ivanka Bizjak, takšni rezultati zahtevajo veliko odrekanja, vaj in vztrajnosti. Mladina, ki svoj prosti čas (ki ga že tako ni veliko) namenja glasbi, zasluži dodatno pohvalo. Prav tako pa tudi njihovi glasbeni pedagogi iz Glasbene šole Vodice. Občinstvo se je s tem strinjalo in vse, ki so omogočili ta zanimiv večer, nagradilo z glasnim aplavzom. Za konec smo si z glasbo pričarali še Sveto noč in Bel božič. V domišljiji je pač vse mogoče. In kdo ima več domišljije kot mladi! Ter več energije in dobre volje, ki sta nas spremljali ves večer. Da bi nas otroške lastnosti spremljale tudi vsak dan v letu, ki se je pravkar prebudilo, in da bi nas spremljala tudi vztrajnost, ki jo premorejo mladi glasbeniki - ali s sposojeno mislijo samozavestne voditeljice večera, Saše Kraupner> ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.
Medgeneracijsko sodelovanje v vrtcu
Hedvika Rosulnik
Decembra se prireditve kar vrstijo. Tudi v vrtcu smo program obogatili z različnimi dejavnostmi. Predstavili so se učenci Glasbene šole Vodice, starejši otroci so obiskali Gala v Narodni galeriji v Ljubljani...
V petek, 15. decembra, pa smo pripravili dan odprtih vrat. Zjutraj je po vseh oddelkih potekal že tradicionalni skupni zajtrk s starši, v dopoldanskem času pa so se najmlajšim v vrtcu pridružile še babice in dedki. Po skupnem ogledu lutkovne igrice so se igrali z vnuki in vnukinjami, skupaj pa so tudi ustvarjali različne izdelke. Kar tesno je bilo v posameznih igralnicah, kajti samo v vrtcu Skratka Svita nas je obiskalo več kot 50 predstavnikov tretje generacije, nekaj babic in dedkov pa sta gostila še vrtec Utik in Skaručna.
Za vse naše obiskovalce smo pripravili tudi predavanje in pogovor z dr. Dražigostom Pokornom o zdravi prehrani. Prehrana je pomemben dejavnik zdravja in je pomembna v vsakem življenjskem obdobju. Tega se zavedajo številni posamezniki, toda področje je široko in v prehrani se pojavljajo nova znanja. Prav zato je predavanje in pogovor z vrhunskim strokovnjakom priložnost za pridobivanje novega znanja in tudi sproščen klepet v prijetni družbi. Otroci so žareli ob prisotnosti svojih dragih mam, babic in dedkov, vzgojiteljice pa so bile vesele sodelovanja, odzivov in pohval. Iz kuhinje je zadišalo; obiskovalce smo postregli s sveže pečenim pecivom, kavo in čajem. Decembrsko dopoldne je minilo nekoliko drugače, prijetno za vse.
V	vrtcu imamo z lastno kuhinjo zagotovljene dobre pogoje za pripravo primerne hrane za predšolske otroke, tako otroci zaužijejo zajtrk, kosilo in malico. Čez dan imajo na razpolago sadje, za žejo pa nesladkan čaj in vodo. V času, ko številni starši zaradi službenih obveznosti nimajo dovolj časa za kuhanje, je velikega pomena prehrana v vzgojno-izobraževalni instituciji.
V	vrtcu se otroci naučijo uživati različna živila in jedi. Vplivamo torej na prehranjevalne navade otrok in jih učimo kulturnega prehranjevanja. Naši kuharici dobro poznata prehranska priporočila in smernice zdravega prehranjevanja, ki jih je v letu 2005 pripravilo Ministrstvo za zdravje. V kuhinji se dnevno pripravljajo tudi dietni obroki za otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne smejo uživati določenih živil. Ker je kuhinja v vrtcu, se lažje prilagajamo bioritmu in potrebam, ki nastajajo pri vsakodnevnem vzgojno-izobraževalnem delu. Kuharici sta se pripravljeni odzivati različnim pobudam in sodelovati, zato lahko včasih presenetimo.
V	naši kuhinji se kuha z nasmehom na ustih in iz nje vedno lepo diši.
Ker dr. Dražigost Pokorn sodeluje v skupini strokovnjakov, ki pripravljajo prehranska priporočila posebej tudi za vrtce, bo s svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami občasno sodeloval tudi z našim vrtcem, da se seznanimo z novostmi na področju prehrane, in tako pridamo kamenček k prizadevanju za kakovost na vseh področjih delovanja vrtca.
45 let delovanja vrtca v
/Hedv,ka Rosul.k	VOdlCah
Vsaka obletnica je priložnost za praznovanje, veselje, pogled v preteklost in prihodnost. V vrtcu smo ob 45-letnici delovanja vrtca v Vodicah pripravili prireditev Skratki pojejo, ki je vsebovala veliko simbolike, tako besedne kot tudi barvne. Nastopali so škratje, saj so z novim vrtcem dobili svoj dom v Vodicah. Skratje so enkratni, majhni, nagajivi, iskreni, igrivi... To so pokazali tudi s svojim nastopom, odeti v modro-rumena škratovska oblačila. V teh barvah je zagorelo skoraj dvesto škratovskih luči, v občinske barve pa je bil odet tudi oder.
Ob vhodu smo obiskovalce sprejeli z domačo, vrtčevsko, praznično potico. Program je simbolično povezovala ena izmed mam, Tanja Dominko. Dobro se zavedamo pomena sodelovanja z okoljem in vsemi udeleženci: otroki, starši, zaposlenimi in občino ustanoviteljico. Z vsebino programa smo želeli pokazati pripadnost domovini, Sloveniji in domačemu kraju. Zavedamo se, da bodo mnogi otroci že v času mladosti odšli v tuje dežele in kraje. Nikoli pa ne bi smeli pozabiti domovine, domačega kraja. V srcu naj jim za vedno ostanejo nepozabni spomini na dom, prijatelje in vrtec. Zato so otroci in obiskovalci slišali Gregorčičevo Domovino, ki sta jo zapela gosta prireditve; Stane Mancini in Rafko Irgolič. Avsenikovo Slovenijo pa je zapela Jožica Kališnik ob spremljavi Boža Matičiča. Otroci so zapeli pesmi, ki so jih napisali znani slovenski avtorji prav za naš vrtec, za naše škrate in letošnjo obletnico. Legendarni, že pokojni, Janez Bitenc nas je pogosto obiskoval v starem vrtcu. Bil je začetnik glasbe za otroke in eden najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev za otroke pri nas. Prav zato je za naš veliki dogodek z veseljem napisal Himno vodiških cicibanov, ki so jo otroci prvič zapeli ob otvoritvi novega vrtca Skratka Svita. Pesem za škrate je avtorica, glasbena pedagoginja Mira Voglar, ki je v dolgoletni karieri napisala številne znane pesmi za otroke, kot edino naročeno pesem podarila našim škratom. Gospa je poučevala številne generacije vzgojiteljic na Srednji vzgojiteljski šoli in Pedagoški fakulteti. Eden najbolj branih sodobnih slovenskih pisateljev za odrasle, mladino in otroke Ivan Sivec pa je avtor Vodiških škratov in himne Skupaj držimo, ki smo jo zapeli vsi zaposleni v vrtcu. Skladatelj, glasbenik in uspešni avtor narodno-zabavne glasbe Franci Lipičnik je pesmi
Ivana Sivca in Hedvike Rosulnik tudi uglasbil. Eden najbolj pomembnih slovenskih pesnikov, pripovednik, esejist, publicist in prevajalec Niko Grafenauer pa je vodiškim škratom podaril deklamacijo Skratek Svit. Redki vrtci se lahko pohvalijo z lastnimi pesmicami, še manj pa je vrtcev, ki imajo lastno zgoščenko. Naši škrati so vse pesmi zapeli v vrtcu, Občina Vodice pa je poskrbela za snemanje in izdajo CD-plošče. Vsak škratek je prejel tudi svojo zgoščenko, da pesmic škratov ne bi pozabil. Vsaka prireditev pa prinese tudi dodatno delo in stroške. Otrokom smo razdelili več kot 500 kosov oblačil, ki so večinoma nastala v vrtcu. Pri šivanju nam je tudi tokrat pomagala gospa Valerija, ki je bila najemnica trgovine v Skaručni, za kar se ji iz srca zahvaljujemo. V vrtcu je vsakdo naredil tisto, kar najbolje zna, pa naj bo to peka potice, šivanje oblačil, igranje na instrumente, izdelovanje lučk ali karkoli drugega. Skupaj nam je uspelo. Pomagali so nam številni posamezniki, avtorji besedil, glasbe, nastopajoči, voditeljica prireditve, - vsi so se z veseljem in brezplačno odzvali vabilu in sodelovali pri nastajanju ter izvedbi prireditve. Iskrena hvala.
Posebej se zahvaljujemo pokrovitelju prireditve, Občini Vodice, županu Branetu Podboršku.
Gostja prireditve je rekla: "Videla sem že veliko prireditev, tako sproščene, prisrčne pa še ne - brez govorov, samo kratke in iskrene besede župna." Naši škratje imajo pravljično otroštvo. Petletni Jan je svoji babici rekel: "A ne mama, kako smo mi srečni, da imamo vrtec."
Lahko bi zaključili, da so srečni mali škratje, mame, očetje in zaposleni. Za srečo je potrebno skupno delo, treba pa jo je znati tudi deliti, kot poje naša himna:
Skupaj živimo, skupaj držimo, kakor v družini si srečo delimo, skupaj živimo, skupaj držimo, vsak naš trenutek žarek je zlat. Skupaj živimo, skupaj držimo, naši so malčki ves naš zaklad, skupaj živimo, skupaj držimo, vsakdo zato se vrača k nam rad.
Srečno 2007! Mali in veliki škratje
Vrtec Vodice praznuje 45 let
Francka Rozman
Dvorana je pokala po šivih, ker se je v njej zbralo ogromno malih škratkov iz vrtca, njihovih vzgojiteljic in sodelavk, staršev, dedkov in babic ter nastopajočih.
