Stev. 15.	Posamezna številka »fca.ra.cs 80 viiiajiev»	Leto 2,
Uredništvo in upravništvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek in petek. Naročnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, Četrtletno 3 K
'"■rprrrïr
Cer.e inseratom: enostopna petitvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 objav popust.
Otvoritev Dravskega mostu pri Velikovcu.
Prekrasen, prav jugoslovanski dan je bil priča, ko je bil 15. t. m. namesto starega, trhlega in po nemških tolpah poškodovanega mostu slovesno izročen prometu novi, od Jugoslovanov zgrajeni most Redke slavnosti se je poleg zastopnikov vojaških in civilnih oblasti udeležilo mnogo prebivalstva. Most je bil lepo okrašen in slavolok je pravil, da je to prva jugoslovanska zgradba na Koroškem. Po cerkvenem obredu blagosiovljenja, ki ga je z asistenco opravil sam g. prošt, je pozdravil gradbeni vodja g inženir Pin-terič vse navzoče. Nato je g. okr. glavar Kaki v daljšem govoru omenil zgodovino tega mosta, se spomnil žrtev pri gradbi, poudarjal, da Jugoslovani ne mislijo nikoli zapustiti teh krajev, ki so jih zvezali z mostom, in izročil most v varstvo velikovške in dobrolj-ske občine. Brzojavno sta otvoritev pozdravila g. dež. predsednik dr Žerjav in g. general Maister. Končno je v imenu Narodnega sveta govoril g. dr. Dolar, ki je primerjal stari, razpadajoči most s staro Avstrijo, novi, močni most z mlado Jugoslavijo, ki bo premostila vse zapreke in predsodke, ki še ločijo nekatere nezaup-neže od nove države. S kulturnim delom, je rekel, pridemo do srca tudi teh ljudi, ki imajo trdo skorjo, a dobro jedro. Zato pa, Drava šumeča, ki nam kažeš edino pravo pot, da morajo tudi naše misli biti obrnjene ne proti mrzlemu severu, temveč vzhajajočemu solncu nasproti, nesi in izroči bratske pozdrave vsem bratom naše domovine!
Nato se je venec, ki je zapiral na mostu prehod, odprl in občinstvo je šlo prvič preko mostu in občudovalo lepo in močno zgradbo.
Celovec kam gre tvoja pot?
(Konec.)
V mestu ni drv ne premoga ne živil. Edini vir, ki jim še kaplja, je tihotapstvo. O ko bi Krka, Vankrt in Jezero mogli govoriti in povedati, koliko nabasanih nahrbtnikov so videli potovati od nas v Celovec! To bi se mi čudili in neverjetno zmajevali z glavo! In kaj odnese Stipanek za antantno misijo, o tem vedo najbolje gospodinje iz Velikovča in Borovelj, ko naenkrat zginejo s trga vse kure in jajca kakor
kafra. Resno trdimo, da bi Celovec niti 14 dni ne mogel živeti, ko bi mi hoteli mejo tako zapreti, da bi ne šla nobena miška skoz.
Tako je torej v Celovcu: za življenje premalo, za smrt preveč. In ni nobenega upanja, da bi se razmere mogle zboijšati To ljudstvo tudi dobro ve, zato kuha jezo in nejevoljo. Zadnjič je prvikrat šinila tleča iskra na dan: v imenu trpečega prebivalstva se je nekaj pogumnih mož in žen obrnilo na angleško misijo in odkrito povedalo, da ne pričakujejo nobene rešitve ne iz Dunaja ne iz Št. Vida, pa tudi ne iz Celovca. Odkod da jo pričakujejo, tega si še ne upajo javno pevedati, ker bi jih sicer nahujskani študentje ne samo opljuvali, kakor se je to zgodilo Likartu, temveč jim prizadejali še kaj hujšega. Vendar pa vsakdo ve, odkod je Celovcu rešitev edino mogoča.
Jugoslavija ima pripravljene cele vagone živeža, da jim ga pošlje tisti trenutek, ko Celovčani zanj zaprosijo in priznajo naše pravice do onega ozemlja, ki nam gre po božji in človeški postavi.
Še letos se bo moral Celovec odločiti, ali za nas ali za Laha. Kajti da ne more sam biti in tako nadalje živeti, to je jasno ko beli dan. Kakor nam je mišljenje in razpoloženje prebivalstva znano, je 9') % za nas. Na levi strani bodo ostali samo Lemiš, Sumi, Lačkner in peščica hujskačev in vojnih dobičkarjev. Svetujemo Ce-lovčanom, naj se čim prej otresejo te bande in se odločijo za nas, da bo prej konec njihovega trpljenja!
