JTTRAM ^^^^ANI^J^^STE^^ Šport • šport • šport. šport • šport Velihi načpti po hongresu telesne hiilture Zadnji kongres telesne kulture je nakazal vrsto nalog in perečih problemov, ki čakajo rešitve. Več ali manj smo tudi naše bralce se- znanili s kongresnim materialom. Vsekakor za vse nas je zanimivejše kako bodo kongresne zaključke uresničili v celjskem okraju in kaj lahko pričakujemo v bližnji bodočnosti novega na tem področju. Predsednik okrajnega sveta za telesno vzgojo tov. Karel Jug nam je na posamezna vprašanja postregel z izčrpanimi od- odgovori, ki nam mnogo povedo in kažejo, da bomo tudi na področju telesne kulture do leta 1961 napravili velik korak naprej. V OSPREDJU JE ŠOLSKA TELESNA VZGOJA Šolska telesna vzgoja je bila tudi v celjskem okraju kot povsod drugje v državi močno za- nemarjena v okviru našega šolstva. Kongres za telesno kulturo je ta problem postavil v ospred- jel V našem okraju bomo do leta 1961 imeli na vseh šolah preko 34.000 mladih ljudi, lep odstotek našega prebivalstva. Že letos bo treba ustvarjati za te ljudi potrebne pogoje za pouk telesne vzgoje. Dediščina iz preteklosti je kaj mizerna. V načrtu je velika akcija gradenj pre- prostih šolskih igrišč v vseh občinah. V celjski občini bo adaptirana že letos telovadnica za ESŠ v Kajuhovem dijaškem domu, kjer je zadnja leta bila kulisama za celjsko gledali- šče, ki bo obenem v večernih urah služila go- jenkam internata za športno udejstvovanje. Gimnazija je že pričela z gradnjo modernega telovadišča ob šoli, lepo telovadišče pa bodo dobile tudi L osnovna šola s pomožno in šolo za trgovske učence poleg svojih šol. Brez dvo- ma bo končno dograjeno tudi telovadišče TVD Partizana Celje-mesto ob Kersnikovi ulici, ki bo služilo tudi učiteljišču in 11. osnovni šoli. V Štorah si je novo društvo Partizan že uredilo zasilno telpvadnico iz bivše menze BETONA, ki služi sedaj tudi šolski telesni vzgoji. V mo- dernem naselju Štor — na Lipi — pa raste z novim internatom MIŠ tudi nova telovadnica, ob njej pa bo že letos zgrajeno tudi šolsko igrišče. Telovadnica in novo igrišče bo služilo telesni vzgoji metalurško-industrijske šole in vajenske šole, v večernh urah pa tudi Parti- zanu. Ob teh objektih pa gradi SŠD KOVINAR še sodoben športni park z atletsko stezo in drugimi igrišči, ki bodo prav tako služili de- lavsko-vajenski mladini. Z otvoritvijo osnovne šole na Hudinji bomo dobili tudi novo telovad- nico, ob njej pa bo treba zgraditi tudi šolsko igrišče. Proučiti bo treba še možnosti gradenj šolskih igrišč pri šolah bivše vojniške občine, predvsem pa v Dobrni in Vojniku. Celjska ob- čina trenutno tudi štipendira 3 slušatelje na Visokih in Višjih šolah za telesno vzgojo, ker ji močno manjka učnega kadra za ta predmet. V Žalski občini je Odč. Svet za telesno vzgo- jo že mnogo napravil za izboljšanje šolske te- lesne vzgoje. V načrtu so gradnje šolskih igrišč v Andražu, Grižah, Letušu, Vinski gori, Ponikvi, Lokah, 2a]cu, Preboldu in Gomllskem ter uredi- tev telovadnic v Petrovčah, Vranskem in Grižah. Tudi Prebold bo prišel do svoje telovadnice, obnovljeni pa bosta v Gomilskem in Taboru. 