Vrtec je v začetku decembra v Kulturnem domu Vodice praznoval svojo 45-letnico delovanja. Kar težko je verjeti, da čas tako hitro teče in da vrtec v Vodicah praznuje že tako častitljiv jubilej. Vendar je res, saj je vrtec začel delovati že leta 1961 na podstrešju stare hiše v Lokarjih. V takratni skupini je bilo 25 otrok od 2. do 7. leta starosti. Ko je bila zgrajena nova osnovna šola, to je bilo leta 1963, se je vrtec preselil v prostore stare šole. Tam je deloval do leta 2005, ko so se škratki preselili v nov, sodoben vrtec Skratka Svita. Vsa leta je vrtec deloval neprekinjeno, spreminjale so se le statusne oblike, pogoji, število oddelkov in kader. Ker v stari vrtec v Vodicah ni bilo mogoče sprejeti vseh otrok, je leta 1979 začela v Zapogah delovati varstvena družina Marinke Pipan. Od leta 1998 sta v Zapogah delovala dva jaslična oddelka. Potrebe po varstvu in vzgoji pa so naraščale, zato je bil leta 1996 odprt oddelek v Utiku, leta 1997 in 1998 pa še dva oddelka v stari šoli na Skaručni. V letu 2003 je bil zgrajen prizidek k vrtcu Skaručna.
Trenutno je v centralnem vrtcu 130 otrok, v Utiku jih je 21, na Skaručni pa vrtec obiskuje 36 malčkov.
Kot je povedala voditeljica prireditve, Tanja Dominko, pa bo vrtec kmalu polno zaseden, ker se v našo občino selijo nove mlade družine.
Oder je bil poln modro-rumenih škratkov, ki so veselo prepevali ob spremljavi svojih vzgojiteljic. Zapeli so vse pesmi, ki so jih napisali znani skladatelji in pisci besedil prav zanje. Nastopili pa so tudi gostje; Stane Mencini in Rafko Irgolič sta prepevala o domovini, Jožica Kališnik pa je ob spremljavi harmonikarja Boža Matičiča zapela lepo Avsenikovo pesem o Sloveniji in njihovo najlepšo pesem o murkah. Tudi harmonikar kljub svojim 80 letom še ni izgubil moči in je ob lastni spremljavi zapel pesem "Komur do lune", ki jo je leta 1971 pela Beti Jurkovič. Tudi delavke vrtca so pripravile lep nastop in poskrbele za čudovito dekoracijo odra. Desetine lučk je mežikalo v laternah, ki so jih izdelale same. Moderna smrečica se je bleščala v soju lučk, ki so jo ovijale. Za dobrodošlico pa so spekle potice in vsak obiskovalec je dobil košček te dobrote.
Na tako pomembni prireditvi je bil tudi župan. V svojem značilno prijaznem in kratkem nagovoru se je zahvalil vsem generacijam vzgojiteljic, ki so in še skrbijo za malčke. Poudaril je, da se ni treba bati prihodnosti, saj ima občina krasne otroke, vzgojiteljice in starše.
Ker je 45 let res dolga doba, so škratki in njihove vzgojiteljice izdali CD-ploščo z naslovom Škratki iz Vodic pojejo. Škratki se na njej takole zahvaljujejo: "Občini Vodice, kjer živimo in za nas lepo skrbijo. Našemu županu, Branetu Podboršku, da smo škratje lahko glasno zapeli in dobili svojo zgoščenko."
Ob izhodu iz dvorane je to zgoščenko dobil vsak obiskovalec.
Gamsi na Krasu
Na kraški burji smo spoznavali bogastvo okusov pršuta in žlahtno kapljico terana
Zanimanje članov za jesenski izlet po Sloveniji se iz leta v leto povečuje. Letos se je za zainteresirane komaj še našel zadosti velik avtobus, da smo se vsi prijavljeni odpeljali na potepanje. Pot nas je tokrat vodila na Kras, v deželo pršuta in terana.
Do zadnjega sedeža poln avtobus nas je zjutraj odpeljal proti Primorski. Med vožnjo smo se na avtobusu seznanili s programom izleta. S primorske avtoceste smo zavili na izvoz Lipica in se po dobrih dveh kilometrih že ustavili v vasi Lokev. Tu stoji pršutarna, ki velja za najstarejšo pršutarno na slovenskem Krasu. Ugodno kraško podnebje s pravo kraško burjo daje pršutu poln okus in mamljiv vonj. Zaradi higienskih predpisov smo se morali vsi obleči v zaščitne halje in pokrivala. Odpeljali so nas v sušilnico in nam razložili proizvodni proces, od surove svinjske noge do značilnega dišečega in slastnega pršuta. Po ogledu obrata so nam pripravili tudi pokušino vseh njihovih suhomesnatih izdelkov. Pravi greh bi bil, če poleg ne bi spili kozarčka terana. Ob koncu smo v njihovi industrijski prodajalni kupili raznovrstne kraške mesnine. Naslednja točka programa našega izleta je bil vojaški muzej, prav tako v vasi Lokev. Muzej je v stari trdnjavi, imenovani Tabor, in hrani bogato zbirko uniform, orožja in druge opreme iz različnih zgodovinskih obdobij. Muzej je bil za javnost odprt leta 1994 in od tedaj odlikovan s 43 plaketami in priznanji. Lastnik muzeja je Srečko Rože, ki nas je z ženo tudi sprejel. Vsak je pol skupine popeljal po muzeju in samo čudili smo se, ne toliko zbirki sami, kot ogromni količini podatkov, ki sta jih stresala iz rokava. Ob koncu smo se jima zahvalili za vodenje z izčrpno razlago in se odpeljali novim zanimivostim naproti. Nekaj kilometrov od Lokev proti Sežani je sredi kraških travnikov, grmičevja in
značilnega kraškega kamenja vhod v znamenito jamo Vilenico. To je verjetno najstarejša turistična jama v Evropi. Do polovice 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in tudi najbolj obiskana jama matičnega Krasa. Ponovno je zaživela leta 1963, ko je skrb zanjo prevzelo Jamarsko društvo. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 m, cela pa je dolga več kot 1300 m. V tako imenovani Plesni dvorani vsako leto poteka mednarodno srečanje literatov s celega sveta. Pred jamo nas je pričakala vodička in nas po strmih stopnicah popeljala v nedrje kraškega podzemlja. Z lepoto in vrtoglavimi višinami raznobarvnih kapnikov se brez sramu lahko postavi ob bok Postojnski jami. Da bi naš izlet obarvali še malce kulturno, smo si v Tomaju ogledali tudi Kosovelovo domačijo. V hiši je urejena spominska soba pesnika Srečka Kosovela ter predstavljena njegova dela in osebni predmeti družine. Pesnik je v hiši nekaj časa živel in v njej tudi umrl, star komaj 22 let. Sprejela nas je gospa, ki je družino osebno poznala, sedaj pa skrbi za hišo in okolico. Obiskovalcem ve povedati veliko zanimivih stvari, tako o pesniku samem, kot o celi družini Kosovel. Po vsem tem pohajanju po Krasu se nam je prileglo kosilo v značilni kraški gostilni, imenovani Kraški hram. Sprejeli so nas v ogromnem prostoru za velike skupine in nam postregli značilne kraške jedi, za posladek tudi sladico, poleg pa teran in kruh iz domače peči. Teran nam je razvezal jezike, smeh in dobra volja sta prevzela prav vsakogar.
Tako dobro razpoloženi smo v večernih urah zapustili Kras in se odpeljali proti Vodicam. Program je bil pester in udeleženci zadovoljni, s tem pa trud organizacije poplačan in cilj izpolnjen. S prstom po zemljevidu že iščemo zanimive kraje za prihodnji izlet.
i Za SPD Gams: Vida PIRC
Po končanih lokalnih volitvah, in po konstituiranju novega občinskega sveta, je mandat glavne in odgovorne urednice Kopitarjevega glasu, že drugič prevzela Alenka Jereb. Poznamo jo predvsem iz člankov in reportaž, zato se mi je zdelo prav, da vam jo predstavimo v pogovoru. Seveda se je pogovor sukal predvsem okrog časopisa, kakšno pa sva rekli tudi o njeni službi, o družini in prostem času.
Kopitarjev glas ji je zlezel pod kozo
Pred kratkim ste že drugi mandat sprejeli funkcijo odgovorne urednice Kopitarjevega glasu. Je bila vaša odločitev težka, ali funkcijo opravljate z veseljem?
Biti odgovorni urednik ni lahko delo, je pa zanimivo, ustvarjalno in za nekoga, ki ima rad časopise in pisano besedo, predvsem pa ljudi, za katere piše in ustvarja, ni nikoli pretežko. Mogoče se bo komu zdelo čudno ali pa preprosto smešno, vendar lahko z mirnim srcem povem, da imam rada Kopitarjev glas. Počasi in neopazno mi je zlezel pod kožo, potihoma je postal moj, predvsem pa pisan za občane, vsaj upam tako.
Svetniki vas niso potrdili soglasno. Nekateri so nasprotovali vaši izvolitvi. Ste nad nasprotovanjem presenečeni?
Nikakor ne. Že v času volilne kampanje so nekatere politične stranke pisale, da je Kopitarjev glas časopis, ki dejstva prikazuje pravljično, oziroma da je Kopitarjev glas
"pravljični časopis", ki vse prej kot pa objektivno poroča o dogajanjih v občini. Takrat so me te kritike kar nekoliko prizadele. Pa sem si rekla-. "Upam, da se nikoli ne bodo povrnili časi, ko so samo strankarski oziroma partijski časopisi lahko predstavljali "njihovo sveto resnico"." Konec koncev danes živimo v časih, ko naj bi bila pravica do govora in izražanja osnovna človekova pravica. Zato se ne bom pustila disciplinirati strankarskim veljakom. Glede "pravljičnega časopisa" pa bi lahko rekla samo naslednje - bolj se mi zdi, da je imel Kopitarjev glas pravljične vsebine v obdobju pred mojim urednikovanjem. Zakaj? Ker se je v tistem času v občinskem časopisu smela pojavljati samo "Sneguljčica, ki jo je poosebljal vsemogočni princ in njegovi zvesti palčki". Nadaljnji komentar, mislim, da ni potreben. Smeh...
Kakšni pa so bili občutki pred štirimi leti, ko ste funkcijo odgovorne urednice sprejeli prvič, glede na to, da niste imeli novinarskih izkušenj?