Nikar se ne prenaglite!
Iz raznih krajev ob demarkacijski črti dobivamo poročila, da je v avstrijski coni (v coni B) veliko Slovencev in med njimi tudi mnogo Nemcev, ki mislijo prodati svoja posestva ter se preseliti k nam v cono A. Vemo sicer, da vas tam Nemci preganjajo in zatirajo; vemo, da se bojite večnih rekvizicij, oddaje premoženja, visokih davkov itd., vendar vas opominjamo: Ne premaglite se 1 Potrpite še nekaj časa 1 Kmalu pride tudi za vas čas, ko boste rešeni Nemške Avstrije. Cono A smo Nemcem že iztrgali. Da bo tudi cona B naša, o tem je prepričan vsakdo, ki zna vsaj do 5 šteti!
Širite povsod „Korošca"!
Poklinjati so hoteli, pa blagoslavljajo.
Ali ste že videli nove nemške karte : „Das Entscheidungsjahr ;920"? Zasramovati so nas hoteli s to sliko. Pravični Bog pa, ki drži vedno z Jugoslavijo, je vodil slikarju roko tako, da je iz slike nastalo ravno nasprotno : poveličanje Jugoslavije. Le poglejte, kako lepo se vidi, da se. je Korošica že odločila za Jugoslovana! Desno roko je že dvignila, da jo položi svojemu jugoslovanskemu ženinu okoli vrata, in Jugoslovan, ves razsvetljen od soinčnih žarkov, ji prinaša sladko pogačo, z drugo roko pa meče v prepad stoletne verige, v katere je bila Korošica doslej vklenjena. Njemu nasproti je slikar napravil namesto koroškega Mihelna grdega, črnega Laha, ki ji ne more dati ničesar ko prazno pest. Korošice pa ne bo dobil ne zlepa ne zgrda. Ta ni za njegove umazane roke, zato je slikar napravil med obema — plot.
Plebiscit ni boj za nerazdeljeno Koroško, ampak boj med laško polento in jugoslovansko pogačo 1
Gospodarske novice.
Ponarejeni kolki na tisočakih.
Ker krožijo v prometu tisočaki avstro-ogrske banke s ponarejenimi kolki, se občinstvo v lastnem interesu opozarja, da svoje tisočake čim preje zamenja, in sicer pri finančni deželni blagajni, izven i jubljane pa pri svojem pristojnem davčnem uradu. Ponaredba je prav dobro uspela, zato se občinstvo tem potom svari.
Popis čebelarstva.
Deželna vlada je odredila popis čebelarstva v Sloveniji. Gre za to, da doženemo, kako stoji naše čebelarstvo. Le ako bomo izkazali, da res nekaj pomenimo v narodnem gospodarstvu, smemo pričakovati, da nas bo država upoštevala in podpirala v naših težnjah.
Čebelarske podružnice ali šolska vodstva, katerim je poverjen popis, naj pazijo, da bo Statistika kolikor mogoče popolna. Noben čebelar in noben panj se ne sme izpustiti. Čebelarji pa naj nikar ne mislijo, da bi jim kdo radi popisa odvzel strd ali vosek! Vsak naj pove po pravici svoj pridelek, sicer popis nima pomena.
Zveza čebelarskih podružnic, Pliberk.
/
Stran 2.
.KOROŠEC", dne 24. februarja 1920.
Stev. 15.
Kmetje,čebelarji, spoštujte svoje organizacije!
Vsled obče draginje se je seveda zvišala tudi članarina gospodarskim organizacijam. Članarina za kmetijsko družbo z naša 16 K; za čebelarsko društvo pa 24 K letno. Opaža se, da postaja zaradi tega mnogo članov nezvestih. Ali si kmet res ne pridela 16 K, čebelar pa 24 K na leto? Ali si tedaj tudi premišlja, kadar je treba plačati za vino. Pri vinu se nikdo ne obotavlja, za organizacijo pa nikoli ni denarja.
Kmetje, čebelarji, organizirajte se! Napredek je le v organizaciji. Plačajte nemudoma članarino pri svoji podružnici, da pošiljanje listov ne preneha. Čebelarji v krajih, kjer še ni podružnice, pa naj naznanijo svoj pristop. Zvezi čebelarskih društev v Pliberku.