2alska občina prav tako skrbi s štipendiranjem za nov kader predm. učiteljev za telesno vzgo- V laški občini je v načrtu ureditev šolskih igrišč T Jurkloštru, Sedražu, Lažišah in Vrhu nad La- škim, obenem pa gradnja telovadnice v Se- dražu. V konjiški občini imajo prav tako velike načrte pri gradnji in ureditvi šolskih igrišč. Gorenje, Jernej pri Ločah, Loče, Rakovec, Res- nik. Stranice, Skoinarje, Špitalič, Tepaiije, Vi- tanje, Zreče, Zbelovo, Žiče in obe osnovni šoli v Slov. Konjicah — to bodo nova gradbišča pri šolah. V Slov. Konjicah bo tudi TVD Par- tizan dobil v svojem domu preurejeno telo- vadnico, ki bo služila poleg že obstoječe šolske telovadnice pri 11. osnovni šoli tudi šolskim namenom. V mozirski občini bodo urejena igri- šča pri naslednjih osnovnih šolah: Lepa njiva, Šmihel nad Mozirjem, Mozirje, Nazarje, Go- rica ob Dreti, Šmartno ob Dreti, Bučna, Gornji grad, Sokat, Lenart, Nova Štifta, Solčava, Luče, Podvolovljek, Konjski vrh. Rečica ob Savinji, Rastke, Radmirje in Ljubno. V šoštanjski občini bosta izgrajeni igrišči za osnovni šoli v Šmartneni ob Paki in Paki, telo- vadnica pa za 11. osn. šolo v Velenju. V Šentjurski občini je v načrtu gradnja igrišč v Blagovni, Bohorju, Dobrini, Dramljah, Ka- lobju. Lokah, Ponikvi, Slivnici, Planici in Šent- ilju, zasilna telovadnica pa v Dobju. Trenutno še nimamo načrtov za šmarsko ob- čino, kjer še ne obstoja svet oz. komisija za telesno vzgojo. Tudi v tej občini bo brez dvoma treba zgraditi in urediti vrsto šolskih igrišč. Čeprav izgledajo ti načrti po svojem obsegu ogromni, smo lahko prepričani, da bodo do leta 1961 uresničljivi. Vse je odvisno od dela naših svetov za telesno vzgojo po občinah in seveda tudi od pravega razumevanja naših ob- činskih ljudskih odborov do šolske telesne vzgoje. Odkod sredstva za gradnje? Povsod ra- čunajo na določena proračunska sredstva občin, glavni del pa od nabiralnih akcij, ki se bodo pričele že v naslednjem mesecu in bodo tra- jale vso prvo polovico leta. Te dni bodo for- mirani okrajni in občinski štabi iz predstav- nikov oblasti, SZDL, LMS, stanovanjskih skup- nosti, zdravstvenih in urbanističnih ustanov, sindikatov itd., ki bodo organizirali široko mre- žo zbiranja sredstev. Vsa zbrana sredstva bodo šla v omenjene investicije za gradnjo . prepro- stih igrišč. Velik delež bo prispevala tudi mla- dina s prostovoljnim delom. Nekatere občine so že v preteklem letu pokazale pravilen odnos do šolske telesne vzgoje. V šolskih proračunih so ponekje bile že izdatne postavke za nabavo telesnovzgojnih rekvizitov. Okrajni Svet za te- lesno vzgojo je v letu 1958 prav tako pomagal nekaterim šolam pri gradnji igrišč in z na- bavo drobnih rekvizitov, ki bodo v teh dneh razdeljeni na tiste šole, ki nimajo zbirke za pouk telesne vzgoje. V ta namen je bilo po- rabljenih 2,500.000 dinarjev. Ce k vsemu temu še pripišete, da vse šole koristijo v celjskem okraju brezplačno oz. proti najemnimi vse ob- jekte Partizana in športnih društev, potem se bo vsekakor izboljšanje materialne baze mo- ralo odraziti tudi v večjih uspehih telesnega vzgajanja šolske mladine. Investicije, ki so predvidene v družbenem planu gospodarskega razvoja