Takrat res nisem imela nikakršnih novinarskih izkušenj, rada pa sem imela časopise. Zanimali so me dnevni časopisi, tedniki, kot tudi mesečniki. Že v mladosti, ko sem obiskovala osnovno šolo, sem zelo rada posegala po lokalnem časopisu Kamniški občan. Tu je bilo toliko priročnih obvestil, novic in dogodkov, ki so bili zanimivi za manjši krog ljudi, pa vendar veliko večji kot ga zajema naša občina. Funkcijo odgovorne urednice, ki mi je bila ponujena pred štirimi leti, sem po temeljitem premisleku sprejela - resno in odgovorno. Poznala sem usmeritev ter "Upam, da se nikoli ne bodo povrnili časi, ko so samo strankarski oziroma partijski časopisi lahko predstavljali "njihovo sveto resnico"."
vsebino Kopitarjevega glasu. Veliko stvari je bilo dobrih, še več pa takih, ki jih sama osebno nisem podpirala in sem jim celo nasprotovala. Z enim izmed člankov o šolskih taborih, ki sem ga poslala za objavo v Kopitarjev glas, sem si nakopala veliko jezo odgovornega urednika, ki me je javno okrcal in pod vprašaj postavil moje učiteljsko poslanstvo. To je bilo prvič, da se me je nekdo lotil predvsem zaradi tega, ker se nisem strinjala s takratnim načinom razmišljanja. Sklenila sem, da bom skupaj s Komisijo za pripravo glasila postavila nove temelje za večjo demokratičnost in odprtost glasila in prepričana sem, da nam je v štirih letih tudi uspelo. Se vedno pa se najdejo posamezniki, ki ne ločijo med mojo funkcijo, ki jo opravljam pri časopisu, in mojim učiteljskim poslanstvom. To je predvsem njihov problem in ne moj, čeprav posledice občutim in nosim sama.
Se vedno pa se najdejo posamezniki, ki ne ločijo med mojo funkcijo, ki jo opravljam pri časopisu, in mojim učiteljskim poslanstvom. To je predvsem njihov problem in ne moj, čeprav posledice občutim in nosim sama.
:
Ali so vam pri prevzemanju funkcije predhodniki pomagali prestopiti prvo stopnico ali so vas vrgli v vodo in ste se morali sami naučiti plavati?
Zanimivo vprašanje. Nič mi ni bilo podarjeno, imela sem samo en sestanek z odgovornim urednikom, ki mi je površno razložil takratne usmeritve časopisa, mi priporočil svoje oblikovalce in tiskarje, me nekoliko skeptično pogledal in toplo pripomnil, da je to izredno stresno delo. Tudi eden izmed takratnih svetnikov je predvideval, da bom zdržala le nekaj mesecev, saj ne vem, kaj je to, časopis. Samo nasmehnila sem se, vse ostalo pa sem prepuščala mišljenju posameznikov. Naj si mislijo, kar hočejo, sklenila sem, da bom dokazala, da iz te njihove moke ne bo kruha. Na srečo sem imela ob sebi prave ljudi, ki so mi stali ob strani. S tem mislim predvsem na znanje računalništva, kajti to je bila moja najšibkejša točka.
Ali ste bili, predvsem v začetku, deležni veliko kritike in kakšne narave je ta kritika bila? Tu mislim, ali so občani dajali dobronamerno kritiko ali so kritizirali predvsem z namenom diskreditacije in zlonamernih podtikanj?
Ljudje smo različni - vsak na svoj način podaja kritiko in vsak jo na svoj način sprejema, tako kot ve in zna. Seveda so me na začetku in tudi še sedaj ustavljali znanci in prijatelji; vesela sem bila, če so povedali, kaj si želijo, kaj jim je všeč in česa ne berejo. V teh štirih letih sem doživela veliko pohval, pozitivnih mnenj, bilo pa je tudi nekaj kritik. Nikoli me ni motila dobronamerna kritika, moti pa me kritizerstvo, in to predvsem z namenom diskreditiranja mojega dela, dela komisije za pripravo glasila in končno tudi glasila samega. Dogajalo se je marsikaj. Od tega, da si je nekdo izmislil, da nisem hotela objaviti njegovega pisma, do tega, da sem preko elektronske pošte prejela "prijazno pismo" nekega našega oboževalca, ki je popljuval vse naše delo. Takrat sem dojela, da se ljudje najraje skrijejo za anonimne klice, pod psevdonime in s takimi dopisi blažijo svoje osebnostne težave. Če jim je to v uteho, potem... Je pa res, da se najdejo tudi taki, ki pišejo na različne druge časopisne hiše, kličejo novinarje in poskušajo prikazovati moje delo in delo naše komisije kot nebodigatreba, oziroma da imajo bralci Kopitarjevega glasu opravka z nekakšnim pristranskim "skropucalom". Na srečo večina novinarjev ni od včeraj in znajo preceniti, v katerem grmu tiči zajec.
Pri prebiranju Kopitarjevega glasu lahko vidimo, da poskušate bralcem posredovati objektivno informacijo ter da je razlika med Kopitarjem nekoč in Kopitarjevim glasom danes več kot očitna. Je težko vzdrževati takšno držo in kakšno je vaše vodilo za delo?
Moja prizadevanja so usmerjena v demokratičnost in odprtost glasila. Objavljamo predvsem informacije javnega značaja, posredujemo različna obvestila in prispevke, ki nam jih posredujejo občinska uprava, društva in posamezniki. Vesela sem rubrike Pisma bralcev, saj le-ti izražajo svoje poglede na razvoj dogodkov, nekoliko manj pa se je prijela rubrika Vi sprašujete. Se vedno imam občutek, da se ljudje zelo neradi izpostavljajo; raje se skrijejo za nekoga, ki gre za njih po kostanj v žerjavico. Objavljamo vse prispevke in pisma, ki so dobronamerni. Nikakor pa nimamo volje in ne moči, da bi se šli raziskovalno novinarstvo, kar bi nekateri bralci prav gotovo želeli. Pred kratkim me je na prvi ustanovni seji občinskega sveta zbodla zahteva opozicije, naj se 45 %
Kopitarjev glas namreč ni glasilo ali, če hočete, trobilo političnih strank, ampak je glasilo, ki občankam in občanom občine Vodice posreduje informacije, ki so za nas pomembne in lahko tudi vplivajo na način in kakovost našega življenja. Zato bo še naprej ostal odprt za vse in ne bo omejen na opozicijo in pozicijo.
prostora v Kopitarjevem glasu nameni njim. Tega nikakor ne sprejemam, saj odločno zagovarjam mnenje, da v tako majhni občini, kot je naša, ni prostora za strankarske razprtije in medsebojna nasprotovanja, ki bi jih tendenciozno objavljali v glasilu. Prav gotovo imajo stranke določena sredstva za svoje časopise in glasila. To je njihova legitimna pravica, naše usmeritve pa ostajajo nespremenjene, take, kot so bile doslej. Kopitarjev glas namreč ni glasilo ali, če hočete, trobilo političnih strank, ampak je glasilo, ki občankam in občanom občine Vodice posreduje informacije, ki so za nas pomembne in lahko tudi vplivajo na način in kakovost našega življenja. Zato bo še naprej ostal odprt za vse in ne bo omejen na opozicijo in pozicijo.
Pred časom ste časopis tudi oblikovno spremenili. Zakaj?
Vsako leto ga nekoliko spremenimo, če ne
drugega, spremenimo barvo naslovnice, da se letniki med seboj razlikujejo. Seveda je tu tudi vsebinska prenova. Kot sem že povedala, v pogovorih med ljudmi zaznavamo, česa si želijo, in to kasneje tudi načrtujem, saj se mi zdi, da je glasilo, ki je narejeno po meri večine bralcev, dobro glasilo. Prav zaradi tega smo letos uvedli zdravstveni in cvetličarsko-vrtnarski kotiček in seveda črno kroniko, ob kateri lahko ugotovimo, da vendar nismo tako varni, kot se nam na splošno zdi. Tudi karikature se bodo odslej še pogosteje pojavljale, tako da bomo glasilo čim bolj približali ljudem.
Funkcijo odgovorne urednice opravljate poleg svojega osnovnega učiteljskega poklica, kar od vas zagotovo zahteva ogromno dela in časa. Kako vam uspeva oboje usklajevati?
Prav ste ugotovili. Združiti obe delovni obveznosti ni prav lahko. To terja ogromno energije, volje in dobre organizacije, vendar se tudi tega ritma navadiš. Kar naenkrat ugotoviš, da bi včasih delovnemu dnevu moral dodati še kakšno uro ali dve, da bi se ti vse tako izteklo, kot si si zamislil. To delo se prepleta skozi ves dan. Dopoldne šolske
Združiti obe delovni obveznosti ni prav lahko. To terja ogromno energije, volje in dobre organizacije, vendar se tudi tega ritma navadiš. Kar naenkrat ugotoviš, da bi včasih delovnemu dnevu moral dodati še kakšno uro ali dve, da bi se ti vse tako izteklo, kot si si zamislil.
obveznosti, popoldne družinske in časopis, proti večeru spet priprave na šolo in v poznih večernih urah ponovno delo za časopis. Ni pa vedno tako. Pri urejanju glasila sem se naučila prilagodljivosti in fleksibilnosti, saj nikoli ni tako, kot si zamisliš; vedno te kje kaj preseneti. Najbolj napeto je takrat, ko je glasilo tik pred izdajo. Takrat je spanca vedno premalo, vendar	se	tudi	tega
navadiš. Vsak človek mora najti nekaj, kar ga veseli. Za nekoga je to šport, za drugega pevski zbor, za tretjega pohajanje naokoli, zame pa je to glasilo. Nikoli si nisem mislila, da mi bo tako zlezlo pod kožo.
Ali se vam kdaj zazdi, da katero delo trpi zaradi drugega?
Delo ne, pač pa srečanja s prijatelji, ogledi televizijskih oddaj, branje knjig ob večernih urah, aerobika... Če bi službene obveznosti trpele zaradi urejanja glasila, potem se tega prav gotovo ne bi lotila. Služba je le prva.
Ali se pri svojem delu srečujete tudi s takšnimi ali drugačnimi pritiski?
Nekatere moti naša pozitivna človeška usmerjenost, ki ne želi v glasilo vpletati medsebojnih zdrah, nasprotovanj in zamer. Mislim, da so za to primerne druge inštitucije. Poskusi takega vplivanja na urednika so bili že v mojem prvem
mandatu, ko je eden izmed svetnikov na seji občinskega sveta javno izrazil zahtevo, da morajo svetniki določiti, kaj se bo v glasilu pisalo in kaj ne. Mislim, da je takrat prevladala pametna presoja župana in ostalih svetnikov, ki so uredniško politiko pustili na miru. Enake zgodbe so se in se seveda še pojavljajo.
Verjetno morate kot urednica lokalnega časopisa veliko kontaktirati z občinsko upravo in samim županom. Kakšno je vaše sodelovanje, so zadovoljni z vašim delom in, nenazadnje, ali ste za svoje delo tudi primerno nagrajeni?
