in bralkam približata le-te glede na tematiko in vprašanja, ki ju avtorji in avtorice obravnavajo. Raziskani so specifični in zelo različni problemi s področja celotne frazeologije, dobljeni rezultati pa nakazujejo možnosti za nadaljnje delo. Pestrost in tematska raznolikost razprav, ki so zbrane v tem zborniku, ne bo raziskovalno koristna le na našem jezikovnem področju, temveč tudi širše - svetovno, saj so le-te objavljene v nemškem, ruskem, angleškem in slovenskem jeziku.
Zbornik kar kliče k poglobljenemu branju in samo želimo si lahko, da bi bilo pri nas še več podobnih konferenc in posledično čim več takšnih knjig, kot je Frazeologija v jezikoslovju in drugih vedah.
Anja Benko
Filozofska fakulteta Mariboru
anja.benko@gmail.com
Univerze v
Lexicom 2008 - Annual Workshop in Lexicography and Lexical Computing, 10.-15. julij 2008
Med 10. in 15 julijem je ob najbolj živahni ulici v Barceloni, La Rambli, potekal Lexicom 2008, ki sta ga pripravila angleško podjetje Lexicography MasterClass Ltd s Sue Atkins, Adamom Kilgarriffom in Michaelom Rundellom na čelu ter univerza Pompeu Fabra, ki je delavnico gostovala. Podjetje poleg Lexicoma, ki je dogodek odprtega tipa, se pravi dostopen vsem, namenjen pa predvsem dejavnim na področju leksikografije, (računalniškega) jezikoslovja, prevajanja in terminologije, nudi tudi delavnice zaprtega tipa, prilagojene potrebam posamezne raziskovalne skupine ali ustanove, ter svetovanje pri gradnji korpusov in slovarskih projektih. Dodatne informacije o podjetju in delavnicah so na voljo na spletni strani <http://www.lexmasterclass.com/>. Lexicom želi biti intenzivna tedenska delavnica s prepletom predavanj in praktičnega dela za računalnikom s poudarkom na naslednjih temah: gradnja
besedilnih korpusov, programska oprema za analizo korpusov, izdelava in uporaba slovarskih podatkovnih zbirk, semantične sheme in njihova uporaba v leksikografiji, odkrivanje besednih pomenov in beleženje besedilne okolice s korpusno analizo ter izdelava gesel za slovar in leksikon. Letošnjega Lexicoma se je udeležilo 42 oseb (kar sedem iz Slovenije) - z rekordnim obiskom si organizatorji laskajo tudi na svoji spletni strani. Cena delavnice je sicer odvisna od datuma prijave, a se giblje okrog 1000 evrov oz. 500 za študente, 50% popust pa velja za prijavljene s seznama 126 gospodarsko manj razvitih držav, med njimi tudi Češke in Hrvaške.
Ker z vsebinske plati ni razlik glede na poročilo o Lexicomu 2006 (Fišer in Rozman 2006: 148-151), bo to poročilo skušalo zgolj kritično oceniti potek delavnice. Da se Lexicom iz leta v leto ne spreminja kaj dosti, priča dejstvo, da se ga je ena izmed udeleženk dogodka
v želji po novih znanjih udeležila že drugič, a ga tudi predčasno zapustila, saj ni izpolnil njenih pričakovanj. Tudi pri izbiri poskusne iztočnice (honeymoon), za katero je bilo prvi dan potrebno izdelati slovarsko geslo, se predavatelji niso izkazali za izvirne, saj je ta bila ista kot pred dvema letoma. Omeniti velja tudi to, da je že na samem začetku povzročila zmedo novica, da bo del delavnice potekal v dveh modulih, Leksikografija in Obdelava naravnega jezika. Čeprav bi si marsikdo želel slediti obema, je bilo na koncu treba izbrati le enega, pri čemer so udeležence opozorili, da drugi del zahteva predhodno osnovno znanje s področja programiranja. Kot primarni namen delavnice običajno razumemo praktično delo udeležencev, a je bilo le-tega malo, v kakšnem segmentu pa bi bilo lahko izpeljano bolje. Učinkovito delo in vzpostavitev komunikacije med delovnimi skupinami in znotraj njih je preprečevalo že število udeležencev, ki je letos doseglo verjetno zgornji prag, zaradi česar je prišel posameznik s svojimi vprašanji redko na vrsto in tudi svoje slovarsko geslo je lahko skupina predstavila le površno. Odpredavane snovi je bilo veliko, celo tako veliko, da je zmanjkalo energije in časa za konec, ko je bilo treba sestavljena gesla za enojezični ali dvojezični slovar pregledati in dobiti povratne informacije - gre namreč za tisti del delavnice, pri katerem bi lahko obiskovalec izvedel največ. Teoretični del je bil za odtenek preobsežen, številne diapozitive so predavatelji preprosto preskočili ali odpravili z dvema besedama, s tem pa so v obiskovalcih pustili določene luknje v razumevanju. Predavatelji so pogosto neko temo načeli, a je ostala sama sebi namen, saj nismo izvedeli, za
kaj je uporabna. Za nekatere stvari se je predvidevalo, da jih udeleženec že zna, tak primer je bil iskanje besednih skic v Sketch Engineu, tako da s tega vidika delavnica ni bila namenjena popolnim začetnikom. Po končani delavnici se postavlja tudi vprašanje, koliko se predavatelji resnično zavedajo znanja in potreb udeležencev. Nedvomno drži, da je bila skupina heterogena, udeleženci smo navsezadnje prišli iz različnih okolij in z različnimi stopnjami izobrazbe, vendar bi bilo informacije o tem mogoče vsaj do neke mere pridobiti že pred pričetkom delavnice, in tako morda bolje prilagoditi snov in njen obseg potrebam udeležencev. Na tak način bi se zmanjšala nihanja med pričakovanji predavateljev na eni strani in zmožnostmi udeležencev na drugi. Naš namen ni biti dlakocepski, a vendar ne moremo mimo opažanja, da je bila glavna predavateljica ob nekaterih vprašanjih udeležencev vidno nejevoljna, predavatelja pa v svojih odgovorih tudi nista želela zaiti v podrobnosti, ki bi utegnile vzeti preveč časa. Kot rešitev za omenjene pomanjkljivosti se ponuja uvedba nadaljevanja delavnice - želja, ki so jo večkrat izrazili mnogi prisotni. Če na kratko povzamemo: trditev že omenjenih poročevalk izpred dveh let, da je bila »debata o naših zadregah in rešitvah zelo plodovita in poučna«, za leto 2008 ne drži več trdno.
Kljub naštetemu bi bilo zmotno misliti, da delavnica ni imela dobrih plati. Sue Atkins, Adam Kilgarriff in Michael Rundell so prava zakladnica znanj -včasih se zdi, da njihove dolgoletne izkušnje pomenijo toliko, da lahko v enem stavku strnejo celotno modrost sestavljanja slovarjev. Udeležence
na delavnico pripravijo z obsežnim gradivom, na mestu samem pa nas prav tako pričakajo natisnjeni diapozitivi vseh predavanj in natančno izdelana navodila za praktično delo. Z informacijami v gradivu predavatelji ne skoparijo, kar ima sicer, kot že omenjeno, dobro in slabo stran. Na delavnici je bilo vzdušje zmeraj živahno, k čemur sta doprinesli tudi dve vabljeni predavanji: Gillesa-Mauricea de Schryverja o orodju za sestavo slovarjev TshwaneLex in Janet DeCesaris o problematičnih točkah v špansko-angleški dvojezični leksikografiji. Celotno delavnico je s komentarji spremljal Charles J. Fillmore, ki je bil zmeraj vesel tudi individualnih pogovorov. Tudi predavatelji so bili zmeraj dostopni za kakšen neformalen pogovor ob dnevnem odmoru ali kosilu. Navsezadnje so tovrstni dogodki zmeraj tudi odlična priložnost za druženje z
ljudmi s podobnimi zanimanji in za izmenjavanje idej. Organizator je svoje delo dobro opravil, pogrešali smo le spremljevalni program, a v zameno so nam dvakrat postregli s tapasi in cavo.
Lexicom bo spet na sporedu v letu 2009, in sicer februarja v Mexico Cityju in junija v Brnu. Za konec si zaželimo, da bi lokalizirano različico takšne delavnice dobili tudi v slovenščini za Slovenijo - na tak način bi morda lažje zadostili potrebam udeležencev. Strokovnjake za to imamo, zanimanje gostov iz Slovenije pa je bilo izkazano tudi na letošnjem Lexicomu.
Olga Pobirk1 in Simon Šuster2 Ljubljana
1 olga.pobirk@mail.ru 2simon suster@hotmail.com