celjskega okraja do leta 1961 za telesno vzgoja, bodo prav tako izkoriščene za realiza- cijo gradenj šolskih igrišč in telovadnic. Tovariš Jug nam je podrobno še obrazložil kakšni načrti gradenj športnih objektov še obstojajo za družbene organizacije in da so na vidiku tudi precejšnje organizacijske spre- membe v vodenju organizacij za telesno kul- turo. O vseh teh načrtih pa bomo bralce sezna- nili v prihodnji številki. Je bil pa je minil... Malo prepozno se je spomnila zima. Za otroke je praznik Novoletne jelke bre» snega nekaj takega, kot poletje brez vročega sonca. No, novo leto je izpid- nilo njihove želje in starka zima je pobelila strehe, gozdove in livade. Skupščina nogometnih sodnikov Pred dnevi so zborovali nogometni sodniki s področja CNF, ki so organizirani v samostoj- nem sodniškem zboru. Iz poročil tov. Vagnerja in Mirkota Presingerja, predsednika in tajnika tega zbora, smo zasledili, da je 25 sodnikov iz CNF v preteklem letu opravilo ogromno dela. Komisija za deligiranje sodnikov na tekme je imela 31 sej, da ne omenimo še vrsto upravnih sej, plenumov in podobno. Komisija za dvig kadrov je organizirala pred pričetkom sezone 3-dnevni seminar na Svetini, ki ga je obiskalo 21 sodnikov. Seminar je bil dobro organiziran in je v mnogočem prispeval, da so sodniki vršili svoje delo strokovno bolje podkovani kot prej- šnja leta. Sedem sodnikov se je udeležilo tudi republiškega seminarja v Portorožu. Sojenje je bilo v preteklem letu dobro in kvalitetnejše. Skupno je 25 sodnikov, kolikor jih šteje sod- niški zbor CNF, vodilo v preteklem letu 772 tekem, kar kaže na veliko preobremenjenost. Nekateri sodniki so morali dnevno voditi celo po 2 tekmi. Zato se je skupščina največ ukvar- jala s problemom vzgoje novih sodnikov, saj so klubi že prijavili 18 kandidatov. Se vrsta, vprašanj je bila izrečena v plodni razpravi, ki so bila vsa pojasnjena in sprejeti so bili tudi ustrezni zaključki, ki bodo brez dvoma pri- spevali k nadaljnji utrditvi sodniške organi- zacije. — Po dolgih letih nesebičnega in ama- terskega dela v sodniški organizaciji je iz zdravstvenih razlogov moral odložiti delo po- žrtvovalni športni delavec Janko Vagner, ki mu je skupščina izrekla vse priznanje, prav tako pa tudi njegovemu sodelavcu Mirkotu Presin- gerju. Obisk na skupščini PK Neptun v nedeljo je bil 8. redni občni zbor ZPK Neptun Celje. Mladina je do zadnjega napol- nila sejno dvorano Obč. LO Celje, kjer je bila skupščina. Lahko trdimo, da je prostor bil še pretesen. Tov. RADO LOŽAR je kritično osvet- lil delo kluba v zadnjem obdobju, ki je bilo najbogatejše po športnih uspehih in notranjem delu. Kar nekaj statističnih podatkov, ki pod- krepljujejo to ugotovitev NEPTUN šteje danes že 386 članstva, od tega dve tretjini mladih ljudi, saj je plavanje šport mladih ljudi. Dru- štvene komisije, razen gospodarske in propa- gandne. so bile izredno delavne. S pridobitvijo lastnega bazena se je razmahnilo klubsko živ- ljenje. Organizirane so bile plavalne šole, smo- trna vadba plavalcev in vvaterpolistov pod vodstvom inštruktorjev in trenerjev, mladinsko- pionirski svet je posvetil vso skrb otrokom, izšolani