Urednik mora kontaktirati z županom in občinsko upravo, saj drugače ne gre. V teh letih smo ustvarili dobre medsebojne odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in recipročnem povezovanju. Vsi se prizadevajo in posredujejo informacije, ki jih potrebujem pri svojem
Vesela sem, če kdo opazi, da mi je kakšna stvar res dobro uspela, največ pa mi pomeni lastno zadovoljstvo. Če občutim zadovoljstvo ob uspehu, potem sem tudi najbolj srečna in to srečo znam podariti tudi drugim.
delu in brez težav se dogovorimo za rok za oddajo člankov. Včasih zaradi preobilice dela posreduje kdo kakšen članek naknadno, vendar se vse prej dogovorimo. Tudi z županom dobro sodelujeva, nikoli mi ne vsiljuje svojega mnenja. Prepričana sem, da sem z dosedanjim delom dokazala, da sem vredna zaupanja in prav gotovo me je tudi zato povabil k nadaljnjem sodelovanju. Nekaj pa bi rada še dodala. Tiste govorice, da na občini nič ne delajo, da so nevljudni in nepripravljeni posredovati kakršnekoli informacije, gotovo ne držijo. Meni se še ni dogodilo, da bi mi bila vrata v delovnem času zaprta. Glede nagrajevanja pa raje ne bi govorila. Če ljubiteljsko opravljaš to delo, prav gotovo ne more biti tako plačano, kot redno delo. Kdor takega dela ne opravlja, si ne more zamisliti, koliko truda je vloženo, da izide ena številka. Samo en človek tega ne zmore, potrebna je ekipa, ki dela, ki si zaupa in ki drug drugemu pomaga. Vsak honorar je dobrodošel, še več pa je vredno zadovoljstvo ljudi, ki te povprašajo, kdaj bo izšla naslednja številka, in te kdaj tudi pohvalijo.
Za svoje delo niste nikoli javno pohvaljeni, nikoli se ne pojavljate na nobeni sliki v časopisu. Kako to, da se izogibate publiciteti?
Ne bi rekla, da se namerno izogibam publiciteti. Tako pač je. Nekaterim je že v naravi, da se morajo javno vsakodnevno izpostavljati in se radi glasno pohvalijo, kaj vse so naredili, pa čeprav je to zame čisto običajna stvar. Tako pač zdravijo svoje manjvrednostne komplekse. Mogoče mi res manjka nekaj bahavosti, vendar je prav nič ne pogrešam. Vesela sem, če kdo opazi, da mi je kakšna stvar res dobro uspela, največ pa mi pomeni lastno zadovoljstvo. Če občutim zadovoljstvo ob uspehu, potem sem tudi najbolj srečna in to srečo znam podariti tudi drugim. Morda bi slika v časopisu pripomogla k večji prepoznavnosti. O tem bi lahko govorili tisti, ki tako ali tako samo študirajo, kako z bleščečim videzom omrežiti ljudi. Mene še vedno vodi misel: bistvo je očem nevidno.
Kako na vaše delo gleda vaša družina, ali vas podpira in ali vam mogoče za njih na koncu dneva zmanjka časa?
Seveda me podpirajo, saj drugače tega ne bi mogla opravljati. Pri nas si delo vedno razdelimo; vsak opravi tisto opravilo, ki ga najbolje zna. Če imam preveč dela za šolo in časopis, pa delo malo počaka. Ob koncu tedna je vedno vse postorjeno. Imam srečo, da imam okoli sebe tako razumevajoče ljudi.
Težko si predstavljam, da bi ob tolikšni vpetosti v delo imeli kaj dosti prostega časa. Pa vendar se verjetno najdejo dnevi in urice, ki jih želite imeti samo zase. Kako jih preživite? Se odmaknete v kak miren kraj ali ga preživite aktivno?
Odvisno od dneva in razpoloženja. Uživam v sprehodih, poleti tudi kolesarim, rada zahajam v hribe, kjer se počutim kot prerojena. Tako se mi zdi, kot da vse skrbi pustiš doma in neobremenjeno uživaš v pogledih na neokrnjeno naravo. Pa da ne bo pomote, ne izogibam se ljudem. Rada sem v prijetni družbi, kjer se nasmejemo in smo veseli ljudje.
Kdor takega dela ne opravlja, si ne more zamisliti, koliko truda je vloženo, da izide ena številka. Samo en človek tega ne zmore, potrebna je ekipa, ki dela, ki si zaupa in ki drug drugemu pomaga.
:
Spoštovani!
Zahvaljujemo se Občini Vodice za finančno podporo plesalk hip hopa: Ane Hočevar, Eve Podgoršek in Urše Rahne, ki so se udeležile svetovnega prvenstva v hip hopu 2006 (v kategoriji pionirjev) v Bremnu v Nemčiji, od 27. septembra do 1. oktobra 2006.
Z veliko truda in veselja do plesa smo priplesali do polfinala in osvojili 12. mesto.
Plesni pozdrav!
Predsednica PK Miki Saša Eminič, plesna učiteljica in vodja skupine Martina Tekavec in plesalci hip hopa
ZAHVALA
Prostovoljno gasilsko društvo Vodice želi vsem občanom, občine Vodice obilo zdravja, sreče in veselja v novem letu 2007.
Hkrati se zahvaljujemo vsem krajanom Vodic za prispevke, ki ste jih ob novem letu namenili za naše društvo. Sredstva, ki jih ob novem letu zberemo kot prostovoljni prispevek za gasilski koledar, v celoti namenimo posodobitvi opreme in voznega parka PGD Vodice. Ta sredstva predstavljajo tudi dobršen del proračuna društva, namenjenega za investicije. V lanskem letu smo s pomočjo teh sredstev zamenjali okna v gasilskem domu. Zamenjava oken bo bistveno prispevala k zmanjšanju stroškov za ogrevanje, saj je v gasilskem domu potrebno vzdrževati ustrezno temperaturo nad lediščem zaradi inštalacij in cistern z vodo, hkrati pa ogrevati dom tudi zaradi vseh rednih aktivnosti, ki potekajo v gasilskem domu. V letošnjem letu bomo nadomestili stole v veliki sejni sobi, saj je večina stolov že močno dotrajanih in razmajanih, povprečna starost stolov pa krepko presega povprečno starost članov. Poleg tega bomo dokupili še nekaj zaščitnih sredstev ter zaščitnih oblek.
Ne glede na to, da smo vedno bolj usmerjeni v operativno dejavnost, pa se tudi letos ne bomo odrekli gasilski tomboli, ki jo pripravljamo za soboto, 10. februarja 2007, v kulturnem domu v Vodicah. Zabave ne bo manjkalo, zato vas vabimo, da se nam pridružite in skupaj z nami zakorakate v predpustni čas.
Za upravi odbor PGD Vodice zapisal predsednik Bogomir Novak
ZAHVALA
Prostovoljno gasilsko društvo Polje se vsem svojim članom in krajanom vasi Polje, Skaručna, Vojsko in Povodje zahvaljuje za prispevke ob novem letu.
Gasilci iz PGD Polje
V letu 2006 smo prevozili veliko kilometrov
Jt Jernej
Tole prvo javljanje iz MAK kluba v letu 2007 bi najprej rad izkoristil, da v imenu vseh članov našega kluba zaželim veliko sreče in zdravja vsem bralkam in bralcem Kopitarjevega glasu.
Naš MAK klub res ni velik, vendar smo vsi člani, poleg tega da "božamo" in vzdržujemo naša starodobna vozila, tudi drugače zelo aktivni. Dovolite mi, da vam na kratko povem, kaj smo počeli v preteklem letu. Udeleževali smo se vseh srečanj v okviru naše krovne organizacije SVS (Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil). Tako smo s svojimi motorji in avtomobili vozili v Naklem, Mariboru, Slovenski Bistrici, Vipavi, Ljutomeru, na Madžarskem pa tudi drugje. Avgusta smo v Vodicah organizirali že 4. vseslovensko srečanje starodobnikov. V prelepem sončnem vremenu se nas je zbralo preko dvesto. Atraktivno vožnjo po vaseh naše in sosednjih občin smo z vmesnimi postanki zaključili s podelitvijo priznanj in družabnim srečanjem pod lipami pri farni cerkvi. Veseli in ponosni smo, da si je naše starodobnike prišlo ogledat veliko Vodičanov in navdušencev iz cele Slovenije. Za res vzorno organizirano srečanje smo bili deležni pohval vseh udeležencev in priznanja naše krovne zveze SVS. Ob tej priliki bi se radi zahvalili za sodelovanje gospodu županu Branetu Podboršku, gospodu župniku Francu Mervarju, za pomoč pa vsem, ki so pomagali pri izvedbi, predvsem našim sponzorjem.
Del naših članov se po Sloveniji organizirano vozi tudi z novimi, modernimi jeklenimi konjički. Sredi poletja so se tako odpravili tudi na precej daljšo pot. S petnajstd-nevnega motorističnega potepanja po Italiji, Grčiji, Makedoniji, Srbiji, po Kosovem, Bosni in Hrvaški so se po 4700 prevoženih kilometrih in polni lepih vtisov vsi srečno pripeljali domov.
Ta zima pravzaprav še niti ni pokazala zob, mi pa že komaj čakamo na prve pomladanske sončne žarke, da naše bolj ali manj stare jeklene konjičke, vse olepšane in skrbno pripravljene, pokažemo tudi vam. O tem, kdaj in kje se bomo letos srečevali, več v eni od prihodnjih številk vašega in našega Kopitarjevega glasu.
Lep motoristični pozdrav iz MAK kluba!
Slovo
staremu letu
Kje in kaj se je zgodilo, povprašali boste, kje je bilo? Da, v Domu krajanov v Utiku, vse to bilo je na vidiku.
Jedro društva upokojencev na estrado se postavi, kot krog pravih razsvetljencev mešani naravi.
Ob strani jelka okrašena, na odru Jelka vsa vznesena. Zelo nas navdihuje in nas v čase vedre kuje.
Predsednik Janez nas lepo pozdravi, da izbrali čas smo pravi, da leto staro naokoli je, naj v novem bodi zdravo vse.
Ob kavici na odru se venček vije, upokojenk pravih naše domačije. Malo se modruje - malo se vzdihuje, no pa gre, da le ni huje.
Pa reče in pristavi tretja, da za zimo ne bo gretja. Nazadnje pa kot iz kanona jo useka prava primadona.
Ob lajni milozvočne melodije nas naš Vinko navdihuje. Ob njem pa Franc opazno žuli, da preveva vse do duri.