Tujci na Dunaju in v Gradcu,
Ker nima avstrijski denar skoraj nobene vrednosti, nakupujejo Italijani in Amerikanci na Dunaju in v Gradcu hiše po smešnih cenah. Za par tisoč dolarjev ali lir dobe najlepše hiše.
Še Madžare naj zalagamo z živežem!
Angleži so posodili Madžarom pol milijona funtov šterlingov. Za ta denar mislijo Madžari nakupiti v Jugoslaviji živil, med drugim 3 00 ton žita, 1000 ton masti in 500 vagonov klavne živine.
Zamenjava kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke za kronsko-dinarske bankovce
ni ustavljena, kakor so poročali nekateri listi. Nasprotno se ta zamenjava živahno nadaljuje ter se jemljejo iz prometa kronski bankovci po 20, 50, 100 in 1000 kron, ki po 15. marcu nehajo biti splošno plačilno sredstvo v naših pokrajinah.
Svarilo.
To, da je avstrijski denar skoraj brez vsake vrednosti, izkoriščajo avstrijski sleparji na razne načine. Nekateri ponarejajo naše kolke in jih pritiskajo na avstrijske in madžarske bankovce. V tem oziru mo/amo biti posebno previdni, kadar sprejemamo bankovce po lOuO K. Na bankovce po 10 K pa pritiskajo avstrijske znamke, ki so včasih zelo podobne našim kolkom.
Za invalide.
Naša vlada je dovolila 25 milijonov dinarjev, da se povišajo podpore invalidom in družinam vojakov, ki so padli v vojni.
Dopisi.
Slov. Plajberk. (Godovanje). Na praznik sv. Valentina je obhajal g. V. Lavsekar, pd. Bošte, svoj 52. god. Ob tej priliki se je zbialo na njegovem domu lepo Število njegovih častilcev. G. učitelj Deržaj je imel lep. nagovor na godovnika, nakar so domača dekleta zapela. Nato se je razvila priprosta domača zabava. Naš Bošte je pa tudi mož, ki je že nekaj prestal in žrtvoval
za osvoboditev in probujo slovenskega ljudstva. Ravno letos je 25 let, odkar je vstopil v naši občini v politično borbo in organiziral slovensko stranko. Prej so bili nemčurji sami, ker Slovenci niso imeli voditelja, Že teta 1896 je zmagala slovenska stranka pri občinskih volitvah v enem razredu. Od tega časa do danes je bil občinski odbornik in med tem časom tudi 6 let župan. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bii kot zvest Slovenec ves čas zasledovan in preganjan. Čeravno so ga pri naboru spoznali za nesposobnega, je moral januarja leta 1916 k vojakom in na rusko fronto. Na ta način se ga je mislil takratni nemčurski župan iznebiti za vselej. Služil je dve leti in pol. Božja previdnost ga je obvarovala, da je prišel živ in še bolj navdušen za svoj narod nazaj. Njegov sin Ciril ni bil tako srečen. Padel je na italijanskem bojišču leta 1917. Čeravno sta bila oče in sin oba v vojski, je vendar skrbel, ko je šlo za maj-niško deklaracijo, da je njegova hči pobirala podpise in jih dobila več ko tri Četrtine v naši občini. Zato se je pa začel za njegovo rodbino pravi križev pot, ko so folksverovci pridrli k nam. S celo rodbino je moral v snegu črez Ljubelj na Kranjsko in ostati tam pet mesecev. Doma so ga popolnoma oropali in mu napravili škode za okrog stutisoč kron. A njega ne uklone nobena sila, kadar gre za vero in materini jezik. Mi, njegovi častilci, mu kličemo iz dna srca: „Bog nam ga čuvaj in ohrani še pol stoletja v srečni in osvobojeni Jugoslaviji!"
Št. Peter pri Grabštanju. V letošnjem pustu so se poročili pri nas trije pari. Alojzij Trabe v Jadovcah si se izvolil za svojo družico Micko Stulč-nik, Matija Upnik v Št. Petru Ano Vo-lavčnik, Kovačev Gusti iz Žabič, ki je prišel pred par meseci iz štiriletnega laškega ujetništva, pa je vzel Barbaro Kinzel, posestnico Kumrove gostilne in kmetije v Malih Čapah. Želimo vsem, da bi našli srečo in zadovoljnost v novem stanu!