so bili novi sodniki itd. Tu velja ome- niti še skrbno gospodarjenje in zbiranje sred- stev, ki so omogočili klubu nemoteno delova- nje. Rezultati tako solidnega dela so dobili odraz tudi v športnih nastopanjih. Celje je letos dobilo prvega povojnega pionirskega prva- ka Slovenije v plavanju, mladinci so osvojili naslov prvaka LRS v vaterpolu, člani in pionirji pa drugo mesto v republiki. Na pla- valnem prvenstvu Slovenije je bilo pri pionir- jih kar 22 NEPTUNOVCEV v finalu! To so dej- stva, ki nam povedo, da je plavalni šport v Celju v letošnjem letu napravil izreden sko- Celjski smučarji na snegu Mladi alpski smučarji SD Celja se že dalj časa smotrno pripravljajo na zimsko sezono. V začetku decembra 58 so se na terenu ob vleč- nici pomerili v suhem slalomu. Vsako sredo se sestajajo v društveni pisarni, kjer se v po- menkih in strokovnih izvajanjih teoretično pri- pravljajo na prvo srečanje s snegom. Toda muhasto vreme jim v starem letu ni bilo naklonjeno. Zato so se dogovorili, da bi bilo potrebno teoretično znanje praktično preizkusiti, pa četudi izven domačih smučarskih terenov. V pričakovanju sporočila predhodnice so bili vsi na trnih, kot temu pravijo. Besedi ja ali ne so bile še vedno uganka, ki je vsem po- vzročala negotovost. Ta negotovost pa je minila, ko je dospelo sporočilo »pridite na Vršič — 110 cm snega«. Naslendnjega dne so bili mladi smučarji zbrani pred Erjavčevo kočo 1515 m v gorskem svetu. V tridnevnem treningu so prvi in drugi dan vadili smučarske like iz šole smučanja, pri Čemer so se vsi trudili in prizadevaU čimprej osvojiti vse novosti tehnike smučanja. Zadnji dan so izkoristili za obdelavo slalom likov in tehnično vožnjo skozi vratca. Za konec tre- ninga pa so se pomerili v slalomu dolžine 100 m 8 16 vratcami. Zal je tekmovanje ovirala gosta megla in huda burja. Po treningTi so se vsi nepoškodovani in veseli vrnili na svoje domove. N. M. Po do gih letih zop^t boks v Celju SD OLIMP ima zopet sekcijo za boks, ki se je pred dnevi z mlad'mi boksarji že predstavila celjskemu občinstvu. V gostih .je nila ekipa 2AK Maribor. Srečanje je bilo prijateljsko, več ali manj propagandno in je pokazalo, da se Celjani v vel'kem številu zanimajo za tovrstne p^rireditve, saj je bila dvorana bivšega kina Dom nabila do zadnjega kotička. Rezultat 5 : 5 je vsekakor spodbuden za mla- de celjske boksarje. V konkurenci je nastopilo 5 parov, izven nje pa še tr'je. Dve borbi sta Be končali s knokautom. Tako je Gajer pre- magal s t. k. o. Rojnika, s čistim k. o. pa Drofenik Stegliča. Srečanje Mehmed : Bonenta se je končalo neodločeno, Milovanojevič je pre- Bagal Jančiča z 2:0 in Sort'č Zajčka z 2 : 0. Izven dvoboja je Leben premagal Ruterja, Kous Drakslerja, Žižek in Bungel pa sta boksala ne- odločeao. kovit napredek. Zasluga za to odlično delo gre vsekakor celotnemu upravnemu odboru s tova- rišem Radom Ložarjera na čelu in tistim mar- ljivim drobnim delavcem, ki so dnevno žrtvo- vali ves svoj čas za napredek tega športa. Mile Iršič, Edo Goršič, Stane Trbovc, Sašo Doplihar, Drago Mravljak, trener Stelato so bili v glav- nem gonilne sile, ki so se ukvarjale z aktivnim