To je pohvale vredna noviteta, to je porok, da se še kaj obeta. Očividec misli, do kod je ta pogum, potem dojame, komu padlo je na um.
Po zaključku muzikala in odrskega bienala se nam sline pocedijo, ko dobrote nam delijo.
Gostijo in dobrot pripravi Ani, še bolje kot bilo je lani, pohanja pa vinca in potice, da imeli smo rdeče lice.
Janez v obliki podkvice nam podeli denarnice; notri evri kot čokolada, vse bilo je iznenada.
Končno vici pa rompompom, da se tresel je plafon. Ob plesu že beksl udari, kot po navadi stari.
Društvo naše ni v zatonu, rekel bi, da je v vzponu. Zdravja, sreče pisec vam želi, ko to zapiše, pa zaspi.
Stefan Podgoršek
3. veleslalom za pokal Občine Vodice
Jože Erce
Spoštovane občanke in občani, Kraljevski klub Vodice in Občina Vodice vas vabita na tradicionalni veleslalom, 8. februarja 2007, na Krvavec. Kot vedno do sedaj, se na progi za žetone odpelje ena sama vožnja, ki šteje za končni čas posameznika in skupine. Tudi letos bomo izpeljali tekmo skupin, in sicer morajo skupino sestavljati najmanj tri dekleta in sedem moških. Vsak njihov čas se sešteva za celo skupino in osebni rezultat v svoji kategoriji. V primeru odstopa posameznika se skupini prištejeta dve minuti. Vsaka skupina ima svojega vodjo ekipe, ki mora prijaviti celo skupino in jo tudi imenovati. Tekmovalci štartajo po starosti - od najmlajše/ga do najstarejše/ga.
Tekmujejo lahko zgolj občanke in občani občine Vodice ter rojeni v naši občini. Številke dobite pri spodnji postaji kabinske žičnice.
8. februar 2007
Pri prijavi navedite:
ime in priimek, datum rojstva, spol in ime skupine.
Primer: Janez Novak, 03.12.1973 M; K.K.V. (Kraljevski klub Vodice)
V tabeli so že določene skupine. Starostne skupine veljajo za ženske in moške.
od	do	starost
??	1997	do 10
1994	1996	11 - 13
1990	1993	14 - 17
1986	1989	18 - 21
1980	1985	22 - 27
1974	1979	28 - 33
1968	1973	34 - 39
1959	1967	40 - 48
1952	1958	49 - 55
1951	??	55 - ??
Društva / Kulturne dejavnosti
Fotografska razstava
V predprazničnih dneh se je v Vodicah zgodil nevsakdanji, a zanimiv i	kulturni dogodek
Vida Pirc
V čakalnici splošne ambulante v Vodicah je bila otvoritev fotografske razstave na temo soline.
Avtor razstave je Marko Grujiči , sin splošnega zdravnika v naši ambulanti v Vodicah. To je njegova prva samostojna razstava, ki jo je pripravil za očetovo petdesetletnico, na ogled pa bo do marca. Sicer je amater, a je na različnih natečajih že večkrat posegel po najvišjih mestih. Estetski smisel in osebni odnos do narave ob pomoči sodobne fotografske tehnike sta njegovi glavni orodji.
Za tokratno razstavo je izbral temo Soline, ki v turobnih zimskih dneh pričara pridih Mediterana. Kot pravi sam, so Sečoveljske in Strunjanske soline pravi biser slovenske naravne in kulturne dediščine. Več stoletij star način pridelave soli se je popolnoma ohranil in je še danes nekaj posebnega. V Muzeju solinarstva se še vedno prideluje sol na način, ki izvira iz 14. stoletja. Nekaj posebnega so tudi raztresene opuščene nekdanje solinarske hiše s svojo značilno podobo. Težko solinarsko delo je celo prebivalce naredilo za posebneže. Na oko pusto okolje je kljub vsemu odličen habitat za številne živalske in rastlinske vrste, kar na prvi pogled iz slik ni neposredno razvidno. Če pa se lotiš ogleda podrobno, to življenje zaznaš v še tako izsušenih brežinah solinarskih nasipov in kanalov.
S posebnim čutom do te edinstvene krajine je avtor zanimivo ujel v fotografski objektiv prastaro dejavnost severnega Jadrana. Ko boste v prihodnjih mesecih zaradi različnih težav morali stopiti do zdravnika, si razstavo le oglejte; mogoče bo kanček pomagala k hitrejši ozdravitvi.
Prijave na tekmo sprejemamo najkasneje do 5. februarja 2007, na telefonsko številko 031 658 891 - Jože, ali 041 218 424 - Leon, ali na e-mail; kkv2002@gmail.com
Cicibančki/ce	0	1997	do 10
Ciciban/ke	1996	1994	11 - 13
Otroci Ž/M	1993	1990	14 - 17
Mlajši mladinci/ke	1989	1986	18 - 21
Starejši mladinci/ke	1985	1980	22 - 27
Mlajši člani/ice	1979	1974	28 - 33
Člani/ce	1973	1968	34 - 39
Starejši člani/ice	1967	1959	40 - 48
Veterani/ke	1958	1952	49 - 55
Starejši veterani/ke	1951	1907	56 - 100
Župan obiskal najstarejše
Alenka Jereb
Leto je naokoli, zato se je župan Brane Podboršek z dobrimi željami še pred božičnimi prazniki odpravil na obisk k našim najstarejšim občanom. Sončna sobota pred božičem je bila kot nalašč za tako prijetno dejanje. Začeli smo v Repnjah, nadaljevali v Vodicah, Šinkovem Turnu in obisk zaključili pri najstarejši občanki na Skaručni. Letos žal zaradi bolezni nismo obiskali Angele Jeraj z Dobruše in Cite Zupin iz Utika, ki sta te najlepše dni preživeli v bolnišnici. Obema gospema želimo, da bi čim prej okrevali in se vrnili v varno zavetje svojega doma.
občane
V Repnjah smo obiskali Julijano Bilban. Pričakala nas je nasmejana, zalotili pa smo jo ravno ob branju dnevnega časopisa. Pravi, da v časopisu zveš veliko zanimivega, zato ga prav rada prebira. Čeprav dobro vidi le na eno oko, ji to ne prepreči, da ne bi pogledala vanj. Vsak dan se odpravi k jutranji maši v cerkev v samostan, le zadnjih nekaj dni, ko je pritisnil mraz, se je raje zadrževala doma. Najprej maša, nato zajtrk, po zajtrku pa počitek. To je že njena ustaljena navada. Pri hoji si pomaga z berglami. Živi v skupnem gospodinjstvu s hčerko, ki vzorno skrbi zanjo. Pod isto streho prebivajo kar štiri generacije, ki dokazujejo, kako pomembno je, da mladi poskrbijo za starejše. Zaupala nam je, da izvira iz trdne rodbine, saj je njena najstarejša sestra dopolnila že 102. leto in prebiva v Domu starejših občanov v Kamniku. Pred tednom dni jo je obiskala, saj bi bilo brez obiskov in druženja življenje pusto.
Pot smo nadaljevali k Ani Brank v Vodice. Župana je pozdravila v njenem hudomušnem stilu-. "Sem še vedno tu, kar vztrajam!" Župan pa njej nazaj-. "Veste, je kar prav, da oba vztrajava!" Malo sta se spogledala, se nasmejala in si prijateljsko stisnila roko. Poklepetala sta o tekočih dogodkih in težavah in se spomnila tudi preteklosti, ki je tako hitro minila. Spomnila se je svojih pokojnih sošolk, ki
smo jih še pred nekaj leti obiskali, pa tudi hudih časov pred 32 leti, ko je ravno v božičnem času pokopala moža. To so bili zanjo in njeno družino težki časi, polni odrekanj. Danes se veseli svojih naslednikov, hčera, vnukov in pravnukov, ki ji polepšajo jesen njenega življenja. Na
koncu sta z županom nazdravila prihajajočemu letu in si obljubila, da si naslednje leto prav tako prisrčno stisneta roko.
V Vodicah smo obiskali še enega občana. Na Kamniški cesti stanuje Franc Jež, Ježev ata po domače. Zaradi bolezni ga sosedi ne vidijo več tako pogosto, kot so ga včasih, saj večino dni preživi v hiši. Pri hoji si pomaga z berglami, posluša radio, novice pa mu prinašata hčeri, ki ga obiskujeta vsak dan in skrbita, da je oče postrežen tako, kot se spodobi. Vsakodnevno ga obiskuje tudi patronažna sestra, tako da je oskrbo-
van bolje, kot bi bil v bolnišnici. Poznal je vse starejše občane, ki smo jih nameravali obiskati, in prav ponosen je, da je
najstarejši moški v Vodicah. Rad se spominja dni, ko je v marsikatero hišo na območju današnje občine napeljal elektriko, pa o kruhu je vedel veliko povedati in o tem, kako je popravljal kolesa... Življenje tako hitro teče; dvajset let je že vdovec, škoda le, da mu je pred nekaj leti tako ponagajalo zdravje. Kljub lepim letom, 1. januarja je dopolnil 91 let, se še dobro drži. Vesel je bil županovega obiska.
Odpravili smo se še k enemu pripadniku moškega spola, k Antonu Koscu iz Šinkovega Turna. Od nesreče pred dvema letoma, ko ga je zbil avto, se je kar opomogel. Noga se mu je pozdravila, le sliši bolj malo. Z ženo Francko preživljata te mrzle zimske dni ob ognjišču, malo bereta in kramljata z otroki in vnuki, ki zgledno skrbijo zanju. Oče Tone v toplih dnevih še kaj postori okoli hiše pa v hlev tudi stopi in pogleda za živino. Čreda ovac se pase na travnikih okoli domačije, tako da kmetijstvo ne bo izumrlo pri Koščevi hiši. Rad spremlja tudi dogajanja po svetu, le zvok pri televiziji mora biti vedno na najvišji jakosti, saj očetu sluh nagaja. Sin Tone se pošali, da bo ata Tone do 100. leta kar brez slušnega aparata zmogel, po stotem si ga bo pa prav gotovo omislil. Koščeva najstarejša sta najbolj ponosna na vnuka, Žigo in Tonija, ki rada priskočita starim staršem na pomoč in pravita, da sta pri roki ob vsakem trenutku.