Grabštanj. V našem kraju kroži veliko nepostavno žigosanih eno- in dvokronskih bankovcev. Žigosani so s štampiljo župnijskega urada Sv. Jakoba v Možici. (Pfarramt St. Jakob in MieB — kn. šk. župništvo Mežica.) Sumi se, da je eden izmed folksverovcev ukradel v Mežici župnijsko štampiljo ter sedaj vtihotaplja nemške eno- in dvokronske bankovce iz Avstrije (cone B) in jih žigosa. Pazite pa tudi na drug denar! Najdejo se bankovci, ki imajo namesto pravega kolka, avstrijske ali srbske poštne marke.	/
PHberk. Gerentstvo si prizadeva, da bi preskrbelo potrebno opravo za novo bolnico. Opozarjamo merodajne faktorje, da je pred razpadom Avstrije bila v stari šoli vojaška bolnica s popolno opravo in perilom. Upravitelj te bolnice je bil Dr. Herbst, zagrizen Nemec. On mora vedeti, kam je vse to blago izginilo. Zahtevamo temeljito preiskavo, da se zopet vse najde. Oprava je nujno potrebna, ker privatniki od jeze in zavisti nočejo pomagati.
Pliberk. Nemčurji širijo po mestu novico, da odidejo 20. t. m. jugoslovanski uradniki in da se vrnejo nemški. Tudi
folksverovci menda pridejo. Trgovec Kraut, navdušen avstrijski podrepnik, dela zopet „kinoforštelunge" od samega veselja. Ne vemo, ali so Pliberčani tako neumni ali tako zlobni. Vedite vi Herbsti, Schellandri, Krauti iti drugi, da se ne eno ne drugo ne bo zgodilo! Kako klaverno so se vrnili guštanjski folksverovci, je znano že po celi Jugoslaviji. Samo Pliberčani še pričakujejo od takih potepuhov pomoči. Godilo se vam bo kakor Judom, ki še vedno čakajo na Mesijo. Pa Heil!
Nonča vas. Bivši „Regierungs-kommisar" za časa nemške vlade Valentin Pavlič prodaja svojo hišo. Najrajši bi jo prodal kakemu Lahu za lire. Kaj bodo počeli nončevaški nemčurji brez komisarja Folteja? Menda bo le najbolje, da se privadijo Jugoslavije. Mogoče pa imajo že prepolne hieve in kašče ter pretolste svinje, pa bi jih radi „Šen-kali" Avstriji?
Nonča vas. Tudi mi imamo generala, ne samo Vobrjani. Našemu je ime Foltej. O Božiču je menda ponoči prišel inšpicirat svojo gardo. Prinesel je s seboj cel kup tistih letakov, s katerimi se je potem eden njegovih pristašev tako opekel, da bo moral na 6 tednov v „bolnišnico" v Maribor. Koliko bo imel stroškov in zamude! Generalov adjutant je že pred Božičem pritekel k nam iz „lofntola". Počuti se prav imenitno v Jugoslaviji, samo to ga jezi, da mora vsak dan k raportu. Če bi mu kdaj ne bilo po volji pri nas, lahko gre nazaj v „lofntol" jajca jest. Mi ga ne bomo pogrešali. Še dober tek mu bomo voščili.
Libeliče. Dne 9. februarja je umrl v Gorčah Ivan Edelman, star 64 let. Pogreb pokojnega je bil 11. febr. ob veliki udeležbi. Pokojni Edelman je imel svojčas zalogo smodnika in dinamita. Njegova obrt je slovela v mirnem času daleč naokoli. Z Njegovim smodnikom in dinamitom se je razstreljevalo skalovje ob sinji Adriji za posipanje morja ob Trstu. Sploh je bil mož jako podjeten in dober gospodar. Pečal se je razen s trgovino smodnika in dinamita tudi z drugo raznovrstno trgovino in ne le sebi v korist, ampak je pomagal tudi domačinom, zlasti za časa vojne. Bolehal ni dolgo. Neizprosna smrt ga je spravila kmalu pod črno zemljo. Njegov spomin ostane trajno v srcih Libeličanov in drugih. Bodi mu lahka zemlja! Sorodnikom pa izrekamo ob izgubi dobrega očeta najglobokeje sožalje.