članstvom in v plavilnih šolah. Še več — NEP- TUN je našel tudi odlično povezavo s Partiza- nom, saj se je v društvo Celje-mesto vključilo kar 100 mladih plavalcev. V okviru redne dru- štvene vadbe dobivajo potrebno izobrazbo v telesni vzgoji, ki jim bo močno koristila pri plavanju in specializaciji posameznih stilov. Na drugi strani pa bo vsekakor NEPTUN s to po- vezavo dosegel, da bo v letnem času organiza- cija Partizan prenesla redno vadbo k plavalne- mu bazenu. Navsezadnje so zrak, sonce in vo- da najboljši prirodni činitelji pri utrjevanju zdravja, plavanje pa najboljša telesna vadba! V tovarni Konus se zavzemajo za rapra- jevonje po enoti proizvoda Na zadnii seji delavskega sveta v. to- varni KONUS je bilo na dnevnem redu več važnih vprašanj: predlog plana za prihodnje leto, obračun proizvodnje za november in poročilo komisije za na- grajevanje po enoti proizvoda. Letni plan je sicer za okoli sto mili- jonov višji, kot predvideva letošnje do- seganje, vendar od tega odpade skoraj polovico na umetno usnje, ostale koli- čine pa na druge oddelke v podjetju. Postavlja se vprašanje, kako bo s suro- vinami, ki jih mora tovarna do polo- vice uvažati, kaj bo lažje prodajati, ali bo potrebno zap>osliti več novih delav- cev, koliko bo EKxljetju ostalo v prihod- njem letu denarnih sredstev itd. Seve- da, letni plan je zelo važna zadeva za podjetje in ga ne kaže sprejeti kar na hitro roko, zato je naravno, če vsak član delavskega sveta zahteva še to ali ono pojasnilo, da svoje pripombe in predloge, da bi tako plan za prihodnje leto bil čim bolj realen. V tovarni KONUS se že nekaj časa ukvarjajo s problemom, kako urediti nagrajevanje po enoti proizvoda. Za tak način se vsi zavzemajo, zlasti vodilni ljudje, ki v tem vidijo tudi povečanje storilnosti in bo seveda k temu potreb- no čimprej pristopiti. Nekoliko »pre- vidnosti« pa je potrebno in te nove ob- like nagrajevanja ne gre sprejeti za vsako ceno. Nekateri pravijo: »Poča- kaj mo, bomo videli, kako bodo s tem zvozili pri sosedih«. Končno je obvelja- lo mnenje, naj komisija še nadalje de- la na proučevanju tega načina, naj pri tem sodeluje z ostalimi podjetji v okra-, ju in tako fk) svoje doprinese, da bo stvar čimprej stekla. Ce bi vsi samo čakali na sosede, bi brez dvoma nikoli' ne prišli na zeleno vejo. L. V. SPREHOD PO ŽALCU Od vogala pri pošti vse do »Hmeza- dovih« blokov v Žalcu že daljši čas raz- kopavajo. Ce se pozanimaš, zveš, da so tam najprej kopali delavci PTT in po- lagali telefonski kabel, ta čas pa delajo na podaljšanju omrežja javne razsvet- ljave. Tu sem torej napasel svojo rado- vednost in smo s prejetim odgovorom lahko zadovoljni, razen, da — razen gle- de vzporedne ceste, ki bi naj bila na tem odseku letos že dograjena, pa je doslej navoženih samo nekaj kupov »nasipnega materiala«, kot se temu ta- ko strokovno reče. Cesto, ki vodi od pošte proti želez- niškemu prelazu v Žalcu so letos ure- dili. Enako tudi ono cesto, ki pelje mi- mo postaje in »Hmezada« do šole. Lepi sta in modertii, ponoči sta razsvetljeni, ni več blata. Skratka, vse je v redu, samo delo ni dokončano. Proslava 90- letnice Tabora v Žalcu