Frančiška Gosar se je po sinovi smrti začasno preselila na Skaručno k hčerki Mari. Pravi, da ji zdravje še kar služi in še vedno rada poseže po igli in kaj ročno zašije. Zaljubljena je v šivanje, šivalni stroj pa je pustila na Selu, kjer je prej živela. Zaupala nam je, da brez dela nerada sedi, saj meni, da mora človek delati, dokler je na svetu. Ponosna je, da še sama poskrbi za sebe. Ob lepem vremenu se sprehaja okoli hiše, saj ji svež zrak dobro dene. Nasmejana in gostoljubna je ponujala drobno pecivo, ki ga je spekla hči, in tako preprosto povedala-. "Gospodinja je vesela, če ljudje radi jedo." Lepo je videti tako zadovoljno starostnico, ki s ponosom pove, da je zdrava in da ne potrebuje nobenih
zdravil. Prav gotovo jo pokonci drži smeh in dobra volja, ki Frančiški Konjar sijeta iz oči.
Nekoliko slabotnejšega zdravja kot lansko leto je Frančiška Konjar. Pravi, da je bila pred kratkim v bolnišnici zaradi težav s srcem. Nič prijetno ni bilo takrat, ko je morala na urgenco, ko pa so jo poslali v dobro domačo oskrbo, je bila najbolj vesela. Ni ga čez domačo posteljo in domačo izbo, kjer se človek vedno najbolje počuti. Tega se zavedajo tudi domači, zato dobro skrbijo za mamo, da je vedno na toplem in da ima vse pri roki, tako kot se za starejšega človeka spodobi.
Njena soseda, Ana Marija Burnik, je
avgusta dopolnila 90 let. Pozimi se najraje zadržuje v hiši, poleti pa zelo rada poseda na terasi in pomaga mlajšim, in sicer pri pripravljanju hrane za ozimnico, olupi krompir ali drugo zelenjavo, zelo rada pa tudi bere. Najraje ima kriminalke in romane in pravi, da si tako zapolni čas. O prebrani knjigi razmišlja tudi takrat, ko ne
L
more spati. Včasih si ogleda na televiziji kakšen lep film. Hodulja ji služi za oporo pri hoji. Pred tremi leti si je zlomila nogo, kasneje tudi medenico. Pa ni omagala -opomogla si je, tako da danes s pomočjo opore samostojno hodi po hiši. Rada se spominja dni, ko je brez vsakih težav skrbela za družino, kuhala, pazila na vnuka in hodila v trgovino. Ko je župan obljubil, da bo napel vse moči, da bodo na Skaručni ponovno odprli trgovino, se ji je kar razjasnil obraz. Trgovina mora biti na Skaručni, saj je nujno potrebna za vse starejše ljudi, ki lahko še poskrbijo sami zase.
Obisk smo zaključili pri najstarejši občanki, Mariji Pustovrh, ki bo marca dopolnila 97 let. Se vedno tako nasmejana, zadovoljna in nekoliko hudomušna kot pred dvema letoma, ko smo bili zadnjič pri njej. Lansko leto je naš obisk preprečila nezgoda, ki je imela pri Mariji za posledico nogo v mavcu. Županu je čestitala in pravi, da je bila najbolj vesela njegovih obljub v intervjuju, da se bo občina potrudila in poskrbela za starejše občane. Dopoldne ji čas hitro mineva; prebere časopis, obišče jo soseda Angela, popoldne pa se nekoliko vleče. Pravi, da prebere v časopisu vse tisto, kar piše o Drnovšku in Janši, in vse tisto, kar piše z velikimi črkami. Če ne gre drugače, si pa z lupo pomaga. Poseže tudi po mašni knjigi, prebere kakšne litanije, tako da popoldne hitreje mine. O sebi pravi, da je imela lepo mladost, sedaj ima pa še lepo starost. Človek mora biti vesel, saj, kot sama pravi, ima veselega človeka še Bog rad. Zadovoljna je s svojim življenjem, pohvali se s pokojninico, nič ji ni hudega. Hči Ani lepo poskrbi zanjo, zato ji življenje mirno teče. Za slovo nam je podarila čokoladna srca, taka v rdečem ovojnem papirju, ki jih ima vedno pri roki v nočni omarici.
Ni kaj, prav prijetni so ti naši najstarejši občani. Tudi mi jim želimo, da bi jim zdravje še dolgo služilo in da bi čim lepše preživljali jesen svojega življenja.
Šahovski uspehi
Franc Poglajen
V zadnjem obdobju je Jan Gantar dosegel nekaj lepih uspehov. Uspešno je igral za člansko klubsko ekipo v II. šahovski ligi zahod, kjer je ekipa osvojila 3. mesto, Jan pa je prispeval pet točk iz sedmih partij. Uspešno je nastopil v članski ekipi v I. domžalsko-kamniški ligi, kjer je prispeval tri točke in pol za ekipo.
2. Turnir ciklusa turnirjev mladih
Tekmovanje, v organizaciji SK Komenda, je bilo izvedeno 10. 11. 2006 na Osnovni šoli Milana Suštaršiča v Ljubljani. V konkurenci stotih igralk in igralcev je zmagal Jan Gantar (OS Vodice, SK Komenda) s šestimi točkami in pol. Sledita mu Domen Hiti (OS Ig, SK Ig) in Tim Pipan (OS Trnovo, SD Trdnjava, 1896 Ljubljana). Neža Cankar je osvojila 39. mesto. V skupnem seštevku vodi Domen Hiti z 284 točkami, sledita mu Samo Rožič z 267 točkami in Jan Gantar z 261 točkami. Med šolami vodi OS Miroslava Vilharja iz Postojne z 900 točkami, pred OS Domžale z 881 točkami, OS Vodice pa je trenutno na 7. mestu. Med klubi pa je največje število točk dosegel SK Komenda, tj. 2326 točk, pred SK Ig, ki ima skupno 1052 točk. Na dveh turnirjih je nastopilo 131 igralk in igralcev iz 42 osnovnih šol iz osmih regij.
Miklavžev turnir
Tradicionalno tekmovanje mladih v organizaciji SK Komenda je bilo izvedeno v soboto, 2. 12. 2006, v prostorih Osnovne šole Komenda-Moste. Nastopilo je 66 mladih igralk in igralcev. Zmagal je Domen Hiti (SK Ig) z 8 točkami, sledita pa mu na 2. mestu Janez Kavčič (LSK Metalka Trgovina) s sedmimi točkami in pol in na 3. mestu Jan Gantar (SK Komenda) s sedmimi točkami.
Po sončnih žarkih skozi oblake na zemljo...
Miklavž razveselil z rdečimi darilci
Jerneja Kimovec
Prišel je kot vsako leto obiskat vse pridne (kot je sam rekel, tudi odrasle, ne le otroke), ki so zapisani v Zlato knjigo. Pa tudi tiste malo manj pridne, ki so si v preteklem letu prislužili kakšno črno vrstico -da jim ponudi še eno priložnost.
Prepotoval je mnoge dežele in se neko nedeljo vendarle ustavil tudi v Vodicah. Dolgo smo gledali v nebo, ki mu je s sončnimi žarki ustvarjalo pot iz nebes. Sicer smo ga resda pričakovali na saneh, a ker se letošnjo zimo sneg nekje obira, je moral v zadnjem trenutku spremeniti načrte in svoje iskre vrance vpreči v kočijo. Pa nič za to. Otroci so ga že od daleč prepoznali po dolgi beli bradi, belem oblačilu in kapi ter seveda po nepogrešljivem spremstvu belih... in črnih! Tistih črnih, ki se takoj zapodijo med poredne otroke in iz njih prepodijo hudobne misli. Pridni otroci so seveda vedeli, da se nimajo česa bati, in so veselo zobali sladkarije, ki so jim jih ponujali angelčki. Medtem pa je porednim postalo žal za vse grdobije in so se skrivali za maminim krilom, za očkovimi nogami in za avtomobilskimi gumami. Bilo je veliko vreščanja in sem ter tja so katerega le dobili v kremplje... Ja, ja, drugo leto bo dvakrat premislil, preden bo mlajši sestrici skril igrače...
V živahnem vrvežu je Miklavž odkorakal na oder, ki so ga prostovoljci iz Mladinskega centra Vodice praznično okrasili, in najprej prebral nekaj lepih misli iz Zlate knjige. Spomnil nas je na uboge in revne otroke ter tiste v vojnah, ki nimajo takšne sreče kot otroci v Vodicah. Ti morajo biti zato za vse, kar imajo, še posebej hvaležni. In res so otroci iz Vrtca Skratka Svita in OS Vodice svoje veselje pokazali s pesmijo, igro in plesom. Miklavž pa jih je za pogum nagradil s simpatičnimi rdečimi darili, v katerih so se skrivale žoge skupaj z drobnimi presenečenji za sladokusce. Prireditev je vodil Jure Sešek, ki je kot vedno znal poskrbeti za prijetno vzdušje, četudi se je vreme kisalo in ni prav vedelo, ali bi v prvi plan postavilo sonce ali oblake. No, ko je Jure prišepnil, da je Miklavž že blizu, je množica otroških glasov le zvabila na dan nekaj več sončnih žarkov. Sončno pa je bilo seveda tudi na njihovih obrazih. Dobremu možu so še pomahali v slovo, potem pa odhiteli domov, da na dvorišču preizkusijo novo "športno opremo". Sedaj pa ob večerih zagotovo že skrivaj kukajo tja gor na rožnato obzorje, kjer Miklavž piškotke peče - za vse tiste, ki bodo tudi letos pridni.
Miklavževa maša
Ob prazniku sv. Nikolaja, zavetnika župnije Zapoge, nas je obiskal ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran. Bili smo veseli in ponosni, da je v naši mali župniji ob sklepu češčenja svetega Rešnjega telesa skupaj s sosednjimi župniki obhajal sveto daritev. Posebej so ga bili veseli najmlajši. Vsakemu otroku, ki je pristopil k njemu, je naklonil
nekaj časa. Izročil mu je tudi Miklavževo darilo, ki sta mu ga iz velikega koša podajala dva angela. Želimo, da bi nas gospod nadškof še kdaj obiskal.
Župljani sv. Nikolaja iz Zapog
Črna kronika
ČRNA KRONIKA (30. 11. 2006 - 4. 1. 2007)
JAVNI RED IN MIR:
-	v Vodicah je prišlo do spora med sosedama zaradi zabojnika za smeti, katerega je povzročiteljica prevrnila in metala vsebino v sosedo; sledi obdolžilni predlog na sodišče;
-	v naselju Utik je doma razgrajal vinjen moški; kršitelju je bila izrečena globa na kraju.