Libeliče. Dne 15. t. m. se je vršil občni zbor slov. lovskega društva za Libeliče. Predsednik je poročal v kratkih potezah o delovanju društva v teku petmesečnega obstanka. Konštatira uspeh delovanja vseh članov, ki so se vestno udeleževali skupnih lovov. Tudi uspeh lova je bil povoljen. Sklene se iz dó-hodkov podariti občini 1000 K za občinske reveže. Glede lova na peteline se pravočasno objavi po časopisju, da se istega udeleže lahko tudi zunanji lovci. Za nadaljno dobo se soglasno odobri stari odbor. G. predsednik razloži tudi navzočim članom sedanji politični položaj. Slikal je delovanje nasprotnikov, ki nas hočejo z raznimi lažnivimi sredstvi pridobiti na svojo stran. Dovolj časa smo naši pradedje in mi prenašali
Stran 3.
njega na svetu ?" In ko izreče Domen v slovo „Z Bogom, Anka!" se zgrudi nezavestna na tla z vzklikom : „Domen, Domen!" Res, prizor je bil tak, da sta se vsakomur smilila Domen in Anka. Pozabiti pa ne smemo berača špe-homalha Urha s Kostela, ki je vzbudil med gledalci obilo smeha. Opravljen je bil v nemarno obleko, čevlji pa so bili raztrgani, da so prsti gledali iz njih. Nosil je zmršano sivo brado, na hrbtu pa malho in gosli. Tak jo primaha k Anki in jo podraži z njenim fantom. Smilila se mu je, a vzpodbujal jo je k vztrajnosti, kjer je bilo le mogoče. Toda tudi zavist in sovraštvo je obvladal. „O le pojdite na grič in spat" je rekel fantom in dekletom, „jaz pa pojdem nekam drugam. Kres zapalim nocoj, kakor ni gorel od turških časov". In slednjič Domna videti z Anko ob postelji stare Mete. „Bog vaju blagoslovi in osreči, otroka," izgovori starka. Solnce pa, kakor svit iz neba, posije skozi okno na Meto, Anko in Domna. —
Igra se je izvršila v popolno zadovoljstvo gledalcev ter je splošna želja, da se ponovi.
Dnevne novice.
Živinozdravnik g. Močilnik je
začel v Pliberku uradovati kot uradni živinozdravnik za pliberški okraj.
Pustrica. Dne 14. t. m. so našli mrtvega 70 let starega Ruprehta Sturm, grebinjskega občinskega ubožca. V temi je zašel s poti, se spodrknil na ledu ter se valil kakih 200 korakov po strmini navzdol, kjer je obležal mrtev.
Medgorje. Dne 8. febr. smo imeli pri nas nekaj novega. G. Ciril Tomažič, pd. Orličev, se je poročil in vzel za svojo družico gdč. Kristino Kordaš, hčer znanega narodnozavednega gostilničarja „Pri Martincu". Novoporočencema želimo v novem življenju dosti sreče!
Pliberk. Iz tukajšnjega sodnijskega zapora sta ušla dva tička. Eden je bil morilec. V torek je bila ukradena iz cerkve na Homcu moštranca.
Pliberk. Folksverovec Janez Vogl, ki je agitiral tukaj okrog za Avstrijo, jo je popihal zopet črez mejo, ker so ga začele oblasti zasledovati. Kaj je treba čakati na oblasti! Takega steklega cucka bi drugod ljudje sami pobili!
Stev. 15.
krutost naših največjih sovražnikov. Pokazati jim moramo, da smo mi tu gospodarji in da nočemo več biti njihovi hlapci. Na dan glasovanja naj zve ves svet, da smo tu in da hočemo tudi tu ostati in biti zvesti svoji materi Sloveniji.
Popoldne se je vršil ples in prosta zabava. Licitacija raznih predmetov je prinesla 436 K, katere -se uporabi za šolarsko knjižnico v Libeličah in na Suhi.
Št. Lipš pri Ženeku. Prav imenitno smo pri nas praznovali pustno nedeljo^. Izobraževalno društvo je igralo pri Škofu na našem starem odru ljudsko igro „Domen". Fantje in dekleta so igrali res tako izborno, da moramo vse le pohvaliti. Stari temelj izobraževalnega društva je dobil ob tej priliki precejšnje število novih članov. Po igri je sledila prosta zabava. Upamo, da nas bo izobraževalno društvo še večkrat razveselilo s kakšno prireditvijo.
Lipica pri Pliberku. Kot sokrivca na umoru orožnika Pečnika so zaprli tukajšnjega brodnika, ki je zmiraj zabavljal črez našo državo ter prevažal po noči folksverovce. Štimce seyeda pišejo, kako grozno gospodarimo, če zapremo par takšnih falotov. Zahtevamo, da se namestita tukaj dva orožnika, če ne si bomo sami pomagali!
Libuče. Mlinarjevemu sinu priporočamo tem potom, da preneha s hujskanjem proti naši državi, drugače ga pošljemo v Avstrijo, za katero mu tako goreče bije srce. Bo že spoznal potem, da ga imajo slovenske oblasti tudi pravico kaznovati, ker si dosedaj misli, da sme delati, kar hoče.
Vogrče. Dne 1. februarja je priredila šolska mladina veselico, ki je nepričakovano dobro uspela. Prostorna soba, krasno okinčana, je bila do zadnjega kotička zasedena. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo igri „Vanda" in lepim deklamacijam, med katerimi so posebno ugajale „Krošnjar", „Naš narodni dom" in pa govor šolarja „Koroški narod*. V odmorih je lepo sviral pliberški orkester. Čisti dobiček —335 K— se bo porabil za nabavo šolske knjižnice.
Kotmaraves. Veselica Prostovoljnega gasilnega društva v Kotmari vasi dne 8. t. m. je jako dobro uspela. Društvo je imelo 777 K čistega dobička. Vsi so prav pridno prispevali. Našli so se tudi narodno požrtvovalni ljudje, ki so podarili društvu brezplačno nekaj lepih dobitkov za licitacijo pri veselici; tako gg. Klun, Žigman v Gorjah in mlinar Gattereder v Trabesinjah, za kar jim stotera hvala. Strogo pa obsojamo osebe, ki se po nepotrebnem vmešavajo v stvari Prostovoljnega gasilnega društva in način, s katerim se je mislila zabraniti veselica. Upamo, da v prihodnje ne bodo igrale osebnosti nikake vloge več, ker se s tem škodnje le društvu samemu. Vidi se, da Kotmaraves napreduje.
Galicija. Šolska slavnost, ki se je vršila na pustno nedeljo v Galiciji, je prav dobro uspela. Prvikrat so ta dan nastopili naši šolarji na odru in gotovo ni nikomur žal, kdor je prišel gledat to lepo šolsko prireditev. Deklamacije, petje in igra — vse je ugajalo. Vsakdo, ki je bil pri tej slavnosti navzoč, je moral uvideti, da je slovenska šola našemu otroku največja dobrotnica; le slovenska šola more našega otroka dobro in pra-
„KQRQSEC", dne 24. februarja 1920.
vilno vzgajati. Kljub nizki vstopnini se je nabral pri tej prireditvi lep znesek — 281 K —, ki se bo uporabil za šolsko knjižnico.
Pokrče. V nedeljo, dne 15. t. m. je priredilo tuk. šolsko vodstvo v šolskih prostorih šolsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen revni šolski mladini. Vzpored je obsegal petje in deklamacije učencev in pa igro „Pri gospodi". Udeležba je bila dobra; šolska soba je bila natlačeno poina.
Po končanih točkah, ki so jih proizvajati učenci, se je razdelilo med revne učence usnje in pa nekaj molitveni-kov. Gdč. učiteljica Marija Einspielerjeva je nato s toplimi besedami vabila tule. žene in dekleta v žensko organizacijo.
Igro so pohvalno proizvajale gdč. učiteljca M. Einspielerjeva z domačimi dekleti, od katerih so nekatere šele v prvič nastopile; že pri prvem nastopu pa so pokazale razumevanje svojih vlog. Upravičeno se torej pričakuje, da se bodo podobne prireditve lahko ponavljale večkrat. Gospodu župniku Weissu in pa vsem igralkam izreka šolsko vodstvo iskreno zahvalo v nadi, da nas bodo tudi prihodnjič podpirali pri sliČnih prireditvah.
Prireditev je donesla čistih 239 K. Za revne šolarje so nadalje prispevali sledeči:
Vodstvo ljudske šole v Cirknici, Kranjsko 738 K, Gospodarska družba v Ljubljani 200 K, tvrdka Balkan v Ljubljani 100 K, tombola 364 K in neimenovan dobrotnik 250 K; pri domačih občanih pa se je nabralo 401 K; skupaj torej 2292 K.
Vsetn dobrotnikom izreka šolsko vodstvo tem potom, posebno gdč. učiteljici Modic v Cirknici za njeno požrtvovalno delo, najiskrejnejšo zahvalo. Živeli!
Medgorje. Pri nas se klatijo potepuhi, ki begajo ljudi in jim vsiljujejo pri kupčiji nemški denar. V Voglah se je pred kratkim zgodil tak slučaj. Pri prodaji živine je kupec revežu vsilil nemške bankovce. To so ljudje brez srca, ki hočejo svojega bližnjega uničiti. Bodite previdni in ne dajte se preslepiti! Če pride kdo z izgovorom, da nima jugoslovanskega denarja, obrnite mu hrbet!
Medgorje. Za Božič se je vrnil iz italjanskega ujetništva posestnikov sin Albin Kavnik, pd. Pikelnov. Pripovedoval nam je marsikaj zanimivega. Posebno važno je to, kako so mu odsvetovali lačenbergarji na poti skozi Avstrijo, naj ne hodi v Jugoslavijo, ker bo moral takoj v vojaško službo. Ni se dal premotiti nemškim lažnivcem. Prišel je srečno domu in živi med nami zadovoljen in svoboden. Mi ga pa v svoji sredi bratsko pozdravljamo.
Libeliče: Dne 8. febr. priredila je tukajšnja ljudska knjižnica veselico, združeno s petjem in igro. Uprizorila se je narodna igra „Domen". Igralcem gre vsa čast, da so mogli v tako kratkem času uprizoriti to ne prav lahko igro. Kdor je pazno sledil posameznim dejanjem, ga jc marsikateri prizor ganil do srca, zlasti v tretjem dejanju, ko so odgnali biriči Domna v vojake. Pri tem prizoru je marsikomu porosilo oko. Kaj pa Anka? Tudi ona je čutila srčne bolečine, ko so odgnali biriči njenega ženina. Oklenila se ga je in z obupanim srcem zaihtela: „Pustite mi ga! Ne gonite ga v vojake! Kaj bom jaz brez
Politične novice.
Nova vlada.
Protič predsednik, dr. Korošec podpredsednik,
Beograd, 19. febr. Danes pop. ob šestih je regent Aleksander podpisal ukaz, s katerim se imenuje novo ministrstvo. Sestavljeno je sledeče: predsedstvo: Stojan Protič: podpredsed-stvo in železnice: dr. Anton Korošec; zunanje zadeve: dr. Ante Trumbič; namestnik zunanjega ministra: M. Spalajkovič; finance: Velizar Jankovič; notranj zadeve : Marko Trifkovič; trgovina in obrt: Stojan Ribarac; verstvo: dr. Fran Jankovič; poljedelstvo : Franc Roškar; pravosodstvo: dr. Momčilo Ninčič; prosveta: Mišo Trifunovic; šume in rude: dr. Kovačevič; pošta in brzojav: dr. Mato Drinkovič: javna dela: Joca Jovanovič; vojna: general Branko Jovanovič; agrarna reforma: dr. Krnic; socialna politika: dr. Šurmin; prehrana: dr. Stanišič. —
Slovenska vlada odstopi.
Dosedanji predsednik deželne vlade za Slovenijo g. dr. Gregor Žerjav je brzojavil v Belgrad, da želi odstopiti.
Stran 4.
KOROŠEC", dne 24. februarja 1920.
Stev.15.
Reško prebivalstvo za Jugoslavijo.
Socialisti na Reki so poslali našemu zunanjemu ministru in članu mirovne konference dr. Trumbiču izjavo, da je razen nekaterih zločincev vse reško prebivalstvo proti temu, da bi dobila Reko Italija. Reka ne more živeti brez Jugoslavije. Sicer so Re-čani za svobodno Reko, toda rajši hočejo biti pod Jugoslavijo kakor pa pod Italijo.
Pečuški delavci za Jugoslavijo,
„Arbeiterzeitung" piše: Ko se je izvedelo, da pride Pečuh pod Madžarsko, so začeli delavci po vsem okraju prirejati velike shode. Sklenili so, da se bodo izselili, ali pa z orožjem v roki uprli, ako bi antanta res hotela to mesto izročiti Madžarom. Poudarjali so, da hočejo rajši ostati v jugoslovanski državi, kakor pa zatirani sužnji Madžarov.
Iz ženske organizacije.
VelikovŠka podružnica „Zveze žensk. dr. na Koroškem" vabi k
družabni prireditvi
v nedeljo, dne 29. febr. 1920 ob 3. popoldan v telovadnico meščanske šole.
Vzpored: deklamacija, petje, dramatičen prizor, komičen solospev i. t. d.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Št. Lipš pri Ženeku. Tudi naše ženstvo se je združilo ter ustanovilo žensko društvo, ki ima že 45 članic. Tudi tukaj hočemo žene in dekleta slediti sestram v drugih krajih naše lepe domovine ter delovati za izobrazbo in srečo naroda.
Tolsti vrh pri Guštanju. Zveza ženskih društev na Koroškem je darovala za revne šolarje obleko in pet parov obuval. Za ta dar se v imenu šolarjev zahvaljuje šolsko vodstvo Tolsti vrh.
Zahvala.
Občinski urad občine Libeliče se tem polom iskreno zahvaljnje tuk. slov. lovskemu društvu za 1000 K., katere je darovalo za tukajšnje občinske reveže. S tem je pokazalo slov. lovsko društvo, da v resnici skrbi za blagor občine, in naj bode uverjeno, da tudi občina stori svojo dolžnost, da ostane i nadalje občinski lov v njegovih rokah.
Razglas.
V sredo, dne 25. februarja se bo prodalo na javni dražbi v Velikovcu ob 11. uri dopoldne na živinskom trgu večje število zaplenjenih konj.
Posestniki, kateri se nameravajo udeležiti licitaje, morajo imeti od občime potrdilo, da rabijo konje za svoje domače gospodarstvo.
Okrajno glavarstvo Velikovec.
Izjava.
Jaz podpisani Jakob Robar. posestnikov sin, p. d. Čudnikov na Piešerki, obžalujem, da sem dne 19. I. 1920 obdolžil Uršo Kuss, po-sestnico na Rutah, da je ona sama dala objaviti svojo ženitno ponudbo v „Korošcu".
Bor ovije, dne 16. februarja 1920.
Jakob Robar.
Telefon št. 1 (interurban).
Centrala Maribor
Glavni trg št. 37.	Račun poŠto. ček. urada SHS v Ljubljani: 11.695.
====== Podružnica Murska Sobota —■	—
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkieditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od 1/2 9. do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Vabim vse tiste, ki še do danes niso na jasnem, kako bodo glasovali, na pogovor.
Vsakomur, ki me prepriča, da bi se koroškim Slovencem v Nemški Avstriji bolje godilo ko v Jugoslaviji, izplačam takoj 500 K. Janez Grančnik, Svetna vas v Rožu.
Kupim ali vzamem v najem
gostilno z majhno trgovino,
če mogoče v okolici Velikovca. Ponudbe na upravo „Korošca".
Ženitvena ponudba.
Sem star 40 let, kmetski sin, vešč vsakega dela, imam malo posestvo s trgovino ter se želim v svrlio ženitve seznaniti z gospodično ali vdovo s primernim premoženjem, tudi z 1—2 otrokoma. Ponudbe na upravništvo „Korošca".
Črevljarski mojster
želi vzeti v najem v bližini Grabštanja hišo z majhnim posestvom, na katerem bi mogel rediti par svinj in koz. Ponudbe na upravo „Korošca".	_
Živinozdravniški instrumenti
se prodajo. Naslov pove upravništvo „Korošca".
Anton Lečnik, r^Xi
priporoča svojo veliko zalogo ur v niklu, srebru in zlatu, uhanov, zakonskih prstanov, verižic, budilk in stenskih ur. Zlatnino in srebrnino kupuje po najvišji ceni.

Zobozdravnik
M. U. Dr. Janežič Iv.
se je nastanil na Bledu. Ordinira od 9-12 in od 15-17.
se je lovski pes, bel z rjavimi lisami, sliši na ime „Šeki".
Kdor ga zasledi, blagovoli poročati na naslov: Mubi, glavarstvo, Velikovec.
\WST Primešaj krmi Mastin! -Tgggg]
1 1 Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Redilni prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Masti«, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mustin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola da se bolje redi.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 20-50 poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje
(naftomazilo) uniči pri ljudeh garje, lisaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini
F Lii
uniči garje. 1 lonček 6, po poŠti 7 kron.
JL/ekarna Trnkócicyj
jubljana, Kranjsko. Zraven rotovža. |
0 £
ti S
v* v»
ti ►
ti u
•H
&
s
M
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov)
Tesan les (smrekov, jelkov, borov)
Okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen)
Bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej)
Drva (trda in mehka)
Stoječi les v gozdu
Smrekovo skorjo
„DRAVA"
lesna trgovska hi industrij ska družba
as. o. s.
"v MARIBORU.
K
H»
v» *
Ö
►t p
■4
g
P
2.
o4 o h
avot" -V	-	• K» «•.«•**»- -r	ax. Knxxv+trtKi Vc»lk-JT*1<?..