je namreč bila za kakšna 2 tedna prezgodaj (ali pa so se dela začela 3 tedne prepozno?). Toda to ne bi smelo biti opravičilo, da je v tem predelu ostalo toliko nedokončanih del! Po en hodnik za pešce je ob obeh cestah ostal nedokončan. Ta čas delo z emulzijo ni več mogoče, sta pa tudi posuta s tako grobim gramozom, da raje hodiš po cestišču, razen če te kakšno motorno vozilo ne prisili, da se za kratek hip umakneš na hodnik za pešce. Tekstilna tovarna »Juteks« je svojo zunanjost, tovarniško dvorišče in ograjo uredila prav čedno in lično. To- liko bolj žalosten pa je zato pogled na sosedno telovadišče. Zahodni del tega prostora je ostal nedograjen, samo voda v luknjah betonskih temeljev predvi- dene ograje čaka, da bo zimska zmrzal opravila svoje razdiralno delo ... O zelenem pasu pred vhodom v žalski kino je bilo precej govora že takrat, ko so polagali granitne robnike in so tako bde nakazane prve konture bo- doče ureditve tega predela. Poznavalci razmer so že takrat opozarjali, da ne kaže zeleni pas potegniti tako daleč. Da je temu tako, se človek lahko prepriča vsakokrat, kadar je kak film dobro obi- skan: Zunaj čakajoči obiskovalci pri- hodne predstave, iz kina nekaj sto obi- skovalcev prejšnje predstave in začne se teptanje in mandranje zelenega pa- su. Prostor je ozek in bi res mogla po- magati le žična ograja! Na vrsti so tudi ceste Svet za komunalo pri šentjurski ob- čini se je odločil, da uredi in obnovi manjše število cest, toda te do kraja, ker je praksa pokazala, da terjajo ob- časna popravila enake stroške, vendar pa tako cestišče ne traja dolgo. Sredstva za vzdrževanje cest je svet za komunalo v celoti dal na razpolago krajevnim od- borom. Uspeh te odločitve je bil dober, saj je vrednost izvršenih del 100% večja od vloženih sredstev. Tako so prebivalci sami popolnoma obnovili cesto na Po- nikvi (v dolžini 2 km) in je obnova stala le 700.000 din. Za vzdrževanje gospodarsko važnih cest je bilo letos vloženih 10 mili.ionov din — med temi so 3 take, ki bodo od- prle važne gozdne revirje in omogočile boljšo povezavo med posameznimi kraji. 9 cest je bilo popolnoma obnovljenih. Vrednost izvršenih del cenijo na 15 mi- lijonov din. ZgradlSa, v kateri je tako imenovana restavracija, je imela prej dovoz s ceste. Tega dovoza ni več, ker ga je pre- sekal zeleni pas, novega dovoza na dvo- rišče pa še ni. Torej, če bo sila — bo šlo samo preko zelenega pasu. Tudi hodnik za pešce na tem odseku še ni napravljen. Ob dežju so tam mlake... Da mi ne bi bilo treba preveč raz- mišljati, zakaj se je tudi tokrat dobro zamišljeno delo le na pol opravilo, sem krenil proti Grižam. Toda nisem dolgo hodil. Cesta je res takšna, kot ne bi smela biti! Ko sem videl grobi gramoz, ki so ga motorna vozila razmetavala kot za stavo, sem se spomnil ugotovitve na minuli seji sveta za komunalne za- deve, da so namreč nekatere občinske ceste IV. reda že v boljšem stanju, kot pa okrajne. Zato sem na koncu »Be- netk« zavil na desno in se namenil po cesti, ki pripelje med inštitutom in Hmeljarskim domom do železniške pro- ge, zopet v trg. Pa mi je bilo nazadnje skoraj žal, namreč te odločitve in kri- tike