PROMETNE NESREČE:
-	zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in izsiljevanja prednosti v križišču je pri naselju Vesca prišlo do prometne nesreče, v kateri se je ena oseba lahko telesno poškodovala; sledi obdolžilni predlog zoper povzročitelja;
-	zaradi vožnje pod vplivom alkohola se je v naselju Hraše prevrnil kolesar in padel na pločnik ter se lahko telesno poškodoval; kolesarju je bil izdan plačilni nalog.
KRIMINALITETA:
-	v Zapogah so neznanci vlomili v hišo, vendar iz notranjosti niso ničesar odtujili;
-	v osnovni šoli v Vodicah je neznanec izvršil tatvino mobilnega telefona;
-	v Vodicah so vlomili v garažo hiše in iz nje odtujili gorsko kolo Nakamura, vbodno žago in komplet svedrov;
-	v Hrašah so vlomili v hišo in iz nje odtujili denar;
-	na Skaručni so vlomili v stanovanjsko hišo, iz katere so odtujili LCD televizor;
-	na Skaručni je neznanec porezal vrhove sadnih dreves;
-	v Kosezah pri Vodicah so neznanci iz odklenjene garaže odtujili motorno žago znamke Stihl;
-	v Polju pri Vodicah so iz službenega vozila policije odtujili eno registrsko tablico. Storilci so bili še isti dan dobljeni in bo zoper njih podana kazenska ovadba na sodišče;
-	na parkirišču pokopališča v Vodicah so vlomili v osebni avtomobil in iz njega odtujili žensko denarnico z dokumenti;
-	v Vodicah je bilo vlomljeno v lokal Kubu; iz notranjosti so odtujili steklenice žgane pijače;
-	v Povodju so vlomili v diskont Trta in iz njega odtujili večjo količino različnih alkoholnih pijač;
-	v Goričanah je bilo vlomljeno v dve pisarni, iz katerih so odtujili LCD monitor;
-	v Vodicah so odtujili dve registrski tablici LJ U4-645 iz osebnega avtomobila;
-	v Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili žensko torbico z vsebino.
OSTALO:
-	v gozdu v bližini naselja Vojsko je občan našel križ s kipcem jezusa; križ se hrani pri najditelju;
-	v Polju pri Vodicah je moški v novogradnji padel po stopnicah v klet; moški se je telesno poškodoval in je bil odpeljan na UB KC v Ljubljani na nadaljnje zdravljenje.
Policisti PO Medvode želijo bralcem Kopitarjevega glasu varno in srečno v novem letu 2007.
Korcek ali ciklama
Tomaž Brank
Se ena lončnica, ki jo bolje poznamo po drugem imenu, saj je slovensko ime korček poznano le redkim, torej zelo dobrim poznavalcem lončnic. Slovensko ime je ciklama dobila zaradi značilnega cevastega cvetja, ki je podobno čaši. Sodi med lončnice, ki poživljajo naše domove predvsem v zimskem času, zlasti v obdobju po novem letu. Prve ciklame so na razpolago v vrtnarijah ali cvetličarnah že v jesenskih mesecih. Čeprav večina lončnic ne cveti dolgo, za ciklamo tega ne moremo trditi. Nasprotno, je ena redkih lončnic, ki nas s svojim cvetenjem tako dolgo navdušuje, ne glede na to, da nima ves čas veliko cvetov. Čeprav je domovina ciklame Sredozemlje, jo poznamo tako dobro, kot bi izvirala iz naših krajev. Spada v družino jegličevk in jo pri nas lahko najdemo tudi v naravi; konec poletja in jeseni cveti v skoraj vseh iglastih gozdovih po Sloveniji, vendar ne sobna, pač pa navadna gozdna ciklama, ki je v naravi ne moremo spregledati. Kaj je za to lončnico najbolj značilno? To so zagotovo cvetovi in pa listi. Listi so srčaste oblike in jih po zgornji, temno zeleni, gladki listni ploskvi krasi belkast ali srebrnobel mozaik listnih žil, s spodnje strani pa so listi tipično rdečkasti. Vse, kar v lončku te lepe lončnice zraste, poganja iz gomolja.
Ciklama ni lončnica za toplejše prostore, saj ji višje temperature ne ugajajo; lahko bi rekli, da jo celo dušijo. Dober pokazatelj te teze je hitro rumenenje listov in hitro zorenje cvetov, ki tako zgubljajo živahno barvo. Zato kuhinje in dnevne sobe niso prostori zanjo. Ugajajo ji zlasti temperature do i60C, idealna temperatura zanjo pa je i20C. Imamo jo lahko tudi v toplejših prostorih, vendar priporočam, da jo čez noč postavljate v hladnejši prostor, ker boste s tem podaljšali njeno cvetenje. Pri oskrbi ciklame je pomembno tudi zalivanje. Ciklamo vedno zalijemo tako, da vodo popije sama, torej v okrasni lonec ali podstavek, ker bi z zalivanjem po listih ali gomolju lahko povzročili propad popkov (bolezni..) ali cele sadike. Po približno pol ure pa odlijemo vso vodo, ki je še ostala. V primeru, da smo na ciklamo pozabili in je že močno ovenela, jo pred zalivanjem zavijemo v časopis tako, da se ta ne bo mogel napiti vode. Po nekaj urah časopis odstranimo. Ciklame ne postavimo na prostor, kjer bo nanjo sijalo sonce, ker bo to povzročilo ožige in venenje. Ne smemo
pozabiti na dognojevanje, ki naj se ponavlja vsakih i4 dni, tudi takrat, ko ne cvetijo, saj ciklame rade cvetijo v dveh ali celo treh intervalih, ko imajo več cvetov.
Zaradi izrednega sortimenta in barvne palete imamo pri odločitvah za vzgojo probleme še sami vrtnarji. Izbor med velikocvetnimi in mini ciklamami je izreden, vendar mislim, da stranke pri nakupu takega problema ne bi smele imeti. Zelo dobro izgleda, ko postavimo po dve ali tri ciklame skupaj v kakšne košare ali pa posamezno med zelene, necvetoče lončnice.
Pri temperaturah okoli i00C imamo lahko ciklame zunaj, toda ne na soncu, kar lahko opazimo na Primorskem pri kar precej domovih.
Ciklame so zelo hvaležne cvetoče lončnice, ki so tudi cenovno zelo ugodne, še posebej če pomislimo, da vzgoja od setve pa do prodaje traja skoraj celo leto. Je tudi lončnica, ki jo lahko obdržimo več let. Nagrada je gomolj, širok skoraj i0 cm, ki zmore na enkrat preko i00 cvetov. Sam sem že vzgojil take ciklame. Največ cvetov mi je uspelo vzgojiti z belo mini ciklamo, staro skoraj 4 leta, ko smo na rastlini našteli preko i40 cvetov. Pogled na tako ciklamo zares vzbudi zadovoljstvo.
Kaj lahko postorimo v tem mesecu:
-	pregledamo in popravimo orodje;
-	ker vreme še vedno dopušča, lahko postorimo jesenska dela;
-	hranimo ptice;
-	opravimo že lahko zimsko škropljenje v sadovnjaku;
-	naredimo načrt za vrt (kolobarjenje);
-	vsi ljubitelji balkonskega cvetja bodo pregledali matične in mlade sadike, ki jih vzgajajo sami (zaradi škodljivcev in bolezni) ter po potrebi škropili;
-	zaradi pretople zime odstranite zaščito pred zmrzaljo, predvsem zaradi nastanka bolezni in možnega razmnoževanja škodljivcev.
Vsem želim srečno in uspešno 2007!
:
Zdravstveni kotiček / Pisma bralcev
Rotavirus
Nalezljive bolezni
Francka Rozman
Izvajanje osebne higiene, higiensko rokovanje z živili, vzdrževanje čistoče v sanitarijah in drugih prostorih preprečuje možnost prenosa najrazličnejših virusov. Še posebej pomembno je dosledno izvajanje higiene rok. Otroke moramo že od najzgodnejše starosti učiti higiene rok in jih nadzorovati, da bodo roke temeljito umili z milom, vedno ko je to potrebno, kajti "kar se Janezek nauči, to Janez zna".
Že od leta 1945 so v Ameriki, Avstraliji in na Japonskem potekale raziskave o prenosu črevesnih okužb. Leta 1973 je bil odkrit rotavirus, ki je dobil ime po značilni obliki. Rotavirusi so okrogli virusi, ki povzročajo bolezen pri človeku in številnih živalih. Odporni so na številna razkužila. Uničijo jih le alkohol, formalin, lizol in nekatere kisline.
Rotavirus povzroča drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Je močno kužen, kar pomeni, da se zlahka prenaša z osebe na osebo. Okužimo se z neposrednim stikom, z dotikanjem okuženih predmetov, površin ali igrač; tako se rotavirus preko rok zanese v usta. Možen pa je tudi prenos po zraku, ko se rotavirusi iz fekalnih iztrebkov ali izbruhanin sprostijo v zrak in pride do vdihovanja okuženega zraka.
Najbolj dovzetni za okužbo so majhni otroci. Pogosto se prične bolezen z bruhanjem in drisko. Blato je tekoče, včasih zeleno, lahko mu je primešana sluz in včasih celo nitke krvi. Nekateri otroci imajo visoko vročino. Otrok postane žejen, razdražljiv in nato apatičen, poležava, več spi, ima vdrte oči, suha usta in lepljiv jezik. Če teh znakov ne prepoznamo pravočasno in mu ne nadomestimo izgubljene tekočine, se dehidracija stopnjuje in lahko pride do okvare različnih organov in celo do smrti. Pri hudi izsušitvi nadomestijo izgubo tekočine le z dajanjem raztopin direktno v žilo in je zato potrebno zdravljenje v bolnišnici.
Specifičnega zdravljenja ni. Poteka predvsem z nadomeščanjem tekočine. Otrok naj pogosto pije veliko tekočine -vodo, sladkan čaj, sadne sokove in kompote. Izkazalo se je, da uživanje sadnih čajev, sokov in lahko prebavljive hrane skrajša potek driske, zato dieta ni
potrebna. Otroku pripravite hrano, ki jo ima rad. Hranite ga z majhnimi količinami, a večkrat na dan. Dojene otroke naj mamica podoji večkrat, da tako poteši žejo. Če otrok hrano zavrača, se trudite, da mu ponudite vsaj dovolj tekočine. Z izboljšanjem bolezenskega stanja se mu bo povrnil tudi apetit.