na račun okrajne ceste proti Gri- žam. Najprej so po tej cesti razkopa- vali, ko so polagali vodovodne cevi, nato so nasuli grobega gramoza, in nato — je bila proslava 90-letnice. Ob toplejšemu vremenu bi se bil kar sezul, ker imam za svoje podplate dosmrtno pogodbo z materjo naravo, popravilo čevljev pa je dokaj drago ... Kar nevoljen sem bil, ko sem v mra- ku hotel po pešpoti na Ložnico. Komaj stopiš 10 metrov iz trga — tema kot v rogu. Slaba volja me je minila šele takrat, ko so na seji sveta za komu- nalne zadeve sklenili, da se mora takoj podaljšati omrežje javne razvetljave tako daleč, da bodo vsaj stanovalci hiš, zgrajenih na bivši Antlogovi njivi, vi- deli domov. Končno sem se namenil še na vzhod- ni konec Žalca, malo preko Godomlje in rad bi videl, kako kaj napreduje gradnja veterinarske ambulante. Pa me je znanec ustavil na poti in ko je zve- del, kakšen namen imam, mi je na kratko povedal, naj se ob ta del nič ne obrekujem. Ko bo (prihodnje leto) preložena struga Godomlje, ko ho Ko- vinsko podjetje izvršilo rekonstrukcijo (če bo), ko bo urejeno sedanje sejmišče, kot je to predvideno po občinskem pet- letnem perspektivnem planu razvoja kmetijstva in končno, ko bodo zgrajena nova Hmezadova skladišča (to bo), ho tudi ta del Žalca imel lepšo podobo. Ubogal sem ga in bom počakal do ta- krat, ko bo... Domov grede se mi je jeza polegla in ko sem trezno premislil, sem si mo- ral priznati, da je bilo v zadnjih letih v Žalcu mnogokaj napravljenega, da je Žalec zelo spremenil zunanji videz, da je zelo napredoval v vseh pogledih, le da sem še vedno mnenja, da bi se za- četa dela le morala dokončati. -šk- GOSPODINJSKI KOLEDAR Perd nekaj dnevi je izšel Gospodinjski kole- dar 1939 v založbi Centralnega zavoda za na- predek gospodinjstva v Ljubljani. Koledar je lepo opremljen in vsebinsko bogat. Da bi s knjigo nekoliko seznanili naše bralce, poda- jamo pregled vsebine; Na pot. . . Nagradno žrebanje za lansko- letno anketo ... — Mesečni koledar z dnevnimi jedilniki za posamezne mesece ... — Za boljšo prehrano (recepti k dnevnim jedilnikom za posamezne mesece) (Soša Jakia in Vika Simčič) — Dr. Jože Potrč: O socialistični vzgoji za družino... — Cilka Malešič: Stanovanjska skupnost, razširjeno gospodinjstvo ... — S. P.: Gospodinjski center v Slovenskih Konjicah deluje že tri leta... — Alojz Gradnik: Luci- peter na pogrebu talcev ... — Dr. Sonja Ku- kovec: Dva važna zakona ... — Vladimir Cvetko: Nekaj značilnosti reformirane šole . . . — Dr. Bronislav Skaberne: Zakonske zveze mladoletnikov ... — Inž. Sonja Lapajne-Oblak: Prednosti stanovanjskih naselij ... — Dr. Bo- žena Merljak-Luš:cky: Drobni pomenki z našimi mladimi bralkami ... — Milica Bartenjev: Ne bodi. sitna, mama! — Izre' . — Dr. Mavricij Avčin: Kako spoznamo r. ei mo in zdravimo rabitis? ... — Dr. Bai.ilija Pregelj: Nekaj misli o mentalni higieni otroka ... — Vzgoja in dru- žina ... — Slavica Pogačnik-Toličič: Le kaj ovira tega otroka? ... — Slavica Pogačnik- Toličič: Naš otrok je trmast ... — Ivan Toličič: Zakaj otrok laže? ... — Otroške želje ... — Slavica Pogačnik-Toličiči Tončka je strah . . . — Deset zlatih pravil