Okužijo se lahko tudi starejši. Običajno pa pri njih poteka bolezen v milejši obliki ali celo brez značilnih bolezenskih znakov. Kljub temu pa lahko izločajo virus v iztrebku in so izvor okužbe. Inkubacija je krajša od 48 ur, nikdar pa daljša od štirih dni. Možna je ponovna okužba.
Bolezen se pojavlja v vseh deželah sveta. Spol ne vpliva na obolevnost, pač pa socialno-ekonomski pogoji, še posebej, če so v povezavi s podhranjenostjo, ki povzroča spremembe na črevesni sluznici. Veliko kužnost pripisujejo stabilnosti rotavirusa na sobni temperaturi, ker obdrži "napadalne" lastnosti, dokler ga ne uničimo z razkužili. Zdrži celo več mesecev.
Otroci, ki imajo prebavne težave, morajo ostati doma. Posebno pozornost je potrebno nameniti umivanju rok. Če pride do bruhanja, je potrebno izbruhanino čim prej očistiti in krpe zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja rotavirusov v zrak, jih prekuhati ali vreči v smeti. Prostor je treba dobro mokro očistiti in prezračiti. Rotavirus se prenaša tudi med družinskimi člani, kjer veljajo enaki preventivni ukrepi. Z upoštevanjem nasvetov lahko do neke mere zmanjšamo tveganje za okužbo in širjenje bolezni.
Pisma bralcev
Drage gasilke iz PGD Sinkov Turn!
Veseli me, da ste se spomnile na 30-letnico delovanja ženske desetine PGD Sinkov Turn. Tudi na uspehe, ki jih dosegate, ste upravičeno lahko ponosne. Zmotilo pa me je, da je pod uvodnimi besedami v članku objavljena fotografija ekipe, ki je nastala šele kakšna štiri leta pozneje in ne 27. 6. 1976. Menim, da če pišete o ustanovitvi ženske desetine, bi bilo edino primerno, da objavite tudi fotografijo prve desetine. Pravzaprav nas je bilo tistih, ki smo naredile prve korake, le devet. Fotografija iz mojega albuma sicer ni dovolj kakovostna za objavo, prepričana pa sem, da v vašem arhivu takšna obstaja.
Lepo vas pozdravlja nekdanja desetarka Helena (Jenko) Kimovec
VABILO
Vabimo vas na Klobasarsko tombolo,
ki bo v soboto, 3. 2. 2007, s pričetkom
ob 19.30 uri v dvorani na Skaručni.
Na prireditvi bo igral Trio Simrathy.
Vabijo vas gasilci iz PGD Polje
Povzetek cenika dimnikarskih storitev
/
Objavljen je bil v UR. listu RS st. 60, z dnem 9. 6. 2006.
Dimnikarstvo Uroš Verac
Dimnik z iztočnico
Dimnik z iztočnico, štedilnik z dimovodno cevjo
Dimnik z iztočnico, centralna peč z dimovodno cevjo
Dimnik z izt., c. peč z dimovodno cevjo, meritev, letni strokovni pregled
Letni strokovni pregled, dimnik z iztočnico
Letni strokovni pregled, štedilnik z dimovodno cevjo
Letni strokovni pregled, c. peč z dimovodno cevjo
Letni strokovni pregled, meritev emisije dimnih plinov
Uporabno dovoljenje, prvi pregled do 50 kw
Uporabno dovoljenje, prvi pregled, nadaljnja kurilna naprava do 50 kw
13.14 26.65
35.04
48.20 (kurilno olje)
12.27 8.98 13.37
28.48 (plin)
65.72 39.43
Na cene se doda 20 % DDV. Cene so v evrih.
Cenik zajema kar šest listov in je za razliko od prejšnjega cenika enoten za celotno Slovenijo na podlagi sklepa vlade RS. Ker je prišlo do korekcije cen, so v večini slovenskih občin dobili nižje cene dimnikarskih storitev. Žal so bile cene našega podjetja najnižje v naši državi, kar pomeni, da so cene po enotnem ceniku višje od prejšnjih.
Prav tako bi povzetek cenika izkoristil za informiranje občank in občanov občine Vodice v zvezi z lažmi, katere širi peščica posameznikov v zvezi z izvajanjem dimnikarskih storitev. Res je namreč, da naše podjetje ni več koncesionar občine, ker so dimnikarske storitve s 1. 1. 2005 izpod občin z nastopom Zakona o varstvu okolja postale služba Ministrstva za okolje in prostor. Koncesije so se enostavno prenesle in po podatkih, ki jih imam, naj bi bilo naše podjetje izključno koncesionar za čiščenje dimnikov, kurilnih naprav, meritev dimnih plinov in ostalih storitev, katere moramo izvajati vsaj nekje do leta 2015. Prosil bi lastnike objektov, naj ne nasedajo in naj poskrbijo za to, da bodo tudi z omogočanjem izvajanja del našemu podjetju varovali svoje premoženje, če jih že ne gane varovanje okolja, manjša poraba goriv...
Količina čiščenja, ki ga predvideva obstoječa zakonodaja-, trdno gorivo - 4 x letno; olje, plin - 1 x letno.
Vsem krajanom in clanom PGD Bukovica-Utik želimo srecno zadovoljno in upešno novo leto 2007.
PGD Bukovica-Utik
Pobarvanka
Nagrajenec pobarvanke iz prejšnje številke je Tadej Lakner, Vojsko
IGRA ZA "DEŽEVNE" ZIMSKE DNI.
NA VEČJI LIST PAPIRJA NARIŠITE VIJUGASTO PROGO (KOT NA RISBI). POTEM VSAK OD IGRALCEV VZAME PISALO DRUGE BARVE IN ZAČNEJO "FRCATI", KOT JE PRIKAZANO V KROGU. VSAK IMA POTEZO IN KO JE NA VRSTI NASLEDNJIČ, ZAČNE OD KODER SE VIDI PREJŠNA POTEZA. ZMAGA TISTI, KI PRVI PRIDE DO CILJA.
Ko pošle so ti moči, zaprte trudne so oči, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
VINKA KIMOVCA
iz Bukovice i6a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče,
izrečena sožalja ter nam stali ob strani v težkih trenutkih. Zahvala tudi osebju kliničnega centra, patronažni sestri Veroniki, župnikoma g. Mervarju in g. Vilfanu za opravljen pogrebni obred, govorniku DU Vodice, pogrebni službi Navček ter pevcem.
Vsi njegovi
Obvestilo
VPIS NOVINCEV
V i. RAZRED ZA ŠOLSKO LETO 2007/08
Obveščamo starše otrok, rojenih v letu 2001, da bo vpis v 1. razred OŠ v februarju (predvidoma 12., 13. in 14. 2. v dopoldanskem in popoldanskem času) v prostorih šolske svetovalne službe. Otroci in starši boste prišli skupaj. Na vpis boste povabljeni pisno. Natančne datume boste dobili pri svetovalni delavki Marjetki Šilc in na spletni strani Osnovne šole Vodice.
Z domačo glasbo v novo leto
Z domačo glasbo v novo leto
Jerneja Kimovec
Dva večera pred silvestrovim smo se v dvorani Kulturnega doma Vodice s prireditvijo Veselo v novo leto poslovili od številke 2006. Praznovanje je sicer potekalo že od 12. ure tudi zunaj na Kopitarjevem trgu, a se je bolj živahno vzdušje ustvarilo šele z večernim mrakom.
— I ^Ti
Kot je pogosto slišati, je letošnja zima še najbolj podobna pomladi, zato so tudi večerna praznovanja na prostem veliko bolj obiskana. Morda je bil to vzrok za precej prazno vodiško dvorano, ki je tik pred
začeli večer, ki se je nato stopnjeval v glasnosti in razigranosti. Za pokušino sta svoje znanje najprej pokazali Tanja in Urška Germovnik na harmoniki. Golica in Ena po domače sta napovedali, da bo ta večer vse "po domače". Nastopil je tudi Ansambel Viharnik s polkami in valčki, nato slovenskim sosedom dobro znan Valentin Antonio, del skupine Poljanski veter, ki nam je s pesmijo zaželela veselje, srečo in
novim letom gostila mnoge znane - in malo manj znane - domače glasbenike. Skupinico obiskovalcev, ki so se vendarle odločili, da si prireditev ogledajo, je zabaval Andrej Žalar. S humorističnimi vložki je povezoval posamezne nastope, vmes pa pokomentiral še kakšen zanimiv dogodek iz preteklega leta. "V teh dneh," je dejal, "postavljamo še zadnje koščke v mozaik; kmalu bomo začeli sestavljati novega."
Da je leto 2006 res lovilo še zadnje vzdihe, so nas z božičnimi pesmimi najprej spomnili domači Biseri. Tiho, času primerno, so
radost, ter člani več generacij družine Ferme, vsak na svoji harmoniki. Vsi pa glasbeniki iz bližnjih krajev, predani tipičnim slovenskim temam: planinam, cvetju, domu, družini, veselju ...
Potem pa še nekaj novih imen na vodiških odrih: Benjamin, Aljaž in Metod, člani ansambla Gorenjski fantje, so se nam prvič predstavili v dvorani, nato pa na zunanjem prizorišču energijo raztresali še pozno v noč. A ko so mladi "oblast prevzeli" zunaj, so na notranji oder stopile tri glasbene legende: Janez Majcenovič in Rok Lap, člana Kamniških kolednikov, sta vsak s svojimi edinstvenimi glasovnimi sposobnostmi tresla okoliške zidove, medtem ko ju je na harmoniki spremljal Božo Matičič. Zanj smo izvedeli, da je harmoniki zvest že 73 let! In pokazal nam je, da sta z njo vajena
nastopanja po celem svetu; od Havajev do Rusije in od Grčije do Spanije - pa nazaj do Teksasa.
Sicer ne tako daleč, pa vendarle na prijeten oddih, se bo v novem letu lahko odpravilo pet srečnih izžrebancev srečolova, ki jih je povezovalec poklical proti koncu. Terme Snovik so jim namreč poklonile brezplačne vstopnice. Za to so si seveda prislužile posebno zahvalo, prav tako kot tudi vsi, ki so omogočili še to zadnjo prireditev v letu 2006. Andrej Žalar je glavnega akterja, župana Braneta Podborška, tudi povabil, da še sam pove nekaj besed za zaključek. Tako je na koncu še iz njegovih ust sledila zahvala vsem organizatorjem in obiskovalcem ter čestitke in povabilo še na zunanji prostor. Tam so se ponovno kar same ponujale županove miške, skupaj s kozarčkom česa toplega. In po kar predolgem sedenju v dvorani se je prav prileglo druženje na svežem zraku.