za ohranitev zdravja . . . R. Z.: Evapeva ... — Milica Barantenjev: Za- posli vendar otroke! ... — Mladina naj bere ... — Za dobro voljo ... — Kaj pa vaš? . . . Inž. arh. Accetto Jakica: Mala pisalna miza — potreba ali razkošje ... — Inž. Anito Sebaher: Pomembni predstavniki elektrificlranega gos- podinjstva ... — Inž. arh. M. Kregarjeva: Deko- racija v stanovanju ... — Karel Capek: O vrtnarski umetnosti ... — Karel Capek: O go- jiteljih kaktusa ... — Marica Kramberger: O shranjevanju zimskih oblačil in obutve preko poletja • • • — Dr. Ana Kraker: Domače nezgode in kako jih preprečimo? ... — Inž. Marjan Munda: Popolnejše krmljenje perutnine, boljša prireja ... — Krtačimo si lase ... — Oblačila za dom in službo ... — V. M. Pletenine za vso družino... — Pulover in hlačke za 1—2 leti starega otroka ... — Sestrica in bratec ... — Svetlomodra jopica s puloverjem ... — Dfe- kliška jopica z belim robom ... — Za dečka devetih let . . . — Modra damska jopica ... — Moški pulover z oplečnikom ... — Dekliški pulover ... — Čipkasta bluza ... — Belo nio- dro črtasta jopica ... — Rožnata jopica a zlatimi gumbi ... — Moški brezrokavnik . .. — Priloga: Gospodinjsko knjigovodstvo — 80 strani. V koledarju sta razpisani tudi dve nagradni anketi. Cena koledarja je 30 din. Sleherni, ki je zaposlen v gospodarstvu, bi moral poznati vsebino gospodarskega koledarja Uredništvo »Nove proizvodnje« že od leta 1953 dalje izdaja za vsako leto svoj »Gospo- darski koledar, ki bo za 1959 leto obsežnejši, kot so bili vsi dosedanji. Članke so prispevali republiški in državni sekretarji gospodarskih resorov in naši najbolj razgledani gospodarski strokovnjaki, člani inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, naši pravniki, ekono- misti in sindikalni funkcionarji. V koledarju bo objavljena poleg vsega tega še druga važna tvarina, ki bi jo moral poznati vsak naš de- lovni človek kot n. pr.: o varnosti pri delu, o odgovornosti za obratne nezgode, o pravicah delovnih ljudi med začasno brezposelnostjo, o kaznivih dejanjih v gospodarstvu, o disci- plini v plačilnem prometu, o gospodarski koo- peraciji, o prepovedanih pogodbah, o naši in- vesticijski politiki, o našem gasilstvu, o zava- rovanju, bančništvu, strokovnem in nniv^erzi- tetnem šolanju itd. Vsebina »Gospodarskega koledarja 1959« tako bogata, poučna, koristna in zanimiva, bi »Gospodarski koledar« moral prebrati in poznati vsakdo, ki je zaposlen kjerkoli v na- šem gospodarstvu. V njem ni ničesar nepo- trebnega in odvečnega. Biti bi moral na sle- herni pisarniški mizi, v vseh naših knjižnicah, čitalnicah, kavarnah, čakalnicah itd. Med^ ča- kanjem bo gotovo slehernemu dobrodošlo tako zanimivo in koristno čtivo, kot je »Gospodarski koledar«. Uredništvo in uprava »Nove proizvodnjec bosta po 1 izvod »Gospodarskega koledarja 1959« razposlala prav vsem našim ustanovam, podjetjem, gospodarskim organizacijam, za- drugam itd. Ze sedaj prosimo predsedstva, di- rekcije in upravna vodstva, naj naročijo svojim ekonomatom, vložiščem in oddelkom, v katere dospeva vsakodnevna pošta, da naj »Gospo- darski koledar 1999« prevzemajo in ga oddajo na pravo mesto. J: