MESTNA KNJIŽNICA PIRAN BIBLIOTECA CIVICA Dl PIRANO

primorski ut p
[Q)[Rl(o)©M
PORTOROŽ
SEPTEMBER 2000 leto 6 številka 79 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
{C Banica Koper
Grand Casino' Lipica
Nova pridobitev za slovenski turizem
V petek, 8. septembra so v Lipici slovesno odprli prenovljeno igralnico, ki pomeni tudi prelomni korak za razvoj tamkajšnjega turizma. Celotna investicija posodobitve igralnice je znašala 470 milijonov slovenskih tolarjev, skupaj z osnovnimi sredstvi - igralnimi avtomati in ostalo tehnično opremo pa okrog 680 milijonov tolarjev. Otvoritveni trak je prerezal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek.
Bralec leta 2000	(stmnjT)
Dr. Peter Bossman, zdravnik iz Lucije
Na predlog izborne komisije Infonne Portorož, so na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu slovesno podelili priznanje Bralec leta 2000 lokalnega časopisa Primorski utrip dr. Petru Bossmanu, zdravniku iz Lucije ter priznanja oglaševalcem.
Lep sprejem zav prvošolčke v OŠ Cirila Kosmača
V Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran je bil 4. september vesel dan. Ravnateljica Alenka Miklen, učiteljice in vzgojiteljice so pripravile topel sprejem za 53 prvošolčkov, ki so v Tantadrujevi dvorani skupaj s starši poslušali najprej nekaj pozdravnih besed ravnateljice, pravljico, vsak je dobil rožico, posladkali so se tortico. Nadaljevanje na 12. strani
Odprite prostor, Slovenija gre naprej!
Dan državnozborskih volitev, 15. oktober 2000, bo za Slovenke in Slovence odločilen. Odšli bomo na volišča in oddali svoj glas ter tako v glavnem spet za nekja časa zakoličili bodočo politično usmeritev Slovenije. Ne zanima nas ne desno, ne levo ampak le to, kako bomo živeli, ali bomo imeli dovolj dela in kruha, dovolj socialne varnosti. Dovolj je prepirov, političnega prerivanja in preigravanja ter naslanjanja “osvoboditeljev”na ljudstvo, vrtanja v svetle trenutke naše zgodovine. Hočemo nove, neobremenjene obraze, ki bodo sposobni tudi dejansko odpreti prostor napredku, socialnemu miru, delu in splošnemu zadovoljstvu naših ljudi. Saj re, kaj pravzaprav hočemo? Hočemo, da na vodilna mesta pridejo sposobni ljudje, ki se ne bodo debelili od politike, ampak od skrbi za gospodarski napredek Slovenije ter ugled države v svetu. Vemo, da velike gre igrajo na vrhu. Vlivajo nam občutek, da so nezamenljivi, večni. Vemo tudi, da lahko z volitvami, vse to, kar seje v zadnjih nekaj mesecih pri nas neprijetnega dogajalo, presekamo. Smo to res sposobni storiti? Res je, da se na lokalni ravni nekako še iščemo in ne čutimo prave vroče predvolilne bitke. Pravzaprav niti ne vemo natančno kdo so naši kandidati in kaj jih vodi k temu, da bi nas želeli predstavljali v Državnem zboru. Strankarski vzpon, dobra plača? Le to si lahko zaželimo, da se naš poslanec v trenutku, ko bo
izvoljen, ne bo prelevil v dobro plačanega gospoda, ki je pozabil na lokalne težavice in napisana obljube na volilnih letakih. Če mu bo dano, da bo postal minister ali premier ga že sedaj prosim, da nam na naj-višjem govorniškem odru in na potovanjih po svetu ne bi delal sramote.
Franc Krajnc
ŽIVLJENJSKI KROG
zavarovalnica triglav
IZOLA
EXPRESS OPTIKA
Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500
TERME PALAČE
Portoroi Poriorose Slovenija
Mesec AKUPUNKTURE in DE LUX KOPELI.
V tem mesecu vam nudimo:
akupunkturo in de Iux kopeli (masaža multi jet, škotski tuš in thalaxion) vse z 10 % popustom
ter posebno ugodnost:
vsakih 10 terapij vstop v savne in tepidarium
BREZPLAČNO.
Vljudno vas vabimo tudi na NOČNO KOPANJE,
ki bo vsak petek in soboto od 21.00 do 24.00 ure. Zdravje je sol življenja.
Vabljeni v Terme Palače
Informacije in rezervacije: tel. (05) 696 5011,696 5012
Ovbvcstilo bralcem
Oktobrska praznična številka Primorskega utripa bo izšla že 10. oktobra. 15. oktobra praznuje svoj praznik Občina Piran.
V DZ kar dve županji z Obale
Kdo bodo naši poslanci bomo bolj natančno izvedeli po volitvah. Iz Piranske občine kandidira sedanja županja Vojka Štular (ZLSD), iz izolske Breda Pečan(ZLSD). Pavle Godnič (za DeSUS Piran), dr. Dimtrij Rupel (za LDS Piran).
Plesni turnir v Izoli
Plesni klub Fredi Izola organizira kvalifikacijski plesni turnir v Gregorčičevi 21 v Izoli, 23. 9. 2000 s pričetkom ob 13. uri.
Foto color laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto color laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - izdelava fotografij, prodaja fotografskega materiala in opreme
IZDELAVA FOTOGRAFU V ENI URI RAZVUANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME
4?
Liminjancam pri piranski županji
V petek, 15.9. protestni shod pred Občino, ker se ne strinjajo z zaključki.
Grožnja o zapori Liminjanske ceste v Luciji ne bi bila racinalno dejanje, je pa pospešila iskanje rešitev dolgoletnega problema.
Nekaj občank in občanov, ki stanujejo tik ob hrupni Liminjanski cesti, ki vodi v obrtno cono v Luciji, je v četrtek, 7. septembra obiskalo županjo Občine Piran Vojko Štular. Želeli so izvedeti kaj več konkretnega o že večkrat napovedani rešitvi problemov zaradi hrupne in občasno tudi preobremenjene ter nevarne Liminjanske ceste, ki je že dolgo takšna kot je bila pred leti, na nekaterih delih celo brez pločnikov, nevarna za pešče, zlasti za otroke, ki hodijo tu v šolo. Obrtna cona počasi in zanesljivo raste. Tja vozi vedno več težkih tovornjakov s prikolico, hruške z betonom, dostavna vozila, sedaj pa so svoje parkirišče dobili celo avtobusi podjetja Street tour. Tovorno cesto gradijo po polževo (ni dovolj sredstev), voznike motijo tudi neprimerne cestne ovire pri športni dvorani.
Po daljšem pogovoru z občani so sprejeli in medijem poslali naslednje zaključke:
1. Občina Piran bo v prihodnjem tednu pričela s postopkom izbire izvajalca rekonstrukcije Liminjanske ceste od objekta Športnega centra Lucija (športna dvorana) do Čokove, za kar je že izdelan projekt in pridobljeno gradbeno dovoljenje. V rekonstrukciji je predvidena izgradnja pločnikov, razsvetljave in rekonstrukcija cestišča. Gradnja se bo predvidoma pričela decembra 2000, po zakonskem predpisanem roku za javni razpis in roku za pritožbe na izbor izvajalca del.
2.	Občina Piran bo takoj naročila odstranitev sedanjih neprimernih cestnih ovir (šikan) na Liminjanski cesti in jih v okviru rekonstrukcije ceste zamenjala s primernejšimi večjimi cestnimi ovirami.
3.	Občina Piran bo varnost šolarjev, ki obiskujejo OŠ Lucija, do rekonstrukcije Liminjanske ceste zagotavljala v sodelovanju s policijo in predstavniki Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo.
4.	Občina Piran se je s Policijsko postajo Piran že dogovorila za ostrejši nadzor nad kršitelji hitrosti na Liminjanski cesti.
5.	Predstavniki Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo bodo zagotovili prost prehod občanov na javnih površinah pred športno dvorano.
6.	Voznika specialnega vozila za odvoz nepravilno parkiranih vozil na začasno odlagališče v obrtni coni je občina Piran opozorila, naj svoje delo opravlja tiše in mu naročila, da naj uporablja tudi cesto, ki pelje v lucijsko cono pred oziroma za bencinsko postajo.
7.	Občina Piran se obvezuje, da bo nadaljevala z vsemi postopki za čimprejšnjo izgradnjo ceste v obrtno cono. Tako bo Občinski svet Občine Piran že na svoji naslednji seji, 28. septembra 2000, obravnaval predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Piran za dostopno cesto v Obrtno cono v Luciji.
Ureditev seškega napisa
Že več let je neurejen obalni pas polotoka Seča, parcelna št. 5580/2. Zato smo med člani Hortikolturnega društva izvedli anketo, katere rezultati so pokazali, da si večina ljudi želi na območju seškega napisa urejeno pešpot, rekreacijski park, počivališčni park, skratka predlog vsakega je bila javna površina odprtega tipa, ki naj bi se povezovala z avtokampom in Forma vivo. Letos junija smo povabili k sodelovanju študente Krajinske arhitekture iz ljubljanske Biotehniške fakultete. Študentje so na enodnevni delavnici »Obmorski park za zeleno občino« neobremenjeno pristopili k problemu in pod mentorstvom profesorja pripravili več idejnih predlogov za ureditev tega dela, pri čemer so upoštevali tudi rezultate ankete. Izdelki ankete so bili javno predstavljeni v Avditoriju v Portorožu in v avli Občine Piran.
Številni krajani, ki podpirajo idejo o ureditvi javnega parka na tem območju so nam v vzpodbudo, da delamo naprej. Oglasili so se nam mnogi krajani, ki nasprotujejo širitvi avtokampa. Tudi člani društva menimo, da širitev avtokampa ni primerna, ker ta prostor predstavlja velik potencial za alternativni turizem in rekreacijo, kar lahko hkrati prispeva k boljši turistični ponudbi občine in nudi večjo kvaliteto življenja domačinom.
Zato Hortikulturno društvo Portorož predlaga na seškem napisu, parcelna št. 5580/2, ureditev pešpoti, kolesarske poti, javne plaže in športnih igrišč. Predlagamo, da se pri ureditvi uporabi izključno naravne materiale, npr. igrišča za igre z žogo na trati in mivki, namesto asfaltiranih površin. Tudi najnujnejšo infrastrukturo, kot so sanitarje, tuši na plaži in morebitne druge objekte, kot so okrepčevalnice in podobno, bi prav tako morali urediti v naravnih materialih, po možnosti pa tudi v primernih montažnih različicah. Za izbor vegetacije, s katero bi zasadili to območje predlagamo izključno mediteranske rastline značilne za slovensko primorje. Način zasaditve naj bo tak, da se ohranja značilna oblika polotoka in flišne stene. Za zaraščen fliš predlagamo vsaj delno sanacijo, s čimer bi znova vzpostavili značilno podobo tega prostora.
V okviru delavnice so študentje med drugim predlagali tudi možno širitev Forma vive na nasipu. Forma viva ima že dalj časa stisko s prostorom in takšna ureditev bi predstavljala edinstven primer Forme vive tik ob morju, kljub temu pa bi bila omogočena večnamenska raba prostora.
Predlagamo tudi izgraditev pomola, ki bi nudil možnost povezave pomorskega prometa z drugimi obalnimi mesti in kraji.
Menimo, da bi tako zasnovan obmorski park veliko prispeval k »zeleni občini« in dal tako občini kot krajanom in turizmu pravo prepoznavnost.
Pri pripravi projektov za uredutev tega območja v tem konceptu smo v Hortikulturnem društvu pripravljeni sodelovati.
Upravni odbor Hortikulturnega društva Portorož predsednik Marko Moškon
Prejeli smo
Slovenija ima morja nedvomno več kot preveč
Slovenija - dežela na sončni stami Alp. S temi besedami smo pred leti vabili turiste v našo malo deželico in jih pravzaprav opozarjali na dejstvo, da Slovenija ni le alpska pač pa tudi sredozemska dežela, z ugodnim podnebjem, soncem in morjem. Slednjega ima očitno celo preveč! Kako si drugače razložiti nekatere minule (obalna cesta) in sedanje (Morski park Laguna Bernardin) razvojne projekte. Razvojne? In če bi pri obalni cesti lahko govorili o prometni infrastrukturi oz. javnem interesu, pri bernardinskem morskem parku o tem ni ne duha ne sluha. V utemeljevanju posega se govori o podaljšanju sezone in večjem številu gostov, o popestritvi turistične ponudbe, o novih zaposlitvah in dodatnem denarju v občinski blagajni in na prvi pogled je vsemu navedenemu najbrž težko oporekati. Na prvi pogled.
Zagovorniki projekta tudi vztrajno govorijo o tem, daje morje v mandraču mrtvo, onesnaženo in kaj vem še kaj - skratka kritična točka hotelskega kompleksa! Seveda ob tem ne postrežejo z nikakršnimi podatki, ki bi te njihove trditve dejansko potrdili. Ampak to niti ni tako zelo pomembno, saj dobro vedo, da z vztrajnim ponavljanjem “resnice” ta prej ko slej izgubi navednice in postane resnica. In sanaciji onesnaženega okolja se dandanes pač nihče ne upira. “Vsi za zdravo okolje, da nam bo v življenju bolje!”
A poglejmo ta njihov recept sanacije nekoliko podrobneje. Pravzaprav je silno preprost in se z vzroki te “izjemne onesnaženosti” ne ukvarja - likvidacija morja in postavitev bazenov. Ali, kakor seje slikovito izrazil na javni obravnavi v KS Portorož snovalec morskega parka Laguna Bernardin, namesto mrtvega morja bi v prostor pripeljali “živo” vodo, s slapovi, brzicami in vodometi, skratka ustvarili bi pravo sredozemsko vzdušje! Kaj imajo opraviti slapovi in brzice z obalami Sredozemlja, predvsem pa kaj bi bilo v bazenski vodi, obogateni s klorom in kaj vem še s čim, še živega - razen kopalcev seveda, načrtovalec morskega parka ni povedal. Kakorkoli, mandrač ne bi bil več onesnažen, ker ga preprosto ne bi bilo več.
Če zadevo pripeljemo do skrajnosti, bi lahko morebitno onesnaženost Piranskega (ali katerega drugega) zaliva v bodočnosti reševali tako, da bi ga preprosto zasuli ali pa le obložili s keramiko in v vodo nasuli dovolj klora ali kakšne druge “očiščevalne” snovi. Idealna rešitev, saj imamo morja tako ali tako dovolj, pa še sami problemi so z njim. Enkrat meduze, drugič spet sluz, ribiči se kregajo med seboj, pa erozija obale, da o meji na morju niti ne govorimo. Že res, daje naravni vir neprecenljive vrednosti, da je javno dobro, daje v občinskih planskih dokumentih opredeljeno kot naravna dediščina oz. naravna vrednota in da posegi v prostor ne smejo ogroziti obstoja naravne vrednote. A kaj bi s tem, razvoj je le razvoj! Razvoj?
Mag. Robert Turk, Malija
Umrla je Marija Pečarič
Sobota, 9. septembra 2000 je bila za vse, ki so se zbrali na piranskem pokopališču žalosten dan. Dan, ki gaje za vedno zaznamovalo slovo od darage in spoštovane gospe Marije Pečarič, roj. Velikonja. Mnogi prijatelji in znanci so jo v vsakdanjem življenju preprosto ljubkovalno klicali Mija.
Mija je bila s svojim delom, čutečim odnosom do sočloveka zgled izobražene , razgledane in humane osebnosti. S svojo prisotnostjo in toplino je bogatila vse nas, ki smo imeli to priložnost, da smo jo spoznali in ji bili blizu.
Njena osebnostje izžarevala umirjenost, harmonično toplino in moč, ki jo je nesebično prenašala na vse, ki soji bili blizu - in teh ni bilo malo.
Mladi, ki jim je kot učiteljica in ravnateljica posvetila vse svoje življenje, sojo iskali in
iz nje črpali ne le znanja in življenske mladosti, temveč tudi in predvsem so se od nje učili življenja.
Vsakemu, ki ji je prisluhnil, je dala največ kar je imela -del same sebe, košček svoje plemenite in bogate osebnosti. Tudi sama sem ena izmed njih. Za vse človeško
zahvaljujem.
Marija Pečarič se je rodila leta 1911 v
Trstu. Njena življenska pot je bila pestra in duhovno bogata. Šolala seje v rodnem Trstu, Škofji Loki in Zagrebu, kjer je diplomirala na Višji pedagoški šoli. Službovala je v Vrhpolju pri Kamniku, Ljubljani in v Idriji.
Leto 1947 pa je zaznamovano z njenim prihodm na učiteljišče Portorož in OŠ Piran, kjer je dočakala upokojitev. Že avgusta 1941 seje aktivno vključila v OF. Sodelovala je v političnih tečajih in pomagala v partizanski bolnišnici v Slavonski Požegi.
S Hermanom Pačaričem, akademskim slikarjem, seje poročila leta 1955. Njuna skupna življenska pot je bila umirjena in prežeta s kulturo, predvsem likovno umetnostjo. Dela bogate kulturne dediščine v obliki donacije, več kot 140 likovnih del neprecenljive vrednosti, hrani Občina Piran v Galeriji Hermana Pečariča, kije bila odprta pred letom dni. Tudi za to plemenito dejanje se v imenu Občine Piran dragi Miji poslednjič zahvaljujem.
Njeni sestri in nečakinji ter vsem sorodnikom izrekam globoko sožalje.
Vam draga Mija pa iskrena hvala za vse kar ste storila za nas. Topla misel in lep spomin na Vas bo živel z Galerijo Hermana Pečariča v Vašem in našem Piranu.
Vojka Štular, prof. Županja Občine Piran
Ena zadnjih fotografij, ki je nastala oh obisku županje Vojke Štular pri gospe Mariji Pečarič
bogatsvo, ki sem ga prejela od Vas draga Mija, se Vam iskreno
Prejeli smo
Nova izhodišča za pogajanja o meji s Hrvaško še vedno državna tajnost?
Gospod Mesič je že v predvolilni kampaniji obljubljal hitro rešitev meje na morju, s čimer je, seveda, povezano vprašanje celovitosti Piranskega zaliva in njemu pripadajočega kopna.
S podobno naglico je g. Peterle, kmalu ko je spet postal zunanji minister, sporočal, daje rešitev tega občutljivega vprašanja preprosta in takoj rešljiva. Ali res? Več v naslednji številki.
v SNTO ne bodo imeli strokovnih direktorjev
Vlada Republike Slovenije je v 79. št. Uradnega lista objavila Uredbo o spremembah Uredbe o preoblikovanju gospodarskega zavoda Center za promocijo turizma Slovenije - Slovenian tourist board v javni gospodarski zavod Slovenska nacionalna turistična organizacija -Slovenian tourist board. Med drugim je črtala besedilo “in strokovna direktorja” iz 18. člena odredbe, ki je bila objavljena v Ur. 1. št. 99, 9. 12. 1999. SNTO ima generalnega direktorja, kije imenovan na podlagi javnega razpisa za štiri leta in je lahko po preteku mandata ponovno imenovan. Kot je znano, je bila za generalno direktorico po daljših zapletih imenovana mag. Barbara Gunčar iz Radenske, ki je delo uradno nastopila 16. avgusta 2000. Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem bo na podlagi spremembe oziroma uveljavitve odredbe, v Ur. listu razveljavilo javni za delovni mesti strokovnih direktorjev. Ustanovitelj SNTO je Republika Slovenija, ki jo zastopa Vlada, organi zavoda pa so: Upravni odbor, generalni direktor, strokovni svet, forum in nadzorni odbor.
Kako do novinarjev?
Direktorica tržnega komuniciranja IBM Slovenija, d.o.o. Andreja Sekula je našla izvirno rešitev. Novinarje je povabila na “NOVINARSKO SREČANJE”. Doslej smo ponavadi mediji dobivali vabila za novinarske konference in nas nihče ni vabil na naša stanovska srečanja. In kaj lahko sedma sila tam pričakuje? Pred odlično večerjo veliko informacij o njihovih načrtih, o IBM Forumu, jesenskih dogodkih, kijih pripravljajo v IBM Slovenija. Novinarji bomo tako spet na veliki preizkušnji, kako ločiti novinarsko informacijo od komercialne.
Rekli so
Dr. Dimitrij Rupel o medijih, na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu.
“Mediji imajo nedvomno neko oblast”
“Del odgovornosti za družbene razmere je prevzel en konglomerat, sklop dejavnosti, ki jih z eno besedo imenujemo mediji. Mediji imajo nedvomno neko oblast - urejajo življenje v dmžbi. Njihov medijski vpliv na naše življenje je zelo velik. Imamo opraviti z neko novo delitvijo dela pri opravljanju družbenih zadev. En vzvod pri tem upravljanju seveda predstavljajo tudi mediji. Mediji, civilna družba, širša kultura, informatika, informacije, komuniciranje, šport, vprašanje varnosti in sociale, to so neke nove oblike, novi pojavi našega življenja. Področja, kamor se danes precej seli kapital. So področja prihodnosti, angažiranja, dela in zaslužka”.
■ 'm
primorski utp
Bernardin
6. strokovno posvetovanje Zveze ekonomistov
V kongresnem centru Grand hotel Emona Bernardin bo 28. in 29. septembra 2000 šesto strokovno posvetovanje o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije z naslovom: Pomen analiziranja za kakovost odločitev (poslovodnih) in drugih ravnateljev ter strokovnjakov. Seminar organizira Zveza ekonomistov Slovenije, Sekcija za poslovne analize.
Otvoritev posvetovanja z uvodnim nagovorm bo v četrtek, 28. 9. 2000 ob 9.30. Za tem bo nastopil dr. Janez Potočnik, Služba vlade RS za evropske zadeve, Ljubljana. Tema: Analiziranje zahtev Evropske zveze do slovenskega gospodarstva. Na sporedu bodo tudi nekatere žgoče teme. Popoldne bo govoril dr. Neven Borak o vprašanju analiziranja portfelja možnih naložb z vidika strategije in tveganja. Dr. Slavka Kavčič in mag. Sergeja Slapničar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, bosta govorili o uporabnosti standardnih stroškov pri analiziranju poslovanja. Vilma Milunovič, Mestna občina Koper, bo govorila o ugotavljanju omejitev in možnosti delovanja občine. V petek, 29. 9. ob 8.45 bo dr. Bojan Pretnar govoril o blagovni znamki v času in prostoru. Dr. Rudi Rozman bo imel referat na temo:	Sedanje organizacijske
strukture podjetij. Skupna večerja z družabnim srečanjem bo v četrtek, 28. 9. ob 20.15 v GH Emona.
Droga Portorož
Še eno uspešno poslovno leto
Začetek proizvodnje na novi lokaciji januarja 2001
“Glede na dosežene poslovne rezultate v prvi polovici leta lahko v Drogi z gotovostjo pričakujemo uspešno poslovno leto tega prehrambnega giganta, je dejal predsednik uprave Droge d.d. Matjaž Cačovič na novinarski konferenci (13. 9.) v upravni stavbi Droge v Portorožu. Čisti prihodki od prodaje v prvih šestih mesecih 2000 so znašali nekaj manj kot 6,7 milijarde tolarjev in so bili za 10 % večje kot v prvem polletju 1999. Na domačem trgu za 6 %, v izvozu pa kar za 22 % več. Povedali so, da so Drogi, kar se tiče prodaje na tujem, še vedno najzanimivejši trgi nekdanje Jugoslavije, kjer ustvarijo 74-odstotni delež prihodkov od izvoza. Nosilni izvozni izdelek ostaja kokošja pašteta. Ta izdelek predstavlja 70-odstotni delež v skupnem izvozu v prvi polovici letošnejga leta. V Drogi so vse manj odvisni od kave, njihov vezni pa postaja vse bolj tudi mesni program. Matjaž Čačovič je povedal, da je prišlo do odpovedi pogodbe z Nestle-jem, v drugi polovici septembra pridejo na trg Argo juhe, v drugi polovici oktobra instant napitki s kavo in čajem. Do leta 2005 ne vidijo ciljev v povezovanju s slovensko živilsko industrijo ampak v nakupih in prevzemih tujih podjetij v prostoru bivše Jugoslavije. Tako so že kupili Konzum v Sarajevu. Zgodbe s kolinsko preprosto ni in je ne bo. Izgradnja nove tovarne v Izoli ne zamuja in januarja 2001 bo tam stekla tudi proizvodnja. Direktor Solin d.o.o. Peter Deržek je povedal, da imajo v solinah premalo delovne sile in da bodo letos nagrabili le okrog 4000 ton soli. O koncesiji še nič novega.
ODLIČNO
PECIVO
Podjetje Don Don je prijetno presenetilo novinarje na ladji Burja, ki so se lahko sladkali "svojih 5 minut". Podarilo jim je kar 150 kosov slastnega peciva.
r
Poslovalnica TPC Lucija,
tel7fax: 066/773-296
Poslovalnica Koper, Pristaniška 2,
tel.:066/278-600, fax: 066/276-788
*	IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU
*	ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL
/ - ^
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
, ^
primorski u¥p
Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tel/Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140,
E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725
Tehnično urejanje: Informa Portorož
Tisk: Tiskarna VEK Koper
List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT
Ustanovitelj in izdajatelj:
mffmifiri)©
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija
a pod:
8V/V8) sodi časopis med proizvode, za kolere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %
Direktor Turistične organizacije Portorož g-i-Z- občine Piran sklicuje
DRUGO REDNO SEJO SKUPŠČINE
Turistične organizacije Portorož g.i.z. občine Piran, ki bo
v torek, 17. oktobra 2000 ob 11.00 uri v Avditoriju Portorož
Na seji bo skupščina, ki jo sestavljajo člani Lokalne turistične organizacije Portorož (LTO), imenovala nadzorni svet združenja.
Pravico do udeležbe na seji skupščine in uresničevanja glasovalne pravice imajo samo tisti člani, njihovi zastopniki in pooblaščenci, ki bodo najkasneje do
petka, 13. oktobra 2000
prijavili svojo udeležbo na OBRAZCU ZA PRIJAVO UDELEŽBE na 2. redni seji skupščine, kije priložen v zadnji številki Portorožana, oziroma ga lahko člani dobijo v prostorih Turistične informacijske pisarne v Portorožu, Obala 16, ali v prostorih Turistične informacijske pisarne v Piranu, Tartinijev trg 2.
In kdo so člani LTO?
Člani LTO so pravne osebe in podjetniki posamezniki, katerih dejavnostjo neposredno povezana s turizmom in sobodajalci ter kmeti, ki opravljajo gostinsko dejavnost. Za te osebe, ki imajo v občini Piran svoj sedež, poslovno enoto ali drugo obliko registrirane dejavnosti, ki opravljajo s turizmom neposredno povezane dejavnosti, je članstvo v LTO obvezno.
Nova energija.
Voli modro!
rm
www.zlsd.si
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Vizija ZLSD je:
■	Slovenija, v kateri se uresničujejo vrednote svobode, miru, pravičnosti, pravne varnosti, enakopravnosti in solidarnosti;
•	Slovenija polne zaposlenosti, v kateri bo vsak delavec ali delavka dobro živel od zaslužka iz svojega dela;
■	Slovenija znanja, ustvarjalnosti in inovativnosti;
•	Slovenija kakovostnih proizvodov in storitev;
■	Slovenija visoke in usmerjene gospodarske rasti in razmaha podjetništva, ki bosta dvignila zaposlenost nad evropsko povprečje;
■	Slovenija, v kateri delo in znanje pridobivata moč v razmerju do kapitala;
•	Slovenija življenjske ravni najrazvitejših držav Evrope;
•	Slovenija kot socialna država, v kateri bo vse manj revščine in nesprejemljivih socialnih razlik;
•	Slovenija, v kateri uživajo matere in otroci, invalidi, bolniki, upokojenci, brez lastne krivde nezaposleni, poudarjeno družbeno varstvo.
■	Slovenija z ugledom ekološko ozaveščene dežele;
■	Slovenija prijazne, učinkovite in racionalne državne uprave;
■	Slovenija policentrizma in evropsko primerljive lokalne samouprave in regij;
■	Slovenija nazorske, generacijske in spolne strpnosti, enakopravnosti in svobode;
■	Slovenija slovenskega jezika in kulture, multikulturne in več nacionalne, v sozvočju z drugimi jeziki in kulturami Evrope in sveta;
■	Slovenija, ki avtonomno vstopa v mednarodne tokove idej, znanja, ljudi in dobrin; Slovenija dobrososedskih odnosov in uspešnega
sodelovanja s sosednjimi državami, državami Evropske unije in z drugimi državami sveta;
•	Slovenija kot enakopravne članice Evropske unije in kot samostojne države v družbi narodov in držav Evrope in sveta;
Naročnik ZLSD
MALI OGLASI
S 1.8. oddani 3-sobno stanovanje na Markovcu. Tei: 05 6283 738
AVTODOM Adria 660, nov, 6 ležišč ODDAJAMO Goin Trade d. o. o., Koper 041/630 316
Prodam košek za dojenčka in veliko oblačilc za punčko od 0 do 3 leta starosti, vse lepo ohranjeno.
Tel.: 05/6 88086
Zeliščar Rizvič Nusfred Moč narave, naravno zdravilo grenin za želodčne in črevesne bolezni ter prostato in hemoroide.
Tel. 041/886-345 NON-STOP
Zeliščar Rizvič Nusfred Moč narave, naravno zdravilo travin za artrozo, artritis, sklepno revmo in putiko.
Tel.: 041/886-345 NON-STOP___________________
Aloe vera Zdravilne sadike Prodam
Tel.: 066/770-448 Pokličite zvečer
Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, Žlebov in drugo . Naročila tel. 041-789-413
Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08 ,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure
Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tei: (062) 782 136
RAČUNOVODSKI SERVIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja.
Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o.o., Ljubljana, Celovška c. 150.
Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel. Resne ponudbe na tel. št. 031/823-187 in 02/829 - 0- 488.
Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina.
S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 ^Poljčane
AA®DRI
■ _ _.i  : I 
Nova oglaševalska revija
■ 'TW'

Drugorazredni delničarji
Je privatizacija v Sloveniji med prebivalstvom naredila prevelike razlike?
Problem privatizacijske vrzeli, ki štrli v desetine milijard tolarjev na svoji koži še vedno najbolj čuti skoraj milijon razočaranih certifikatskih delničarjev. Ponoven poziv predsedniku Vlade RS, da naj država zagotovi premoženje za delničarje PID-dov, ki so svoje obetavne papirje bili prisiljeni zaupati raznim skladom. Sedaj lahko le grenko spoznavajo, da njihova delnica ni vredna piškavega oreha. NFD 2 je pred kratkim veljala le še 29 tolarjev!
Medtem so si nekateri srečneži, ki so lahko vložili svoj certifikat v donosna (tudi svoja) podjetja, z izplačanimi dividendami dvignili svoj standard skoraj do neba. Nekateri bolj spretni, nekoliko bliže pri koritu, so si najeli posojilo, odkupili družbeni kapital s 50 % popustom, na tej podlagi sodelovali pri delitvi (zapoznelega) dobička ter si z dividendami poplačali kredite, hkrati so postali seveda tudi veliki lastniki ali solastniki podjetij z upravljalsko pravico. Nihče seveda ni nič ukradel, vse je bilo legalno. Velikih postopkov zaradi oško-dovanja družbenega premoženja v Sloveniji ni zaslediti. Milijon certifikatskih Slovencev pa lahko sedaj namesto pobiranja dividend bere gratis Delničarja (časopis v novi preobleki), ki leži razmetan po stanovanjskih stolpičih. Zadjna številka je takorekoč postala že navadni časopis, o stroki pa zelo malo. Lahko tudi hodijo spraševat razne publikume, abanke in druge spretne preprodajalce, koliko je (in če je še) kaj vredna njihova delnica. Delnica NFD2 jeli. julija pri Publikumu veljala le še borih 29 tolarjev! Za množico Slovencev so se tako tudi dobesedno uresničile napovedi, da lahko njihova delnica, pridobljena na podlagi certifikata, postane ničvreden papir!
Pismo dr. Andreju Bajuku
Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov je pred-sedniku vlade dr. Bajuku ponovno poslalo pismo, s katerim ga seznanja z nerazrešenim	problemom
privatizacijske vrzeli ter ga poziva, da se zavzame za dokončno razrešitev navedenega problema, ki meče slabo luč na Slovenijo, kot pravno državo. V Združenju so prepričani, da ni v interesu nikogar, še zlasti pa ne v interesu države, da bi bila več kot polovica državljanov - delničarjev Pooblaščenih inve-sticijskih družb (PID) nezadovoljnih in razočaranih, zato mora biti navedeni problem
obravnavan prednostno in razrešen še v času pred jesenskimi državnozborskimi volitvami, ki bodo 15. oktobra. Združenje je pri tem pripravljeno tvorno sodelovati. “V interesu vseh udeleženih je, da država delničarjem PID čim prej zagotovi ustrezno premoženje v zameno za lastniške certifikate in s tem uspešno zaključi enega največjih projektov tranzicijskega obdobja Slovenije.
Še vedno “v zraku” 74 milijad tolarjev privatizacijske vrzeli?
V PID-ih ne morejo razumeti, da ustavno sodišče, kljub veliki aktualnosti, še ni odločilo o dveh ustavnih pobudah, ki so jo vložile investicijske družbe. Pobudi predlagata ustavno presojo sprememb zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije pravnih oseb (nekdanjih družbenih podjetij) v lasti Slovenske razvojne družbe ter nekaterih določb zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju v PID. Tudi, če bi PID v zamenjavo za certifikatske delnice dobile malo družbenega (pardon državnega) premoženja bank, bi privatizacijsko vrzel lahko morda zmanjšali na 74 milijard tolarjev.
Slovenska razvojna družba ne mara privatizacije?
Tudi Slovenska razvojna družba (SRD), ki ima v “lasti” okrog 120 družbenih, v glavnem ne najbolj uspešnih podjetij, očitno ne mara privatizacije, kajti bojijo se, da bi to lahko pomenilo razprodajo. Celo tujcem, Zlasti je to očitno pri Hotelih Bernardin, katerih neobremenjena kapitalska vrednost znaša čez 5 milijard tolarjev. Drugorazredni delničarji lahko tako torej le upajo, da bo zakon o končanju privatizacije naklonjen tudi njim in da ne bodo izgubili prav vsega, kar jim je nekoč “podarila” mati država.
Franc Krajnc
rr


HOJ€ Ll

9iašt mestece s šarmom vabi vse ljubitelje kulture ter pristne primorske kuhinje in dobre hrane, da obiščejo:
*	^Restavracijo 'TURI ‘VDOd^TL", ki nudi bogat izbor ribjih jedi in drugih specialitet.
Ze sprejemamo rezervacije miz za silvestrovanje na telefon 05/ 67 32 232.
*	iPizzerja "IBšfflšffljšl" na ‘Tartinijevem trgu nudi razne vrste pizz, lepinje, burgerje, testenine in drugo.
‘Tel.: 05/67 32 645. '
*	9/pvi millenium lahko dočakate v nosem hotelu "‘PlhRTUTf' ob bogati švedski mizi in zabavo.
^Rezervacije že sprejemamo na tel.: 05/67 33 104.
V
Informativni dnevi
Visokošolski študijski program Management
Visoka šola za management že od študijskega leta 1997/98 izvaja izredni študij dodiplomskega študijskega programa Management tudi v Mariboru. Organizator študija je podjetje Made d.o.o.
Studijski program Management je usmerjen sodobno in izrazito aplikativno. Poleg ozkih strokovnih znanj (marketing, finance, kadri) pridobijo študenti interdisciplinarna znanja s področja poslovodenja, prava in humanističnih ved, ki so izjemno pomembna za vodenje pridobitnih in nepridobitnih organizacij. Študij zaključijo z diplomskim delom. Traja tri leta in eno leto za pripravo diplomskega dela. Diplomanti pridobijo visokošolsko izobrazbo in strokovni naslov diplomirani ekonomist ali diplomirana ekonomistka.
Organizacijsko izvajajo študijski program Management kot redni in kot izredni študij, in sicer redni študij le v Kopru, izredni študij pa v Kopru, Mariboru, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici.
Vse, ki se zanimate za vpis v 1. letnik (kandidati s končano srednjo šolo) ali v 3. lemik (kandidati s končano višjo šolo, po programu pred 1.1.1994) obveščajo, da bodo imeli v mesecu septembru več informativnih dni, na nekaterih enotah (Koper, Škofja Loka, Celje) pa bo po informativnem dnevu sledil vpis.
Informativni dnevi bodo:
V	Kopru
Visoka šola za management, Cankarjeva 5
15. septembra 2000 ob 16. uri. Vpis ob 17.30
V Škofji Loki
Ljudska univerza Škofja Loka, Podlubnik 1/b
19. septembra 2000 ob 16. uri. Vpis ob 17.30
V	Celju
Abitura d.o.o., PC Ingrad, Lava 7
21. septembra 2000 ob 16. uri. Vpis ob 17.30.
Za dodatne informacije lahko pokličete : 05/610 2003, 04/506 1300, 03/545 3559
J
Rekli so
Aldo Babič
Predsednik uprave Casino’ Portorož, na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu
Osredotočiti se moramo na vizijo razvoja
“Razmišljati moramo o tem, kaj bomo delali jutri. Kajti razvoj pomeni motor za tako imenovane nove rešitve vseh dejavnosti. In tukaj je tisto, kar nas igralničarje boli. V Sloveniji seje v preteklosti ustvaril vtis neke demonizacije; igralništvo je nekaj kar je prepovedano, kjer se nekaj samo zapravlja, sinonim za bogataše, ki tam izgubljajo ogromne številke itd. Če gremo malo v svet in pogledamo kaj se tam dogaja, bomo hitro ugotovili, daje drugod igralništvo dejavnost, ki pomeni predvsem zabavo, kjer ljudje ob igri, tudi z malo denarja, lahko uživajo. Kritiziral bi stanje, v katerem se je znašla naša država v tem segmentu. Želeli bi samo to, da nam omogočijo delo pod enakimi pogoji pod katerimi deluje naša konkurenca. Nič več in nič manj. Gre seveda za fiskalna vprašanja. Pridobili bi razvoj, nova tržišča, ki jih sedaj ne moremo pridobiti.”
[Slovenska Istra]
Kdaj odškodnina za sušo?
Predstavniki Kmetijskih zadrug in pospeševalnih služb na sestanku v Kopru še niso mogli dati točne ocene o letošnjo škodi zaradi suše, pa tudi ne točno kdaj lahko kmetovalci pričakujejo odškodnino, saj na ministrstvu zamujajo tudi z obrazci, v katere bi vpisali podatke. Po neuradnih ocenah je suša v Slovenski Istri povzročila za blizu 200 milijonov tolarjev škode. Slovenski ribiči lahko pričakujejo 30 milijonov SITzaradi cvetenja morja. Sporni 20-odstotni dodatek za najem zemljišč.
V Sloveniji je bilo v avgustu kar dvakrat vroče. Najprej zaradi katastrofalne suše, nato pa še na razpravah o tem, koliko naj bi država zares bila pripravljena dati prizadetim kmetovalcem za odškodnino. Na sestanku v prostorih KZ Agraria v Kopru v četetrek, 7. septembra (sklical ga je član Upravnega odbora Kmetjsko gozdarske zbornice Slovenije, Danilo Markočič, udeležil pa se gaje tudi predsednik KGZ Slovenije Ervin Kuhar), so predstavili prve ugotovitve u posledicah suše v Slovenski Istri. Ocene so dokaj različne, verjetno pa gre v grobem za blizu 200 milijonov tolarjev škode. Iz piranske občine, kije tudi zelo prizadeta od suše, sta za področje kmetijstva sodelovali v razpravi Karmen Forte in Irena Vrhovnik.
Slovenska Istra je poleg pretežnega dela severo-vzhodne Slovenije ocenjena s tretjo - najvišjo stopnjo prizadetosti od suše. Župani obalnih občin so sprejeli informacijo o stanju na terenu, objavili skupen razpis za zbiranje prijav, ki pa bi ga kot vse kaže, najbolje bilo ponoviti v lokalnem tisku in podaljašati roke za prijavo, saj niso bili pripravljeni niti ustrezni obrazci.
Septembrski dežje prišel kot pravi božji žegenj, vendar žal za marskikatero kmetijsko kulturo prepozno. Stanje tukajšnjega kmetijstva je porazno. Še vedno ni ocene kako je z okljami. Zgrbančeni suhi plodovi se bodo napili vode, morda bodo popadali po tleh in ne ve se še kako bo z rodnostjo naslednje leto, kako bo s sadjem, na primer s češnjami. To lahko tudi pove, da bodo posledice dolgoročne. Nekdo je na sestanku povedal, da je že tri krat sejal radič, pa mu ga je preprosto zažgalo. Letošnja suša v avgustu je bila prava katastrofa. Prizadeti so bili tudi ribiči, ki v času sluzenja moija niso mogli s polno paro loviti rib. Še bi lahko naštevali. Letošnja suša pa je pokazala tudi na širše dimenzije vprašanja kmetijstva v Slovenski Istri. Botrujejo mu razdrobljenost, nesistemsko urejanje namakanja, uvoz zelenjave v času, ko je imajo tukaj na pretek, monopolni položaj večjih odkupovalcev, ki diktirajo odkupne pogoje in služijo na velikih razlikah v ceni. Na primer, kmet Bužekijan ima v strunjanski dolini veliko njivo glavnate solate.Torej je moral dnevno veliko zalivati. M- Degro bi mu za kilogram plačal 150 SIT, to isto solato pa lahko kupimo v trgovini po 650 SIT. Ali pa, ko je bilo na Obali dovolj paradižnika naj bi ga imel Mercator 170 ton uvoženega v skladiščih. Ni čudno, da potem nekateri kmetovanje raje kar opustijo. Predstavnica koprske KZ Agraria je povedala kruto dejstvo, daje trg tisti, ki diktira pogoje in ceno, žal pa je lahko za malega neorganiziranega kmetovalca, ki nima sklenjenih pogodb z odjemalci, tudi usoden.
Prvi sušni val je bil že junija
Junijska suša po ocenah pristojne službe ni bila tako huda kot je bila ona, ki seje pojavila meseca avgusta. Januar in februar sta bila deficitarna s padavinami. V zemlji se ni nabralo dovolj vode, marca in aprila je bilo stanje dokaj normalno, maja še tudi, medtem, ko je bil junij že kritičen. Suša je nastopila v bujni vegetaciji in se je končala v začetku julija, nakar je bil julij nadpovprečno deževen tudi za naše kraje. Padlo je do 112 1 padavin ma 2m, kar je veliko. Te padavine so bile v močnih nalivih (v pol ure je padlo 35 1 dežja na 2m) in voda je hitro odtekala po zemeljski skorji. Pojavil seje zares sušni mesec avgust, v katerem smo imeli samo 12 litrov padavin na 2m. Temperature so bile izjemno visoke. Ponekod so izmerili tudi 39,2 stopinje celzija in več. Pri taki temperaturi dnevno izhlapi 10 do 15 litrov tekočine. Torej vse, kar je padlo v avgustu je lahko izhlapelo samo v enem dnevu. Kmetijski svetovalci so si ogledali teren in ugotovili, da se je stanje v zadnjem tednu avgusta hitro slabšalo. Najbolj kritično je bilo v zelenjadarstvu. Tudi na območju piranske občine, v dolini reke Dragonje in Dmice, kjer že v junijski suši ni bilo možnosti oziroma virov za namakanje. V koprski občini je Rižana sušo nekako vzdržala. Vse tisto kar je bilo brez možnosti namakanja, je pobralo. Posledice suše so bile najbolj vidne tudi v vinogradih. Prizadete so mlajše trte v višjih legah, kjer praktično ne bo trgatve. O višini škode je težko govoriti, saj občinske komisije vsega še niso ocenile. Ne ve se še kako bo z oljkami, ki sušo sicer dobro prenašajo , kljub temu pa niso pričakovali, da bodo toliko prizadete. Nekateri plodovi so že grdo zgrbančeni, obarvani in prisilno dozoreli, celo so začeli že odpadati. Na tem področju še ni dovolj izkušenj, saj take suše tukaj še ni bilo in ne vedo kako bo oljka reagirala, kajti gre tudi za nevarnost, da bodo posledice dolgoročne. Strokovnjaki kmetijsko svetovalnih služb bodo v teh dneh šli spet na teren in si stanje v oljkarstvu še natanko ogledali.
Predsednik KGZ Ervin Kuhar se je najprej zahvalil članu KGZ Danilu Markočiču za sklic sestanka. Dejal je, da je KGZ predstavnik vsega kmetijstva. Po zakonu je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo dolžno vse akte o kmetijstvu dati KGZ v presojo. Govoril je tudi o revščini na naših malih kmetijah. Povedal, daje ministrstvo za finance za prizadete od suše najprej predlagalo samo 3 milijarde tolarjev. Zakon je nato bil sprejet, vsota odškodnine pa znaša sedaj tri kart več, torej 10 milijard. 5,6 milijard tolarjev bo izplačano do konca septembra, morda do 15. oktobra, preostalo pa do konca marca 200. V sistem odškodnin zaradi manjšega ulova zaradi cvetenja morja so vključeni tudi slovenski morski ribiči (105 ribičev), ki lahko pričakujejo skupaj 30 milijonov SIT odškodnine. Ocena bo temeljila na statistiki, koliko so na primer prijavili ulova v lanskem enakem času in podobno.
Na Primorskem so navajeni na sušo
Suša je prizadela vso Slovenijo. Najbolj ožgane njive so bile v Pomurju. Tam rejci nimajo krme, oziroma so zaloge že porabili, zato so prisiljeni predčasno prodajati svojo živino. Pritisk na klavnice se povečuje in da bo nesreča še večja, je padla tudi odkupna cena živine. “Sedaj se pogovarjamo kako bi odškodnino izplačali”, je dejal predsednik KGZ. Prav na tem področju imajo nekateri slabe izkušnje, saj bi odškodnina morala priti hitro.
Darinka Blažiča, direktorica Kmetijsko veterinarske zadruge iz Nove Gorice je izpostavila zelo pomembno vprašanje glede ombočja Primorske: “V ostalem slovenskem prostoru največkrat pozabljajo, daje Primorska pokrajina, ki živi v suši”. Boji se tudi, da bi pomanjkanje kmetijskih pridelkov, zlasti zelenjave, sprožilo draginjo.
Sporni 20-odstotni dodatek
Vedno bolj sporen, če že ne nesmislen, postaja 20-odstotni dodatek za zakupnino na obalnem območju, ki ga morajo plačevati najemniki Skladu kmetijskih zemljič Republike Slovenije, če z njim sklenejo zakupno pogodbo. Menda so so na skladu prišli do te fantastične ideje zaradi vikendašev ali kot se temu strokovno reče pritiska na morje.
■ 'm*'
primorski utp
Grand Casino' Lipica
Nova pridobitev za slovenski turizem
V petek, 8. septembra so v Lipici slovesno odprli prenovljeno igralnico, ki pomeni tudi prelomni korak za razvoj tamkajšnjega turizma. Celotna investicija posodobitve igralnice je znašala 470 milijonov slovenskih tolarjev, skupaj z osnovnimi sredstvi - igralnimi avtomati in ostalo tehnično opremo pa okrog 680 milijonov tolarjev. Otvoritveni trak je prerezal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek.
Minister za malo gospodarstvo in turizem se je v Lipico pripeljal s helikopterjem (ne na račun države) neposredno z otvoritve celjskega obrtnega sejma. V svojem pozdravnem nagovoru je potrdil pomembnost igralništva na Slovenskem in hkrati izrazil bojazen, da bi v Sloveniji na račun reorganizacije vladnih resorjev oz. zmanjševanja števila ministrstev, odpravili tudi ministrstvo za turizem. Med več kot 200 udeleženci je še posebej pozdravil očeta portoroškega igralništva Nina Spinellija. V zabavnem programu so nastopili Solisti Veneziani, plesna skupina Kazina, pevka Marta Zore in The Platters.
Grand Casino’ Lipica (direktor Silvester Stibilj) predstavlja eno od koncesijskih dejavnosti delniške družbe Casino’ Portorož. Igralnica sicer tam deluje že deseto leto, vendar se je že nekaj časa kazala potreba po posodobitvi, saj se Uidi v igralništvu marsikaj spreminja. Spreminajo se potrebe in želje gostov, ki se jim, kot je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Casino’ Portorož d.d. Aldo Babič, želijo čim bolj približati. Z novo pridobitvijo želijo privabiti čim več tujih in domačih gostov ter tako tudi prispevati k turističnemu razvoju ožje in širše regije. Hkrati je turistično ponudbo izboljšala tudi Kobilama Lipica, ki je v okviru pogodbe z družbo Casino’ Portorož preuredila hotel Maestoso. Ta ima odslej 4 zvezdice, nekaj sob in apartamjev pa je urejenih v razredu 5 zvezdic. Samo v letu 1999 je Casino’ Portorož za razvoj Lipice namenil več kot 220 milijonov tolarjev.
V Obnovljeni igralnici, kije zares lepa in
nekaj posebnega in si torej zasluži naziv Grand Casino’ Lipica, bodo gostje lahko preizkušali srečo na 360 igralnih avtomatih, bingu in 27 igralnih mizah, med katerimi je tudi francoska ruleta, ki je novost v tej igralnici. Zabaviščni prostor so obogatili s povečanim odrom za razne prireditve, dopolnili so tudi kulinarično ponudbo. Po vzoru Las Vegasa je nastala “free flow” restavracija, kjer si gost za določeno vsoto denarja ( 3000 tolarjev) lahko privošči količino in vrsto hrane po svoji izbiri. Lipiško igralnico že sedaj obišče dnevno v povpečju 1000 gostov. Zahtevnejšim gostom je na voljo restavracija “a la carte”. Senzacij lačen medij bi seveda lahko tudi kaj našel za glodanje. Nad igralnico v Lipici ni bilo nobene “sence”, pač sončno lepo in veselo vreme.
Prostor v pritličju spominja na jamo Vilenico, kar daje igralnici še poseben čar. V nadstropju je velik prostor, namenjen salonu igralnih avtomatov- jack pot klubu in bingo klubu ter osvežitvi gostov z barom in jedilnico ter free - flow restavracijo. Vodilni element prostora je Lipicanec, v vsej svoji lepoti gibanja ter na drugi strani kraška pokrajina s tipičnimi zaselki po zvezdnatim nebom, simbolom sreče. Vse je značilnem v stilu. Celo voda ob stenah, kot okras poln mehurčkov, teče navzgor. Tudi vhodni del z vodnjakom (šterno iz mešanice cementa in stekla), svetilkami, nadstreškom, krožno potjo...Ogovorni projektant Franc Erjavec univ. dipl. ing. arh.iz je, kot vse kaže, svoje delo opravli odlično. V portoroškem Casinoju so hkrati dopolnili tudi celostno podobo podjetja in jo prilagodili novim sodobnim trendom. O tem je na naovinarski konferenci govoril direktor agencije Sintesi Marko Pisani. Zanimivo je, da so prenovitvena dela
potekala zelo hitro (s prenovo so začeli 20. maja 2000) in da zaradi tega ni bila zaprta igralnica niti en dan. 55 % stroškov gradnje in nakupa osnovnih sredstev so krili iz lastnih sredstev (amortizacija oziroma lastna sredstva družbe), preostalih 45 % sredstev pa s posojili. V prihodnosti nameravajo prenoviti tudi zunanjost hotela Maestoso, recepcijo hotela, bazen in razširiti ponudbo do stopnje, ki bo skupaj z golf igriščem in kobilarno predstavljala vrhunec vsega, s čimer lahko privabijo veliko več gostov kot doslej.
Mala zgodovina portorške igralnice
Casino Portorož je bil ustanovljen leta 1913 na griču San Lorenzo (Sv. Lovrenc), po katerem je za nekaj časa podelovala tudi ime. To je bilo še v času, ko so avstrijski plemiči prihajali v portoroške terme. Leta 1964 je Skupščina Občine Piran sprejela sklep o ustanovitvi igralnice v okviru Zavoda za turizem v Portorožu. Igralnica je že nekoliko prej dobila svoje prostore v starem hotelu Palače v Portorožu, ki je že nekaj let zaprt in čaka na prenovo. Na sedanji lokaciji, to je na griču Sv. Lovrenca (Grand hotel Metropol) pa igralnica deluje že od leta 1972. Leta 1989 je Casino’ Portorož začel razvijati igralnico v Lipici. Leta 1998 seje podjetje preoblikovalo v delniško družbo z naslednjo lastninsko strukturo: 40% delnic ima kapitalski sklad, 40% odškodninski sklad, 12 % Občina Sežana in 8 % Občina Piran. Občine sedaj dobivajo del prihodkov od koncesije, ki jih porabijo za razvoj turizma v zaokroženem območju. Lastnik igralnice je država Slovenija. Igralnica je na podlagi Zakona o posebnih igrah nasrečo pridobila dve veliki koncesiji ( Enota v Portorožu in v Lipici), pozneje še tretjo (namenjena za postavitev igralnice v Čatežu), računajo pa še na četrto veliko koncesijo.
Lani je družba Casino’ Portorož poslovala z dobičkom in cicer čisti dobiček je znašal 211 milijonov SIT. Obisk igralniških gostov (največ iz Italije) se rahlo povečuje.
500 srebrnikov za srečo
V Portorškem Casinoju so za priložnost otvoritve Grand Casinoja Lipica dali skovati spominek, 500 kovancev iz srebra čistine 925%o, s težo 15 gramov in premerom 32 mm, kije obenem njihovo iskreno voščilo za srečo. Enkratnost nekaterih trenutkov velja zapisati med dragocene predmete, je zapisano v posvetilu.
Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem na otvoritvi Grand Casinoja v Lipici
Bomo imeli ministrstvo za obrambo malega gospodarstva in turizma?
“Spoštovane dame in gospodje, cenjeni predsednik uprave Aldo Babič. Za začetek bom mogoče malo nenavaden. Vlada Republike Slovenije je namreč v preteklih dneh sprejela dva zakona; Zakon o vladi in Zakon o državni upravi, kjer je bila predvidena ukinitev Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Uspel sem v zakon vgraditi resor za malo gospodarstvo in turizem. Novemu mandatarju, kdorkoli že bo, bo prepuščeno ali bo imel 9 ministrov ali 15. Če bo prišlo do združevanja ministrskih resorjev močno upam, da se bo združilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem z ministrstvom za obrambo - in bomo dobili minisstrstvo za obrambo malega
gospodarstva in turizma (smeh v dvorani)
. Osebno sem trdno prepričan, da ta sektor potrebuje svoje minsitrstvo, ne glede na to, kdo bo vodil ta resor. Zaradi tega, ker je to toliko specifična dejavnost, da potrebuje svojega predstavnika v vladi.
S tem, da danes lahko vidim tukaj veliko obstoječih poslancev in bodočih kandidatov za poslance in so slišali kako je turizem potreben, koliko je razvojno naravnan, kakšna rast se dogaja v turizmu in koliko delovno intenzivna dejavnost je to, da bodo to tudi podprli in podprli spremembo zakonodaje, ki je nujno potrebna za razvoj igralništva na Slovenskem. Ob tej priložnosti bi želel čestitati družbi Casino’ Portorož, posebej si dovolim pozdraviti med nami očeta slovenskega igralništva gospoda Nina Spinellija (aplavz). Vsi turistični delavci Slovenske obale se dobro zavedate, da če ne bi bilo Casinoja Portorož, tudi Portoroža takšnega kot je danes , z marino, hoteli kot so, ne bi bilo. V preteklem obdobju je pač Casino’ sam namenjal igralniška sredstva za razvoj turizma. Mi smo v preteklem obdobju sprejeli strategijo razvoja igralništva, leta 1995 so sprejeli Zakon o prirejanju posebnih iger na srečo, ki pravi, da se konsecijske dajatve iz naslova igralništva usmerjajo v pospeševanje in razvoj turizma. Jaz močno upam, da se bo to zgodilo. V letu 1999 sem zaokrožil turistična območja, ki naj bi dobila sredstva iz igralništva in ki naj bi pospešila razvoj turizma. Trdno sem namreč prepričan, da je igralništvo
najbolj dobičkonosna veja turizma, da smo v preteklosti zavrli razvoj igralništva zaradi znanih vzrokov in daje pred nami obdobje, ko bomo morali dati možnost razvoju igralništva v Sloveniji, da bo lahko konkuriralo bližnjim sosedom, ki so ugotovili, daje potrebno vlagati tudi v igralništvo. Zato pozdravljam investicijo tukaj v Lipici, za katero seje odločila uprava Casinoja Portorož, saj je znano, da je treba v igralništvu treba vedno ponuditi kaj novega, nekaj več. Trdno sem prepričan, da bodo vaši gostje tukaj v Lipici zadovoljni, seveda tudi ob prijaznih nasmejanih uslužbencih”.
Franc Krajnc
■ w
primorski utp
ODMEVNO SMECANJ1 LOKALNIH ČASOPISOV SLOVENIJE V PORTOROŽU
Na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije v kongresni dvorani hotela Slovenija (1. 9. 2000) v Portorožu, ki ga je pripravil naš časopis Primorski utrip, je bilo prisotnih 64 predstavnikov lokalnih in regionalnih časopisov, novinarjev iz 23 uredništev. Udeležence so pozdravili županja Občine Piran Vojka Štular, županja Občine Izola Breda Pečan, župan Mestne občine Koper Dino Pucer, dr. Dimitrij Rupel, Edvard Roškar, Aldo Babič, predstavnik Hotelov Morje Jadran Furlanič in gospodarstveniki. Na srečanju so razglasili tudi bralca in oglaševalca leta.
Na že 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije po vrsti (prvo je bilo v Rogaški Slatini, drugo v Portorožu, lani pa v Slovenskih Konjicah), so si zastavili nekaj aktualnih točk. Med dve bistveni sodita refereat odgovornega urednika Primorskega utripa na temo: Lokalno informiranje v sodobni informacijski družbi in v drugem delu razširjena okrogla miza -Gospodarski in politični prostor Slovenske Istre - zastoj ali napredek ter vpliv lokalnih medijev na aktualna dogajanja.
Srečanja so se udeležili tudi županja Občine Piran Vojka Štular, županja Občine Izola Breda Pečan, župan Mestne občine Koper Dino Pucer, državni sekretar za pomorstvo Edvard Roškar, prof. dr. Dimitrij Rupel, Božo Novak, Aldo Babič, Marino Antolovič, Božo Novak in drugi. Udeležence so najprej pozdravili organizator srečanja, odgovorni urednik časopisa Primorski utrip, županja Občine Piran Vojka Štular, prof in gostitelj, pomočnik direktorja Hotelov Morje gospod Furlanič.
Uvodničar je začel z oceno, da seje v zadnjih nekaj letih, zlasti zaradi liberalnejše zakonodaje, enostavnejše registracije in približevanja Slovenije evropskemu načinu življenja, izjemno povečalo število medijev v Sloveniji, s tem pa tudi javno obveščanje. Prelomnico v novinarski stroki nedvomno predstavlja Zakon o javnih glasilih (Ur. list št. 18), ki je začel veljati v samostojni Sloveniji aprila 1994. Slovenski medijski prostorje takrat dobil bolj določnejše osnove, novinarji pa tudi dovolj odprt in širok prostor za svoje delovanje in poslanstvo. Nismo prepričani, da ima predlagani nov zakon o medijih, ki že nekaj časa čaka na sprejem v DZ, toliko privržencev kot jih ima sedaj veljavni zakon.
Medijska zasičenost in slab pregled nad stanjem v sredstvih javnega obveščanja na tržišču
Po podatkih, ki sicer niso več tako sveži, pa vendarle, je trenutno vpisanih v registru priglasitve pri Ministrstvu za kulturo okrog 1400 javnih glasil. Res živih in delujočih naj bi bilo 850, od tega okrog 700 tiskanih medijev, med njimi blizu 60 lokalnih/regionalnih časopisov. Skupna naklada vseh tiskanih medijev,
upoštevajoč tudi razna strankarska in podjetniška glasila ter glasila občin, društev, znaša blizu
1.200.000	izvodov. Lokalni časpisi Slovenije se lahko pohvalimo s povprečno skupno naklado okrog
200.000	izvodov, kar ni zanemarljiv podatek, saj pokrivamo okrog 17 % medijskega prostora v Sloveniji, v posameznih občinah pa tudi do 50%.
Ne vemo kako ocenjujejo to stanje v zato ustreznih inštitucijah, pa vendar mislimo, da v Sloveniji nimamo najboljšega pregleda nad stanjem v sredstvih javnega obveščanja in da še komajda sledimo novostim na področju informiranja. Ocena stanja informiranja v Sloveniji, zlasti tudi na lokalnem področju, ni najboljša. Lokalne medije druži skupna problematika obvladovanja strokovnosti, kadrovskih in finančnih težav. Omenimo naj problem pogostosti izhajanja lokalnega časopisa in vpetosti ali celo soodvisnosti od lokalnih dejavnikov.
Dva značilna pojava soodvisnosti medija
Omenili smo dva značilna pojava soodsvisnosti medijev: Dnevniki se ubadajo z vplivom vladnih vrhov na njihovo uredniško politiko, lokalni časopisi pa z isto problematiko, le da na nekoliko nižji ravni. V časopisnih hišah našega formata, nimamo specializiranih novinarjev in uredništev, zato moramo biti preprosto - dobri, boljši, če se želimo uveljavljati na medijskem tržišču, kije že dobesedno zasičeno. Informacij je na pretek, ljudje lahko izbirajo, kar je na vsezadnje tudi prav. Bitka za preživetje je huda, zato tudi ni čudno, da letno izgine s površja kar kakšen ducat različnih medijev. Celo dva dnevnika smo izgubili, verjelo tudi zato, ker so njihovi avtorji oziroma uredniki vodili napačen pristop do obveščanja. Na Obali je kratek čas izhajal tednik Glas. Tržaški slovenski časopis Primorski dnevnik pa bi se skoraj »zaklal« v kombinaciji z Republiko.
Odgovor na poplavo medijev lahko iščemo tudi v tem, daje izdajatelj javnega glasila lahko vsakdo, podjetnik - posameznik, podjetje, gospodarska družba, zavod, študentska ali druga organizacija.
oseba javnega prava, če je registrirana za izdajanje tiska, politična stranka, verska skupnost, državni organ, organ lokalne skupnosti in tako naprej, čeprav za to specifično in družbeno pomembno delo morda nimajo ustreznega znanja in kadrov. V vsesplošnem tekmovanju in prehitevanju dogodkov se marsikdaj komu zgodi tudi krivica in posledica tega so vse prepogostejše tožbe prizadetih na sodiščih kar žal meče slabo luč na novinarje, ki pa, kot lahko vidimo, v glavnem uspešno preživijo mučne postopke dokazovanja o tem, kaj so s svojim člankom pravzaprav želeli povedati.
Lokalno obveščanje in lokalna skupnost
Nedvomno drži, da lokalno obveščanje dobiva svoj prostor pod soncem in da opravlja vse pomembnejšo vlogo informiranja javnosti, občank in občanov, volivcev in drugih ter, da se za tako obliko informiranja vse bolj ogrevajo tudi v lokalnih skupnostih. Letos je bilo v Portorožu veliko več novinarjev kot pred dvema letoma. Zahvaljujoč zanimivim temam so bili tudi odmevi v javnosti veliko večji. Tudi to je znak napredka.
Kakšna je vloga lokalnih skupnosti na področju javnega obveščanja? Ni dvoma, da je lokalna skupnost dolžna skrbeti za informiranje, vprašanje pa je na kakšen način naj to izvaja; v lastni režiji, ali naj funkcijo obveščanja zaupa lokalnemu mediju, ki deluje na njenem območju. Tukaj je treba opozoriti še na en problem, ki se vleče že nekaj let. Gre za nepravilen pristop k urejanju teh vprašanj, češ pomagamo lokalnemu mediju, namesto - plačujemo storitve obveščanja.
Spodbudni primeri na Slovenski obali
Na območju Slovenske obale imamo že nekaj spodbudnih primerov. Dve občini (Piran in Izola) že spridom uporabljata prostor lokalnih časopisov (Primorski utrip, Mandrač, Portorožan) v okviru katerih občasno objavljata priloge. Občina Izola poleg priloge objavlja v Mandraču tudi uradne objave. Koprska in piranska občina objavljata uradne objave v Primorskih novicah. Novogoriška in nekatere druge občine severne
Primorske objavljajo uradne objave v tedniku OKO. Skratka stvari so za zdaj urejene zelo različno, vedno bolj pa bo na odločitev občin, kje in kako kaj objavljati, vplivala tudi cena. Pomembno pri vsem tem pa je, da lokalno glasilo zadrži svojo uredniško samostojnost. Predstavniki lokalnih časopisov so spregovorili tudi o tako imenovanih dimenzijah soodvisnosti lokalnega medija od financerjev in dnevne politike, kar je lahko resen problem za objektivno obveščanje. Drago Mislej - Mef, urednik izolskega časapisa Mandrač je dejal, da novinarske svobode takorekoč ni, je pa morala.
Nenehno moramo vstrajati na tem, do bo jasno razvidna ločljivost med novinarsko in plačano informacijo.
Lokalni časopis naj ocenjujejo bralci
Pri oceni, ali je trenutno stanje lokalnega obveščanja zadovoljivo ali ne, moramo biti precej previdni. Odgovor na to naj dajo le bralci. Vsem, ki bi želeli manupulirati z lokalnimi sredstvi javnega obveščanja pa so povedali, da ima javna beseda svojo veliko moč; lahko krepi, nagrajuje, spodbuja, postavlja, ruši -ali celo ubija. Seveda se tudi v lokalnih časopisih zavedamo svojega poslanstva in strogo upoštevamo predvsem moralo, preverjamo stvari in iščemo resnico.
Problem javnega obveščanja je, kot kaže, zelo kompleksen. Slovenski tiskani mediji se že srečujemo z vprašanjme globalnega obveščanja, konkurenco elektronskih medijev (internet) in žal tudi konkurenco rumenega tiska. Problemi so tudi v nekakšni tekmi, nekoordiniranosti, premajhnem sodelovanju medijev, medsebojni izmenjavi informacij (celo v isti novinarskih hiši). Lokalni časopisi priznajo, da »rumeni tisk« dosega veliko boljše rezultate v primerjavi z umirjenim resnim
tiskom. Le zakaj? Morda zato, ker je obveščanje v takih časopisih bolj tendenciozno, bolj »napadalno«. Za velikimi naslovi se ponavadi skriva velik nič, nekakšne kombinacije s pridevniki »naj bi, kot smo izvedeli iz dobro obveščenih krogov...« Najprej se postavi teza, nato antiteza... Lokalni časopisi, ki smo takorekoč vsak dan na »preverjanju« objektivnosti, takšne vrste tiska ne podpiramo.
Dodobra zasičen medijski prostor na Obali
V	občini Piran izhajata dva časopisa; krajevni časopis Portorožan (mesečno ali dvomesečno), ki je namenjen ožjemu območju ter časopis Primorski utrip za območje občine Piran, Izole in Kopra ter zamejstva, ki izhaja redno petnajstega v mesecu.
V	občini Piran so že izdali dve lastni številki priloge Svetilnik. V občini Piran ima sedež tudi delujoča radijska postaja Radio Tartini Piran in KATV Lucija. Uredništvo Radia Portorož pa so preselili v Koper. Obstoječi medijski prostor zelo dobro pokrivajo tudi TV_ Koper-Capodistria, Primorske novice Koper, Radio Morje, Radio Capris, časniki Delo, Večer, Dnevnik in Slovenske novice na svojih lokalnih straneh informiranja. V vseh treh obalnih občinah že imajo organizirano tudi službo za stike z javnostjo. V Piranu opravlja te naloge Miran Starič, v Izoli Danilo Markočič, v Kopru Zdenko Ferletič. Na Slovenski obali živi okrog 80.000 ljudi. Tiskani mediji dosežejo skupaj okrog 23.000 izvodov prodane naklade. Z naklado dosežejo že torej vsakega četrtega prebivalca obale. To vendarle jasno kaže, da je medijski prostor na tem območju že dodobra zasičen, čeprav so naklade v povprečju nizke.
■ w
primorski utp
Z okrogle mize na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije
Slovenska Istra v Evro regiji
Kaj zavezuje lokalne skupnosti Slovenske obale k sodelovanju, širšemu povezovanju in uresničevanju skupnih razvojnih projekte vin ali nas v Evroregijo sili Evropska skupnost?
Na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije, 1. septembra v Portorožu, je beseda tekla tudi o sodelovnju obalnih skupnosti - Mestne občine Koper, občine Izola in občine Piran ter širšem povezovanju oziroma sodelovanju Slovenske Istre v Evroregiji. Okrogle mize na temo; Slovenska istra - Evroregija - kaj zavezuje lokalne skupnosti Slovenske obale k sodelovanju in razvijanju skupnih projektov, so se poleg vidnih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja udeležili tudi prof. dr. Dimitrij Rupel (bivši slovenski zunanji minister), Edvard Roškar, državni sekratar za pomorstvo pri Ministrstvu za okolje in prostor, Dino Pucer, župan Mestne občine Koper, Breda Pečan, županja Občine Izola, v dopoldanskem delu zasedanja pa je v razpravi sodelovala tudi županja občine Piran, Vojka Štular.prof. O turizmu je spregovoril direktor Turistične organizacije Portorož, g.i.z. Občine Piran, Ivan Silič, o pomenu igralništva pa je govoril Aldo Babič, predsednik uprave Casino’ Portorož.
Moderator okrogle mize, odgovorni urednik Primorskega utripa Franc Krajnc je poleg vprašanja povezovanja obalnih občin izpostavil tudi vprašanje poimenovanja slovenskega obalnega prostora: Je to Slovenska Istra, Slovenska Obala, Slovenska riviera ali preprosto - Istra.
Dino Pucer, župan Mestne občine Koper
Nihče nas nikamor ne sili. V Sloveniji se moramo navaditi, da imamo Istro.
“Normalno, daje tukajšnji prostor Slovenska Istra, tudi Istra, če hočete. Na tem območju živijo Slovenci, Hrvati in Italijani ter prebivalci drugih narodnosti. Ta prostor je bil tako ali drugače navezan na Slovenijo, na slovenski jezik in povsem normalno je da ta predel Slovenska Istra. V Sloveniji se moramo navaditi, da imamo Istro, da je Istra sestavni del Primorske, tako kot je tudi Kras.
Na vprašanje, ki jc bilo postavljeno -Evroregija - oziroma, da nas v tako obliko povezovanja oziroma organiziranja sili Evropska skupnost bi rad poudaril, da nas nihče nikamor ne sili. Na Slovenski obali je dolgo časa bila oblikovana Obalna skupnost, ki je združevala vse tri občine; Izolo, Koper in Piran. Imela je tudi svoj oblastni organ. Sodelovanje in združevanje je bilo grajeno na prostovoljni osnovi. Obstoječa ustava tega ne predvideva, vendar mi smatramo - in tako smo se tudi skorajda poenotili v vseh strankah, da je treba ponovno ustanoviti regijo (z imenom) Istra,
saj ima veliko skupnih značilnosti; geografske, demografske in ekonomske, ki jih je danes skoraj nemogoče ločevati. Še sreča, da imamo centralizirano državo, ki lahko tukaj v nekem smislu tudi poseže, da se nekatere stvari v tem prostoru čimprej lahko uredijo. Tudi z vidika medsebojnega sodelovanja županov vseh treh občin kot inštitucij. Mi vsi praktično vemo, da je nemogoče delovati neenotno, upravljati določene stvari, ki so sicer v pristojnosti posamezne občine, vendar še to zelo različno. Gre za vprašanje urejanja prostora, infrastrukturnih povezav... Vemo pa
tudi, da imajo občine na neakterih sektorjih zelo malo pristojnosti Čutimo, da bi bilo nujno potrebno da bi se na pokrajino del funkci preneslo z države del funkcij pa is občin. V okviru enotne istrske regije govorimo o načrtovanju reginalnegs razvoja, s posebnim poudarkom na vrednotenju in izkoriščanju morja Uprava za pomorstvo ima sicer sedeš v Kopru, vendar bi bilo logično, da jc vse kar je povezano z morjem v Kopru oziroma v Slovenski Istri. Gre za dejavnosti ki so vezane - od pobiranja prispevkov (privezi) dc različnih prihodkov, ki bi morali biti porabljeni tukaj, ne pa v republiškem proračunu. Gre tudi za varovanje okolja, morja, obale, vodnih virov, usklajevanje politike razvoja, vodooskrbe, kanalno čistilnih sistemov in odlaganje odpadkov. Vse to nas združuje. Treba se je predeliti tudi širše; Načrtovanje izgradnje prometnic ter komunalnih objektov in naprav skupnega pomena, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, posebno pred požarom, razvoj zdravstva, visokega in višjega šolstva, znanstveno-raziskovalne dejavnosti (skupaj z državo), razvijanje kulturne identitete slovenskega dela Istre, urejanje položaja avtohtone Italijanske narodne skupnosti, sodelovanje s sosednjimi lokalnimi skupnostmi v Italiji in na Hrvaškem. Tam so eni in drugi že organizirani po provincah. Prej ali slej bi morali spremeniti ustavo, ki naj ne govori o pokrajini na način “lahko bi se povezovali”, ampak se v tem najvišjem pravnem aktu določno opredeli, da se Slovenija razdeli na Pokrajine. Slovenija namreč lahko vzdrži skupaj kadar ima izrazito izražene specifičnosti ki obstojajo znotraj nje”.
Evroregija, rojena iz treh različnih območij
Dino Pucer je dejal, da so se Evroregiji že dogovarjali župani tre obalnih občin, župani tre italijanskih občin in Istarsk Županije. Evroregija (ne pokrajina smislu naša zakonodaje op. p.) t tako, poleg geografske Istre (južn do Pule ter vzhodni del Istre d Opatije), območja v Italiji ( Milje
Dolina), območja upravne enote Sežana in Ilirske Bistrice, zajemala še Cres in Lošinj.
“Iskali smo nekakšno osnovo. Nedvomno drži, daje v Evropski skupnosti treba iskati možnosti sodelovanja . Ne nazadnje je nekaj Evroregij v prostoru EU že ustanovljenih , v katerih sodelujejo tudi že nekatere pridružene članice.
V	našem primeru gre tudi za predele v državah, ki še niso pridružene članice EU (Hrvaška), predele pridružene članice (Slovenija) in predele države, ki je že v Evropski skupnosti (Italija). To je zdaj torej naš primer - primer Evroregije Istra.
V	to nas ne vodi prisila Evrope, temveč razmere, ki so na tem območju pač takšne, da naravno silijo v povezovanje, v iskanje nekaterih skupnih zadev, za širjenje gospodarskih in kulturnih vezi. Vzemimo na primer turizem. Po vsem svetu se govori o Istri. Nihče ne govori, daje to hrvaška, italijanska ali slovenska Istra, ampak preprosto -Istra.
Na tem področju zagotovo lahko najdemo skupno sodelovanje. Na primer na področju infrastrukture. Pogajamo se. Na našem koncu še nimamo plinovoda. Govorimo, da bi plinovod pripeljali v Koper prek Nove Gorice, imamo ga pa tukaj, takorekoč le kakšnih pet metrov od meje. Govorimo o oskrbovanju z vodo. Mi se že sedaj oskrbujemo z vodo iz hrvaške Istre (Gradole). Govorimo tudi o zdravstvu. V naši bolnišnici na izolskem hribu imamo velike zmogljivosti. Pred leti je bila zgrajena tudi za prebivalce z območja Umaga, Novigrada in Buj. Cilje večjega skupnega sodelovanja išče tudi Italijanska skupnost v hrvaški in slovenski Istri. Tu so še področja znanstvenih in izobraževalnih inštitucij, vprašanja ekologije, morje. Prav iz naštetih razlogov menimo, da se je o teh vprašanjih nujno treba začeti resno pogovarjati”.
Prof. dr. Dimitrij Rupel
V	Evropi imamo že nekaj primerov koristnega povezovanja
“V Evropi imamo že nekaj primerov povezovanja zunaj sistema Evropske zveze oziroma na robovih sistem EU. Sama EU ima vgrajene nekatere organizacije, ki delujejo v njenem okviru oziroma v okviru Sveta Evrope. Te organizacije združujejo lokalne skupnosti in regije iz različnih držav, tudi takšnih ki niso članice Evropske zveze. To sploh ni problem. Dejstvo je, daje v Evropi kar nekaj regij, ki so izrazito gospodarsko propulzivne in ki segajo čez meje članic. Recimo Nemčija, Italija, Benelux, regija Južna Francija itd. To so centri največje ekspanzije v Evropi. Naša pridružitev, v bistvu naš pristop k
sistemu takšega spodbujanja gospodarske rasti, investicij in drugo ter povezovanja na regionalni ravni, nam lahko samo koristi. Ta sistem omogoča tudi investicije v širši prostor, v nekatere predele, za katere ocenjujejo, da je tam trg premajhen. Tako se neko področje razširi in postane bolj zanimivo in privlačno. Je pa treba biti hkrati tudi previden, da ne bi “poškodovali” kakšnih nacionalnih interesov, vendar mislim, da to ne more biti problem. Govorim seveda o zakonodaji, ki jo je treba spoštovati. Zakonodaja pa je najbrž še različna na Hrvaškem ali pa v Sloveniji, v Italiji. Ko bomo vsi skupaj v EU, jaz upam, da v prihodnjih petih letih, bodo vsi ti problemi izginili. Bo pa ostala tesna povezanost ljudi s približno enakega prostora, enakih pogledov, enakih gospodarskih možnosti. Iniciativo župana Kopra osebno zelo podpiram”.
Breda Pečan, županja Občine Izola
Pokrajina naj prevzame v izvirno pristojnost tudi srednje šolstvo
“Prepričana sem, da bomo Pokrajino v slovenskem delu Istre prej ali slej, čeprav jo pričakujemo že deset let, tudi imeli. Zagotovo so zadeve, kijih je naštel župan Dino Pucer - in še cela vrsta drugih, tiste, ki nas povezujejo. Pokrajina prevzame v izvirno pristojnost nekatera področja javnega življenja, urejanje javnih potreb, ki so za občin preobsežne in prezahtevne, za državo pa morda premajhne.
Poleg tega, kar je že naštel župan Dino Pucer, bi Pokrajina morala prevzeti nase tudi srednje šolstvo, ker je razvidno, da država na tem področju v zadnjih desetih letih ni poskrbela za to, da bi bil razvoj tako dinamičen, kot bi sicer bil, če bi to področje prevzele Pokrajine.
Seveda pa Pokrajina nikakor ne bo mogla živeti, če bo funkcionirala na tak način kot je funkcionirala Skupnost obalnih občin, ki je prenehala z delovanjem pred okrog desetimi leti. Takrat je bilo financiranje nalog, ki jih je Skupnost obalnih občin imela v svoji pristojnosti, izvedeno samo na račun prenosa financ iz občin na Pokrajino (Skupnost obalnih občin op. p.). Pokrajina mora skupaj z izvirnimi pristojnostmi pridobiti z ravni države tudi vsa potrebna finančna sredstva; izvirne prihodke - del davka na dodano vrednost (DDV) ali pa delež sredstev zbranih od dohodnine. Država je z zakonom o prevzemu pristojnosti na področju javne uprave, prevzela tudi vse tiste naloge, ki bi bile po logiki stvari lahko v pristojnosti občin. V občinah na Slovenski obali imamo nekatere pristojnosti. Na primer pristojnosti oskrbe s pitno vodo. Te pristojnosti upravljamo skupaj, v skupnem podjetju, ki smo ga tudi
skupaj ustanovili. V obalnih občinah smo že v davni preteklosti skupaj zastavili gradnjo celovitega sistema, medtem ko zakon predvideva, da je oskrba s pitno vodo v pristojnosti (posamezne) občine. Ljubjana, na primer, ki ima lastne vire pitne vode, ne potrebuje skupnega medobčinskega urejanja tega vprašanja, velika večina občin v Sloveniji pa se bo o tem morala dogovarjati. Vendar so tudi izjemne pristojnosti, za katere ni nujno oziroma dobro, da jih upravljajo občine, pa tudi ni dobro, da jih upravlja država.
V primeru prekomejne oziroma transnacionalne regije - Evroregije, ne gre za institucionalno povezovanje temveč za povezovanje občin na ravni skupnih interesov in potreb. Če bomo prišli do nekega oblikovanja Evroregije, to je pač zdaj moderno, saj ima neko posebno obliko v EU, bomo Evroregijo gradili na uresničevanju skupnih potreb in interesov, se pravi projektno.
Franc Krajnc
Sponzorji 4. srečanja lokalnih časopisov Slovenije:
Casino' Portorož d.d., Marina Portorož d.d., Občina Piran, Občina Izola, Mestna občina Koper, Hoteli Morje Portrož d.d., Podjetje Don Don, Kafe Emonec Koper in drugi.
5. srečanje lokalnih časopisov Slovenije bo v Slovenski Bistrici
Na sliki: Bojan Sinič, glavni in odgovorni urednik Bistriške Panorame se veseli novega srečanja.
Gostitelj 5. srečanja lokalnih časopisov Slovenije je Bistriška Panorama v Slovenski Bistrici. Kandidati za organizacijo 5. srečanja so bili kar trije. Poleg Panorame, ki je dobila največ glasov, še tednik Oko iz Nove Gorice (da ne bi bilo srečanje spet na Primorskem se je kandidaturi odpovedal) in Savinjske novice.
Pozdrav županje Občine Piran, Vojke Štular, prof., udeležencem 4. srečanja lokalnih časopisov Slovenije 1. septembra 2000 v Portorožu
Spoštovani gostje, cenjeni udeleženci 4. srečanja lokalnih časopisov Slovenije. Dobrodošli v Občini Piran.
Veseli me, da ste se predstavniki najstarejšega in enega izmed napomembnejših množičnih medijev v zgodovini, odločili organizacijo vašega srečanja prepustiti prav piranskemu lokalnemu časopisu Primorskemu utripu, s katerim Občina Piran izvrstno sodeluje. Zavedamo se namreč, da so lokalni časopisi vezivno tkivo lokalnih skupnosti. Ljudem ponujajo priložnost, da sc seznanjajo s problemi, kijih neposredno zadevajo in jim dajejo možnost, da pri reševanju teh problemov sodelujejo tudi sami.
V nasprotju z agresivnimi elektronskimi mediji, so lokalni časopisi - ne glede na uredniško politiko - predvsem ljudem prijazni. Z vestmi o tem, kaj počnejo njihovi prijatelji, zanci in sosedje, jim ponujajo razlog, da se aktivno vključijo v oblikovanje okolja, v katerem živijo. Da bi lahko sodelovali pri odločitvah, ki jih neposredno zadevajo, morajo vedeti, kaj je zanje pomembno. To pa je zelo težko, če so prepuščeni sami sebi, in medijskim gigantom, ki v informaciji vidijo predvsem ekonomsko dobrino, pomembnejšo od človeka.
Globalna vas, v katero se je svet prelevil v zadnjem desetletju, številne izmed nas tudi utesnjuje in celo ogroža. V poplavi vesti posamezniki težko prepoznajo tiste, ki pomembno zaznamujejo njihova življenja. Včasih jih afer in škandalov lačni mediji potisnejo povsem na obrobje ali celo preprosto prezrejo. Tako ni čudno, da se ljudje čutijo odtujeni od resničnega sveta in rešitev poiščejo v zapiranju med štiri zidove. S tem pa onemogočajo uspešno delo lokalne skupnosti, ki je smiselna le, če člani skupnosti čutijo in izvajajo to pripadnost.
Nič manj pomemna ni vloga, ki jo lokalni časniki igrajo pri utrjevanju regionalnih identitet. Slovenska Istra, na primer, predstavlja širšo socialno, ekonomsko in prostorsko entiteto, zato sodelovanje in usklajevanje razvojnih pobud za nas ni le koristno, temveč nujno. To sodelovanje pa ne more potekati le na ravni administracij. Tudi prebivalci morajo čutiti koristi skupnega nastopa in ta nastop spodbujati. Takšno zavest pa v okviru množičnih medijev lahko oblikuje le lokalni in regionalni tisk. Pomena lokalnih časopisov bi se morali veliko bolj zavedati tudi gospodarski subjekti. Ker kapital nima domovine pogosto pozabljajo, da so vpeti v določeno okolje. V tem okolju in od tega okolja živijo, zato bi morali vanj tudi vlagati.
Oglaševanje v lokalnih časopisih je zagotovo eden izmed kanalov, prek katerega lahko gospodarstvo v nekem okolju skrbi za svoj ugled in blaginjo svojih delavcev.
Upam, da boste na srečanju uspešni in da se boste z novim zagonom lotili vašega pomembnega dela. Želim vam, da bi našli tudi nove, pravičnejše metode delitve vedno premajhnega oglaševalskega kolača. In nenazadnje - da bi se kljub malce kislemu vremenu pri nas lepo imeli.
Edvard Roškar o stanju slovenskega pomorstva
Delež družbenega bruto produkta pomorskega gospodarstva v skupnem DBP R.
Državni sekretar za pomorstvo Edvard Roškar je na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije v Portorožu govoril o pomorski problematiki, o veji gospodarstva na katero se znamo tolikokrat priduševati, ko hočemo kaj doseči. Dodal je, da v naši državi doslej še ni bila dana priložnost komurkoli karkoli govoriti v celoti o pomorstvu, zato je izrazil tudi zahvalo, da so ga povabili na srečanje. Na začetku je prečital je nekaj stavkov iz Resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 7. marca 199, na takratni skupščini RS. Prvi člen te resolucije govori, da bo Republika Slovenija vodila gospodarsko razvojno politiko, ki bo tudi pomorsko usmerjena... Podpirala bo razvoj koprskega pristanišča, spodbujala širitev stalnih pomorskih poti, zagotovila pogoje za razvoj pretovomega in turističnega ladjarstva, ki bo sposobno poslovati na svetovnem trgu, podpirala bo nadaljnji razvoj in nove oblike morskih športov, skrbela bo za umno rabo obalnega območja ter ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zato bo ... skrbela za pomorsko pravno ureditev , skladno z mednarodnimi pravili, zato bo tudi
spodbujala pomorsko in prometno šolstvo in podpirala razvoj znanstvenoraziskovalnega dela v zvezi z morjem in pomorskimi dejavnostmi.
Kakšen je pregled trenutnega stanja v pomorskem gospodarstvu danes, po tolikih letih, ko smo v Sloveniji sprejeli eno prvih resolucij na sploh in kaj sploh pomorsko gospodarstvo sestavlja? “Mnogokrat ima človek občutek, da tega ne vemo”. Luka Koper - pristanišče: poslovno uspešna, vendar težave z domačo in evropsko zakonodajo, ki ne dovoli tistega razvoja, ki so ga ljudje tam napraviti. Luka Koper predstavlja zasedbo 70 % tovornega železniškega prometa v Sloveniji. Ladjedelnica Izola: prepuščena več ali manj sama sebi in v tem konceptu celo uspešna. Splošna plovba Portorož: prisotna je državna pomoč; srednja starost ladjevja, zaskrbljujoče. Marine: konec mirnega razmišljanja in hitrih akcij. Treba bo vzeti v koncept dogajanje na Hrvaškem. Pomorski agenti - to je okrog tisoč naših občanov z družinami vred. Svetovna globalizacija zahteva prestrukturiranje, zato zadeva ne bo tekla več tako naprej kot do sedaj. Izposojevalci plovil: vedeli smo, da je to pomembna gospodarska dejavnost, ki zaposluje precej ljudi in prinaša znaten dohodek. So uspešni, vendar jih veljavni zakon ovira , pri svojem delu in razvoju. Potniški promet po morju - čestitke gredo privatni iniciativi in razumevanju vseh treh obalnih občin, razvoj pa zavira zakonodaja. Izdelovalci plovil: največjo ladjedelnico imamo 350 km od morja, v Gornji Radgoni, ne v Izoli. Razvoj pomorskega kadra: vodstvo šol prevzema iniciative, zakon predstavlja ovire. Velik je pomem klubov, ki se ukvarjajo s
pomorskimi dejavnostmi.
Se opozorilo: Če bomo pomorsko gospodarstvo prepustili, da ostane samo, bo propadlo, je dejal Edvard Roškar. Govril je tudi o obsežnem (skoraj tisoč členov debelem ) pomorskem zakoniku, na katerega čakamo v Sloveniji že šest let in kaj malo kaže, da bo prišel na vrsto v DZ do srede septembra.
Razglasili bralca leta in oglaševalce lokalnih časopisov Slovenije
Na 4. srečanju lokalnih časpisov Slovenije, J. 9. 2000 v kongresni dvorani Hotelov Morje v Portorožu, so prvič slovesno razglasili bralca in oglaševalce leta
Bralec leta 2000
Dr. Peter Bossman, zdravnik iz Lucije
Na predlog izborne komisije Informe Portorož z dne 25. 8. 2000 je priznanje Bralec leta 2000 lokalnega časopisa Primorski utrip prejel dr. Peter Bossman , zdravnik iz Lucije.
V obrazložitvi piše, daje dr. Peter Bossman prišel v Slovenijo iz Gane. Že kot študent na Medicinski fakulteti v Ljubljani in tudi pozneje, seje hitro, brez večjih težav, vživel v naše okolje in se dobro naučil slovenščino. Jc izjemna osebnost. Zaradi svoje priljubljenosti in strokovnega znanja na področju splošne medicine je bil izvoljen tudi za člana Občinskega sveta Občine Piran. Dr. Peter Bossman sledi aktualnim doganajem in veliko informacij črpa tudi iz lokalnega časopisa -Primorskega utripa. Komisija je pri izreku svojega mnenja o bralcu leta, upoštevala tudi simbolični pomen tega priznja.
Oglaševalec leta 2000
Banka Koper d.d.
Izborna komisija Informe Portorož je na svoji seji, 25. 8. 2000 v prostorih uredništva Primorskega utripa, Obala 125 v Luciji ocenila, daje Banka Koper d.d. v svoji strategiji oglaševanja in promocije usmerila pozornost tudi obveščanju komitentov v lokalnih medijih, zlasti tudi v Primorskem utripu in jo razglaša za oglaševalca leta 2000 lokalnih časopisov Slovenije.
Priznanje oglaševalec leta 2000 sta prejeli družbi
Droga Portorož d.d. in Casino’ Portorož d.d.
Izborna komisija je ocenila, da sta Casino’ Portorož d.d., družba za prirejanje posebnih iger na srečo in Droga Portorož, živilska industrija d.d. Portorož, v svoji strategiji oglaševanja in promocije usmerili pozornost ter aktivnosti tudi obveščanju gostov oziroma potrošnikov v lokalnih medijih, zlasti tudi v Primorskem utripu, zato se jima podeli Priznanje oglaševalca leta 2000 lokalnih časopisov Slovenije. Priznanja in priložnostna darila - umetniški izdelki iz keramike, sta nagrajencem podelili direktorica Informe Portorož Adrijana Krajnc Vasovič in Snežiča Krajnc.
Na sliki: Predstavnik Banke Koper d.d. Igor Radovič prejema priznanje Oglaševalec leta 2000 lokalnih časopisov Slovenije
Na sliki: Predstavnica Droge Portorož d.d. Lilijana Ivanek Pečar prejema priznanje oglaševalca leta 2000 lokalnih časopisov Slovenije
Na Sliki: Aldo Babič, predsednik uprave Casino’ Portorož d.d. prejema priznje oglaševalca leta 2000 lokalnih časopisov Slovenije
Drago Mislej - Mef, odgovorni urednik izolskega časopisa Mandrač
O novinarski svobodi
“Novinarske svobode ni, je pa morala”, je dejal Drago Mislej na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije in s tem v bistvu ponovno odprl vprašanje, o katerem neradi govorimo.
Ivan Silič
Direktor Turističnega združenja Portorož, g.i.z. Občine Piran
O turizmo - še vedno ne dovolj povezanem, a pomembnem dejavniku na Slovenski obali
“Lokalni mediji lahko veliko prispevajo k razvoju turizma kot fenomena na ravni kraja in turizma kot fenomena bodočega tisoočletja, predvsem, ker gre za stik s človekom in človek je tisti, ki bo nezamenljiv v turizmu. Kakor koli že -povezani ali nepovezani - imamo zelo lepe rezultate. V treh obalnih občinah ustvarimo 1/3 slovenskega turizma. To se pravi več kot 30 % prenočitev gostov, iztržka, dohodka, zaposlenih itd. Pri povezovanju v turizmu gre za dve smeri: enoje povezanost na lastniški ali kapitalski osnovi, drugo je pa lahko povezanost na javnem ali drugačnem delovanju. Da prazaprav nismo nič povezani, ne bo držalo. V vseh treh občinah ustanavljamo ali so v ustanavljanju lokalne turistične organizacije (LTO) in so v bistvu v zelo dobrem stiku s Slovensko nacionalno turistično organizacijo (SNTO). Velikokrat pa je problem v občini glede sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, ker so tu interesi še vedno različni . V poletnih mesecih, na vrhuncu turistične sezone, gostimo množico, do 34.000 gostov na dan.”
■
Pogovor z županjo občine Piran Vojko Stular
Pirančani bi morali biti ponosni nase
cone v Luciji, ki bo s podjetniki in podjetnicami krepila jedro naše skupnosti in možnost zaposlovanja mladih občanov. Nadaljujejo se investicije v infrastrukturo, gradi se kanalizacija in vodovod na Kam-polinu. Vse je pripravljeno na gradnjo kanalizacije v Novi vasi, Padni in Orešju. Izvedenih in obnovljenih je bilo več linij javne razsvetljave. Kot sem že omenila, pa bomo rekonstruirali tudi Liminjansko cesto in nadaljevali z izgradnjo dostopne ceste v obrtno cono.
Čeprav sem želel tale pogovor pričeti z oceno letošnje turistične sezone, pa moram pred tem vendarle vprašati, kaj nameravate storiti z Liminjansko cesto?
ukrepi poskrbela za varnost šolarjev, ki obiskujejo OŠ Lucija. To varnost bodo zagotovili predstavniki Urada za občinsko inšpekcijo in redarstvo v sodelovanju s Policijsko postajo Piran.
Naj najprej povem, da letošnje turistične sezone v piranski občini še ni konec in bo trajala vse do konca koledarskega leta. Nekatera hotelska podjetja v občini so namreč v zadnjih letih dopolnila svojo ponudbo in goste zadržale tudi čez jesen in zimo, ko bodo nadoknadila manjši izpad obiska v izrazito deževnem juliju.
Omenili ste politične interese. Gre morda že za del predvolilne kampanje?
Kar zadeva razmere na Liminjanski cesti, moram povedati, da so prebivalci te ulice lahko upravičeno jezni na tiste, ki za ureditev stanja dolga leta niso storili ničesar. Verjamem tudi, da jim je prav to predvolilno jesen dokončno prekipelo. Morda tudi zato, ker niso bili dovolj seznanjeni z vsemi postopki, ki jih občinska administracija vodi za čimprejšnjo ureditev razmer. Tako smo med drugim pridobili gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo Liminjanske ceste in bomo z gradnjo predvidoma pričeli že decembra. Hkrati poteka tudi gradnja dostopne ceste v obrtno cono v Luciji, ki bo Liminjansko cesto razbremenila tovornega prometa. Torej po dolgem času kar dve cesti.
Ni več skrivnost, da sem se po dolgem premisleku odločila, da bom na oktobrskih volitvah kandidirala za poslanko v državnem zboru. Tako je seveda povsem možno, da so ti protesti del skrbno načrtovane kampanje katerega izmed političnih tekmecev.
službe, ki po dobrem letu in pol skupnega dela natančno vedo, kaj od njih zahtevam. Včasih slišim, daje ta in ta predstojnik urada kriv za to in ono. Predstojniki morajo izpolnjevati tiste naloge, ki jim jih nalagamo jaz, kot županja in občinski svetniki. Tudi če je bilo v preteklosti drugače, o tem ne morem soditi, niti za to odgovarjati. Poglejte: Liminjanska cesta je bila skoraj 20 let prepuščena sama sebi. Ko sem lani od strokovnih služb zahtevala, naj pripravijo vse potrebno za čimprejšnjo ureditev razmer, so strokovne službe to tudi storile in vse je pripravljeno za gradnjo. Ta se bo pričela takoj po zakonsko predpisanem roku za izbor izvajalca del.
delam dobro.
Seveda bodo nekateri po zaključku mojega mandata rekli, da bi morala storiti še veliko več. Nimam slabe vesti. Prepričana sem, da
Malo za šalo... Koliko glasov vam bodo odnesli pajki in lisice?
Manj, kot mi jih bodo prinesli.
Ste prepričani?
Kaj je botrovalo vaši odločitvi o kandidaturi?
Kljub temu bodo prebivalci Liminjanske ceste nadaljevali s protesti in obljubljajo celo cestne zapore.
Treba je vedeti, da skupina občanov, ki vodi te proteste, ne predstavlja niti vseh stanovalcev Liminjanske ceste, kaj šele vse krajane Lucije. Nekateri protestniki nimajo niti najmanjše zveze z Liminjansko cesto in jih pri protestih vodijo izrazito sebični gospodarski in politični interesi. Zame je seveda najpomembnejše mnenje skupnosti, zato sem za stališče v zvezi z Liminjansko cesto zaprosila svet Krajevne skupnosti Lucija. Na izrednem sestanku so člani sveta soglasno izrazili podporo prizadevanjem občine za ureditev razmer na Liminjanski cesti in grožnjo skupine občanov z zaprtjem ceste označili za neprimerno.
Seveda pa krajani od občine upravičeno pričakujejo, da bo do rekonstrukcije te ulice z dodatnimi
Odločitev seveda ni bila lahka, saj je dela v Piranu več kot dovolj, vendar mi počasi postaja dovolj diktatov iz Ljubljane. Država si žal jemlje pristojnosti tudi na področjih, kijih tudi približno ne zna nadzorovati. Je slab gospodar morja. Zakona o vodah še vedno ni od nikoder. Problem prenove starega hotela Palače, ki je problem vse Slovenije, je prepuščen občini. Črnograditelji ostajajo nekaznovani, ker državne službe proti njim ne ukrepajo, občina pa te pristojnosti nima.
Poleg tega v državnem zboru še ni bilo pravega piranskega poslanca, kar se seveda pozna, ko skušamo vzpostaviti enakopravno in pošteno partnerstvo z državo. V koprskem in izolskem volilnem okraju so na zadnjih dveh parlamentarnih volitvah izvolili koprske in izolske poslance. V Piranu smo izvolili Ljubljančana. Ali mi lahko danes kdo pove, kaj sta Jaša Zlobec in Zmago Jelinčič storila za Piran? Mislim, da si Pirančani zaslužimo svojega poslanca.
Seveda pa moja izvolitev ne bi pomenila tudi selitve v Ljubljano. V državnem zboru sedi kar nekaj županov, ki uspešno združujejo obe funkciji in kot je videti, je to za njihove občine tudi koristno. Sama nameravam vsaj polovico tedna preživeti v Piranu.
Vprašajte Pirančane, če si znova želijo prometnega nereda izpred recimo dveh let. Vem, da mi kaznovani zlepa ne bodo odpustili, vendar se morajo zavedati, da je parkirnih mest preprosto premalo. Včasih me kar zbode v srcu, ko na portoroški štiripasovnici zagledam vklenjen avtomobil s tujo registrsko tablico, saj se ta gost k nam najbrž ne bo več vrnil. Po drugi strani pa je tudi res, da se k nam zagotovo ne bi vrnil, če ne bi imel kje parkirati.
Se vam zdi, da ste kot županja prepričali volilce?
Sem ponosna članica in predsednica Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov, vendar pa bom na tokratnih volitvah nastopila predvsem kot Pirančanka.
Kdo bo vodil Piran, če boste v Ljubljani?
Jaz.
Samo vi?
Imam dovolj sposobne strokovne
Težko je še pred iztekom polovice mandata oceniti svoje delo. Številni projekti, kot sta naprimer ustanovitev primorske univerze in mladinski center v Piranu, so še v fazi razvoja. Kljub temu mislim, da sem v tem dobrem letu in pol naredila več, kot je bilo objektivno mogoče pričakovati. Zakjučili smo z obsežnim sklopom investicij v kulturo. Nad-krili smo Avditorij, obnovili gledališče Tartini in uredili Galerijo Hermana Pečariča. Še pred občinskim praznikom bomo postavili temeljni kamen za sečoveljsko osnovno šolo. Tudi garažne hiše v Piranu končno niso več utopija. Za tisto pri pokopališču so zidaki pravzaprav že pripravljeni. Tudi garažna hiša pri bencinski črpalki, o kateri znova teče javna razprava, bo najverjetneje zgrajena še pred koncem mojega mandata. Ustavno sodišče je v tem primeru namreč odločilo, da morajo ljudje, ki živijo v določeni krajevno povezani skupnosti, nujno trpeti tudi nekatere neprijetnosti, ki so neogibno potrebne zaradi življenja v taki skupnosti.
Poleg tega smo uredili vse potrebne občinske postopke za razvoj obrtne
Očitkov, da smo preveč dosledni pri izvajanju Odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Piran (Ur. obj. 10/ 99), pa ne sprejemam. Nikaršne pravice nimam prilagajatti pravil. Ta so jasna in spremeni jih lahko le občinski svet. Smo pa letos bistveno večji prometni red dosegli s polovico manjšim številom izrečenih ukrepov. Ko so občani in obiskovalci uvideli, da mislimo resno, so začeli zelo hitro spoštovati prometni red. V višku turistične sezone, v juliju in avgustu, so občinski redarji v povprečju izrekli sedem ukrepov dnevno, oziroma polovico manj kot lansko poletje. S septembrom se je tudi to število prepolovilo, pričakujem pa, da bo še upadlo.
Saj ni težko razumeti npr. Ljubljančana, kije vse svoje življenje zbiral prihranke, da si je kupil hišico ali stanovanje ob morju. Razumem, da bi zdaj rad živel v pravljici. Piran je res pravljično lep, je pa predvsem živo mesto. V živem mestu pa morajo k čistoči prispevati prav vsi prebivalci.
Ker sama vedno rada sprejmem vsakogar, ki bi rad s svojim mnenjem prispeval k izboljšanju življenja v Piranu, sem dobro seznanjena z nekterimi »težavami« posameznih stalnih ali začasnih meščanov. Tako bi nekateri iz mesta radi izgnali mačke, drugi bi radi odstranili ribiške mreže in morsko travo, tretji spet vidijo samo tistih nekaj razpadajočih pročelij.
Vse to je del Pirana. Tu se skriva njegov čar in prav zaradi tega so obiskovalci vedno znova navdušeni nad njim. Številni visoki tuji gostje, ki se v okviru uradnih obiskov Slovenije ustavijo v Piranu, vsakokrat vzhičeni obljubljajo, da se bodo k nam še vrnili.
Za trenutek se odmakniva od obale. Kaj namerava Občina Piran storiti za svoje zaledje?
Občina Piran zelo resno načrtuje čimprejšnjo vključitev zaledja v celovito turistično ponudbo. Vasi v šavrinskem gričevju so kot nalašč za dopustnike, ki želijo aktiven počitek združiti s spoznavanjem specifičnega istrskega okolja in ljudi ter s pokušnjo lokalnih jedi in vin. V tem trenutku že poteka nekaj projektov v okviru programa CRPOV, Občina Piran pa poleg obsežnih investicij v infrastrukturo vasi, sofinancira tudi arhitekturne delavnice, ki bodo ponudile nove idejne zasnove za rekonstrukcijo posameznih zgradb in trgov. Moram priznati, da se sama vedno znova z veseljem odpravim v naše očarljive vasi, kjer so ljudje tako neverjetno prijazni in gostoljubni. Rada bi to priložnost izkoristila še za čestitko balinarjem iz Padne, vodilnemu klubu v 1. balinarski ligi, ki so letos že osvojili naslov državnega prvaka v dvojicah in drugo mesto na državnem prvenstvu v preciznem in hitrostnem izbijanju.
Kaj je tisto, na kar ste kot županja najbolj ponosni in ali se morda česa sramujete?
Poleg prometa je najbolj pereč problem piranske občine čistoča. Sam Piran je bil letošnje poletje čistejši kot običajno, vendar še vedno ne dovolj. Ali je Piran sploh lahko zares čist?
Ničesar se ne sramujem! Žal mi je le, da v tem času nisem uspela zagotoviti več socialnih in neprofitnih stanovanj. Za zdaj smo uspešno obnovili prvi dve stanovanji, ostala pa pridejo na vrsto zelo kmalu. Razmišljamo tudi o gradnji ali morebitnem odkupu večjega stanovanjskega objekta, kar pa je seveda povezano z velikanskimi finančnimi sredstvi in bi bilo uresničljivo le ob sodelovanju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Strokovne službe v občinski upravi že delajo na tem.
Včasih mi je zelo težko, ko moram po raznih časnikih brati o smrdljivem, umazanem in zaudarjajočem Piranu. Pa ne samo zato, ker o tem pišejo avtorji iz drugih krajev Slovenije, temveč zato, ker ti tujci navajajo izjave domačinov. Pirančani bi morali biti veliko bolj ponosni na svoje mesto. Seveda se bo vedno' našla kakšna smet in v hudi vročini tudi vonjave ne bo vedno najprijetnejše, vendar pa je prav to dokaz, da mesto živi.
Zelo sem ponosna na dejstvo, da mi je uspelo v Občinskem svetu zagotoviti tvorno sodelovanje s predstavniki vseh strank in list, ne glede na to, ali so v poziciji ali v opoziciji. Pirančani so se na lokalnih volitvah izkazali za modre volilce, saj so v vseh političnih opcijah, ki so zastopane v občinskem svetu, ljudje, ki piranski občini v resnici želijo najboljše. Seveda so med nami različni pogledi na to, kaj je za Piran najboljše, v samih razpravah na seji pa pogosto uspemo izoblikovati skupna stališča.
Zato sem prepričana da bodo Pirančani tudi letos volili modro!
F. K.
to
Dr. Larisa Stojanovič
Absolutna zmagovalka na 30. svetovnem zdravniškem teniškem prvenstvu v Italiji
V mestu Cervia - Milano Marinima v Italiji je bilo od 2. do 9. septembra 2000 trideseto svetovno zdravniško teniško prvenstvo, na katerem seje z loparjem v roki pomerilo kar 455 zdravnic in zdravnikov iz treh celin. Med 210 ženskami je bila edina predstavnica iz Slovenije dr. Larisa Stojanovič iz Lucije, ki je tudi predsednica enega izmed odborov. Na teniškem igrišču je dosegla največji možen uspeh. Zmagala je v absolutni kategoriji žensk. Premagala je štiri svoje nasprotnice, med njimi tudi tenisačico Rikko Mattilo (6:0, 6:0), ki igra v finski reprezentanci in tako na tem svetovnem zdravniškem prvenstvu dosegla najboljši rezultat vseh dosedanjih prvenstev v vseh kategorijah - rezultat 48:3. Poleg osvojitve najvišjega naslova absolutne zmagovalke, je zmagala tudi v mešanih dvojicah in prišla v polfinale ženskih dvojic. Trenirajo njen oče Zoran Stojanovič na odličnem teniškem igrišču Marine Portorož. Zdravniki niso le tekmovali v športu ampak je tam hkrati potekal tudi strokovni kongres z različno vsebino. Dr. Larisa Jaovanovič je asistentka specializantka dermatovenerologije in dela v Kliničnem centru v Ljubljani. Zahvaljuje se vsem sponzorjem (Lek, Krka, MSD, SKB), ki so ji omogočili udeležbo na strokovnem srečanju in športnem tekmovanju v Italiji. Naslednje leto bo tekmovanje na Japonskem.
Samo varno = lahko zabavno
To geslo najbrž že poznate, saj smo ga omenili že v avgustovski številki našega časopisa. Gre za misel - vodiljo Smučarskega kluba »Capris« iz Kopra, ki je na našem območju prvi uvidel potrebo po načrtnem izobraževanju športnih veščin enovrstnega kotalkanja (rolanja).
Od letošnjega prvega avgustovskega vikenda je v Sloveniji 12 kandidatov položilo izpite in pridobilo naziv Pooblaščeni inštruktor 1. stopnje - po svetovno uveljavljeni ameriški metodi poučevanja IISA/ICP.
Možnosti za kakovostni in vsestranski razvoj tega lepega suho - drsalnega športa imamo vse več. Piranski mladi hitrostni enovrstni kotalkarji in hokejisti na kotalkah so v tovrstnih športnih krogih že vrsto let dobro znani v domovini in v tujini, čeprav jih doma v širši javnosti ne poznamo, saj se o njih prav gotovo premalo piše. Največ zaslug za dosežke v omenjenih zvrsteh ima g.PHnio Tomasin iz Pirana.
Z novo ekipo inštruktorjev pa so postavljeni široki temelji, da se bodo lahko že v vrtcih in osnovnih šolah ter nasploh strokovno seznanjali o varnem, se pravi odgovornem lotevanju tega športa. Pomeni, da bomo spoštovali varnostne vidike in si vedno nadeli vso varovalno opremo. Načrtno bomo postopoma osvajali veščine gibanja na koleščkih, se izpopolnjevali v raznih likih obratih in drugih številnih gibalnih užitkih, ki jih je ta šport poln in se čudovito dopolnjuje z mnogimi drugimi športi (smučanjem, drsanjem, plavanjem, plesom, kolesarjenjem, skratka vsemi). Vrata za nove tečajnke so na široko odprta. Vsi, ki so izpit opravili so si pridobili možnost za opravljanje novega poklica. To pa ni majhna stvar!
SK Capris namerava spomladi 2001 prirediti izpite za drugo skupino in že zbira predhodne najave. Javite se lahko na naslov: Kidričeva 44, 6000 Koper; e- pošta: skiklub-capris@s-net.net ali po telefonu 05 627 13 42.
Kdo so nadebudni inštruktorji?
Marko Tončetič (Izola), Tomaž Božič (Koper), Aleš Gros (Kranj), Mojca Primožič (Koper), Saša Pišot (Koper), Janja France* (Izola).
Čara Winstanley (ZDA), Simon Hrvatin (Izola), Kris M. Simeone (ZDA), Pavlina Plahuta (Piran), Sonja Marčetič (Koper), Matjaž Zalar (Sežana), Martina Sosič (Koper), Erter Pust (Koper), Jošt van’t Spijker (Nizozemska), Marta Siljan (Koper) in Franc Pirc - Franck (Portorož - pobudnik načrtnega izobraževanja sodobnega enovrstnega kotalkanja po metodi IISA/ICP v Sloveniji).
Direktorica IISA/ICP Kris M. Simeone
je osebno vodila omenjene izpite, po končanih izpitih pa je ostala še na nekajdnevnem oddihu v Portorožu. Brez vsaj nekajurnega sporoščenega umetnostnega kotalkanja seveda ni šlo.
Zlati boben, 2. - 6. okotober 2000 Portorož - Piran - Izola - Koper Letošnji že sedmi po vrsti Zlati boben (Golden Drum) bo, kot napovedujejo, privabil 1200 udeležencev, med njimi tudi znana imena tržnega komuniciranja. Dogajal se bo na celotni Obali. Čeprav bi letos v Amfiteatru Avditorija bilo dovolj poprostora, bo gala zaključna prireditev in podelitev nagrad v Kopru, večnamenski športni dvorani na Bonifika.
©stigem
Informativno razvedrilni časopis *Brezplačni mali oglasi
Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286_
tv
PHimORKA
TRSTELJ 67 KANAL
tel.: (065) 36-236 - fax: (065) 32-325
Televizija Primerka že štiri leta med nami
Plesni klub Fredi vpisuje v plesne tečaje
PLESNI KLUB FREDI IZOLA, kije član plesne zveze Slovenija vpisuje v vse stopnje plesnih tečajev za otroke, mladino in odrasle. Ljubitelji vročih kubanskih ritmov se lahko vpišejo v tečaj mambe, merenge in salse. Vpis poteka vsak torek in četrtek od 17.00 do 19.00 ure v prostorih Plesnega kluba Fredi Izola, Gregorčičeva 21 v Izoli ali pokličite tel. št. 05/6419-606 ali GSM 041/ 529-224.
Rokometni klub M-Degro Piran
Bo na novinarski konferenci 14. septembra ob 17. uri v prostorih Caffe bara Galerija v Mercator centru v Kopru, pred pričetkom ženskega rokometnega prvenstva v 1. državni ligi, v tekmovalni sezoni 2000/2001, ki se prične 16.9.2000, uradno predstavil svoje načrte in cilje igralke in trenerja.
liJjinimtKlEMiiE
FLIP VPISUJE NOVE ČLANE
Plesno akrobacijska skupina FLIP vpisuje nove člane, dekleta in fante od 4. do 20. leta starosti, med drugim pa imamo tudi skupino starejših od 20 let.
FLIP je v zadnjih letih dosegel izjemne uspehe na gimnastičnih festivalih v številnih državah Evrope in celo v Kanadi in ZDA. Ima več državnih prvakinj in viceprvakinj v akrobatiki posamezno in ekipno, v skokih z male prožne ponjave, gimnastiki in med navijaškimi skupinami, trikrat zapored pa so dekleta tudi evropske prvakinje. Poleg plesa in akrobatike ter skokih na “kanvasu - trampolinu” se ukvarjamo tudi z gledališčem, se igramo, hodimo na izlete, pa še kaj...
Treningi so 2 krat tedensko ob ponedeljkih in sredah.
Vpisujemo pa ves september od 6. 9. 2000 (medtem že treniramo) v Osnovni šoli Piran v ponedeljek in sredo med 15. in 21. uro in v torek v Športnem centru Lucija med 15. in 16. uro.
Ker to ni privatna skupina, ampak športni klub, je tudi članarina dostopna prav vsem. Vpisnina je 4.500,00 SIT, mesečna članarina pa po 2.500 sIT.
Informacije:
Športni klub FLIP PIRAN IX. korpusa S, 6330 Piran Tel./fax: 5/673 17 00 GSM: 41 55 70 70 E-pošta:
mojka.mehora @ guestarnes.si
Utihnila je fanfara Piranskega županovega klicarja
Letos, že petič, je utihnila fanfara Piranskega županovega klicarja potem, ko je vsako soboto v prvih večernih urah, v juliju in avgustu stopil na osrednji Piranski trg in zbranim radovednežem napovedal prireditve in zanimivosti, ki so se imele zgoditi naslednji teden v mestu in drugod po Piranski občini.
Turistični projekt Piranski županov klicar je zaživel že leta 1996 in neposredni nosilci tega edinstvenega projekta v Sloveniji in daleč po Evropi so ZKD Karol Pahor, kot organizator, Marino Mahnič - Istran, s spremljevalci kot izvajalec, in Radio Tartini z akustiko. Vsebinski sklop projekta obsega dvigovanje mestne zastave in zastave združenja obzidnih mest Evrope, nastop klicarja z napovedjo novega tedna prireditev, ki pa ne gre mimo žgočih vsebin, ki tarejo občane Pirana in širše (»....država si prihaja k nam namakati le tisti svoj ugledni del, letos pa še tega ne, ker seji ne da čakati v neskončnih kolonah...«, ali »... premislite dragi meščani, ali bomo še naprej razprodajali mesto in ustvarjali mesto duhov za pretežni del leta?«...) ter kulturni program z različnimi izvajalci glasbene, gledališke in plesne umetnosti (pihalne godbe, plesne akrobatske skupine, poulično gledališče, folklorne skupine, ipd.) To poletje se je zvrstilo devet prireditev na katerih je sodelovalo več kot 200 nastopajočih ljubiteljskih in poklicnih umetnikov iz Slovenije a tudi iz drugih držav. Organizatorji so letošnjo prireditev premaknili iz dopoldanskega časa na 20. uro in se stem prilagodili gibanju turistov v mestu s čimer so dosegli množični obisk prireditve, saj se je nekaterih udeležilo tudi do tisoč gledalcev. To jim daje v vzpodbudo, da bi prireditev pomaknili še globje v večer in ji s svetlobno opremo dali še večji izrazni učinek.
Glede na odlično obiskanost te prireditve, ki postaja že tradicionalna, so organizatorji pričakovali njeno večjo odmevnost med samimi turističnimi delavci, ki zaradi svoje ozkoglednosti, tej prireditvi ne posvečajo skoraj nobene pozornosti in jih ne prepriča niti njena vidna uspešnost. Prepričljiv nastop klicarja se je potrdil že v nekaj priložnostih, ko je zadostil zahtevam najvišje stopnje na občinski ravni ob sprejemih najpomembnejših tujih in domačih osebnosti in udeležencev raznih mednarodnih prireditev. Kot izviren lik je našel mesto že tudi v tujih medijih in pričakovati je bilo, da mu bodo kaj več pozornosti posvetili tudi domači, ki jim poleti že kronično primankuje zanimivih vsebin.
Po uspešno izvedenem letošnjem programu je pričakovati še bogatejše prireditve tudi v prihodnji turistični sezoni ob večjem sodelovanju turističnih organizacij z zavestjo, da le s takimi turističnimi projekti lahko dosežemo oživitev starega mesta in odmevno obogatimo turistično ponudbo na naši obali.
-mmi-
Zahvala
Župnijski pastoralni svet župnije Strunjan se zahvaljuje vsem, ki so pomagali, da je slovesnost na večer pred praznikom Marijinega Vnebovzetja, 14. avgusta 2000, potekala tako ubrano in brez motenj. Posebej se zahvaljujemo redarjem piranske občine in obema policistoma, ki so usmerjali avtomobile na parkirišča in preprečevali gnečo na začetku poti k cerkvi.
Zahvala naj gre tudi gasilcem iz Krkavč, ki so procesijo spremljali z gorečimi baklami in pazili na množico sveč, ki so jih pod oltarjem prižigali romarji. Tudi taka, navidez majhna pomoč, pomeni veliko, zato je prav, da se izreče javna zahvala.
Župnijski pastoralni svet župnije Strunjan
Kulturna društva vključena v Zvezo kulturnih društev Karol Pahor Piran vabijo k sodelovanju in vpisu novih članov.
PLESNA SKUPINA METULJ deluje pod vodstvom Lidije Pogačar. Redne vaje imajo vsako sredo in petek med 16.00 in 20.00 uro v prostorih plesne dvorane OŠ Cirila Kosmača Piran.
V plesno skupino se lahko vpišejo otroci od L razreda osnovne šole dalje. Vpis novih članov bo potekalo vsako sredo in petek v mesecu septembru med 16.00 in 18.00 uro.
MAŽORETNA SKUPINA MORJE deluje pod vodstvom Ane Rat in vpisuje učence od 1. razreda osnovne šole dalje. Vaje potekajo v prostorih telovadnice v Luciji in Piranu.
Vpis novih članov bo vsak torek od 15.30 do 17.15 v telovadnici v Luciji in vsako soboto od 10.00 do 12.00 ure v telovadnici v Piranu.
FOLKLORNO DRUŠTVO VAL vpisuje nove člane od 15. leta starosti dalje. Vaje potekajo dvakrat tedensko v prostorih Gimnazije z italijanskim učnim jezikom in centra za korekcijo sluha in govora Portorož.
Vpis novih članov in predstavitev skupine je bila 15.9.2000 ob 19.00 uri v prostorih TPC Lucija, ter vsako sredo in petek med 18.00 in 22.00 uro v mesecu oktobru v prostorih Centra za korekcijo sluha in govora Portorož.
K sodelovanju in vpisov novih članov vabijo še: Likovni klub Solinar, Ženski pevski zbor Lucija, Vokalna skupina Portorož in Foto klub Portorož. Informacije o vpisu lahko dobite po 15. septembru vsak delovni dan med 10.00 in 13.00 uro na sedežu ŽKD Karol Pahor Piran-tel. 05 673 22 49 ter na sedežu Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Piran-tel. 05 671 00 90.
ZKD KAROL PAHOR PIRAN po pooblastilu Elizabeta Fičur
XXXV. EX-TEMPORE PIRAN 2000
Plaketa Obalnim galerijam Piran
Grand prix gospodu Popeju iz Italije
Na zaključni prireditvi in podelitvi nagrad na 35. mednarodnem slikarskem Ex - tempom Piran 2000, ki je bila 10. septembra 2000 zvečer na Tartinijevem trgu v Piranu, je županja Občine Piran Vojka Štular Obalnim galerijam Piran podelila plaketo Občine Piran.
Prijavljenih je bilo 336 udeležencev, oddanih pa 302 likovnih del. Na enodnevnem slikarskem Ex-Temporu na Tartinijevem trguje bilo žigosanih 49 platen. Prvič letos so razstavljali tudi keramičarji , ki so oddali 62 keramik. Komisija je za razstavo izbrala 33 del, 29 del pa se jih je znašlo zunaj dosega radovednih oči obiskovalcev, na “odlagališču” v prostorih KS Piran, kar je nenavadno in je povzročilo razočaranje nekaterih keramičarjev, saj obiskovalci njihovih del niti videti niso mogli. Velike odkupne nagrade so prispevali: Studio galerija Gasspar Piran, Krka zdravilišče Strunjan, Kavama Tartini Piran, Banka Koper d.d. in Občina Piran.
Velike hotelske nagrade so prispevali: Grand hotel Metropol, Hoteli Bernardin in Hoteli Palače Portorož. Prvo nagrado za keramiko je dobila Vesna Vidrih iz Ljubljane. Žirija je za nagrado Obalnih galerij Piran izbrala sliko Barbare Čižmek iz Pirana. Nagrado portoroškega Avditorija je prejel Pavle Ščurk. Veliko nagrado -Grand prix Obalnih galerij Piran je prejel slikar Pope - Giuseppe Galli iz Portoguara, Italija. Denarni skladje zanšal 5,7 milijona tolaijev.
Piran - Portorož
53. Neptunov krst - 80 novincev
V soboto popoldne, 9. septembra je bila na portoroški ploščadi in v Piranu ena najstarejših prireditev, kije povezana s starimi običaji iz gusarskih časov in sprejemom dijakov prvih letnikov pomorske šole v občestvo podložnikov boga Neptuna - 53. Neptunov krst. Letos se je vpisalo v prvi letnik Srednje pomorske šole 80 novincev, od tega kar polovica v smer elektrotehnik. Od Resolucije o pomorski usmeritvi države Slovenije iz leta 1994 je pomorski krst le bežen dokaz, da pomorstvo v Sloveniji in upanje nanj še živita.
Letos je bil v spremstvu Pihalnega orkestra piranske Glasbene šole, mažoretk in akrobatsko - plesne skupine FLIP iz Pirana.
Mladi pomorci so se zbrali na Srednji pomorski šoli v Portorožu in nato ob 14. uri šli po Portorožu in se ustavili na ploščadi pred Grand hotelom Palače. Neptunov poslanec je pozdravil prisotne, nakar se je povorka sužnjev, gusarjev, učiteljev Srednje pomorske šole , staršev in radovednežev vkrcala na ladjo Kiklop in odplula proti proti Bcrnardinu in Piranu. Osrednji del Krsta jc bil v Piranu, kjer se je v soboto, 9. septembra začel tudi teden spremlajočih prireditev XXXV. Ex tempora. Ljubitelji morske kuhinje so sc lahko v Piranu pomerili tudi v Folpijadi, v okviru Ex Tempora pa je bila tudi Sardelijada. Piran je bil okrašen z gusarskimi zastavami. Prireditev je pripravilo Turistično društvo Piran v sodelovanju s Srednjo pomorsko šolo Portorož
Klub študentov občine Piran nujno išče sobodajalce, ki bi oddajali sobe študentom v času poletja ali preko celega leta po ugodnih cenah. Lokacija ni pomembna. Ponudnike lepo prosimo, če nam sporočite vašo odločitev na tel. 05 67 100 22 med 9.00 in 14.00 uro ali nam pustite sporočilo na odzivniku. Podatek bomo imeli v našem arhivu, na oglasnih deskah in na internetu.
V
Avtor izdelave koroslvpči: Štev, 090 -44-27"
OVLN 21.3.-20.4,
LLV 23.2-22.&.

Zdravje: Za vaše težave z želodcem je potreben posvet.Ukrepajte sedaj. Ljubezen: Skrivnostni ste. Pravilno ravnate.
Obilni sadovi.
Denar: Na neprijetno sporočilo previdno reagirajte. Obzirnost, diplomacija obrodi sadove.
tn
BIK 21.4.-21.5.
Zdravje: Ljubosumna scena partnerja vas bo spravila v posteljo. Ne jemati vsega dobesedno. Ljubezen:	Bili ste
žalostni. Konec težav. Obdobje streznitve, sledi mir, veselje.
Denar: Razdvojeni ste. Odločite se za mlajšo. Posel bo dober. Samo posel.

0
DVOJČKA 22.5.-21.6.
u
Zdravje: V vaše življenje prihaja dolgo pričakovana trdnost, tudi pri zdravju. Ljubezen:	Upajte na
najboljše od najboljšega. To tudi boste dobili.
Denar : Pametno bi bilo iti v posel z starejšo osebo, ki jo že dlje časa poznate. Kaže na uspešno sodelovanje.
Kt4K 22.6.-22.2
Zdravje: Nič slabega vam ne kaže. Vitalni ste. Preventiva vitamin-C. Ljubezen: Le zakaj se pustite ustrahovati. Sposobni ste sami speljati do konca. Partner vas ne upošteva. Menjava.
Denar: Presenečeni boste, ko boste spoznali, da se vam odpirajo vsa poslovna vrata sveta.
Zdravje:Svetujem pozornost na levi del trebuha. Če boli, obisk zdravnika.
Ljubezen : Razdvojeni ste. Ustavite se, premislite in ukrepajte. Vzemite si čas. Čas je vaš zaveznik. Denar : Od moške osebe dobite pravi odgovor, ki ga že dolgo iščete. Postavite vprašanje - odgovor sledi. Ubogajte intuicijo.
DEVICA 23.3.-22.9.
Zdravje:	Obiščite
toplice. Vodne kopeli, masaža, vas bodo utrdile. Ljubezen:: Nespametno ravnate. Takšno ravnanje bo povzročilo veliki razkol s partnerjem. Razmislite o spremembi načina ravnanja.
Denar : Svetujem da se obrnete na osebo, kije sposobnejša in ji zaupate. Sami ne boste kos težavi.
TEHTNICA 23.9.-22.10.
Zdravje:	Post in
i sprehodi v naravo, postelja bo šla stran. Ljubezen:	Dolgo
pričakovano presenečenje. Vsi vam zavidajo. Uporabite takt. Denar: Bog vas čuva. Sovražniki vam ne morejo do živega. Zmaga.
ŠKOKPJON 23.10.-21.11.
Zdravje: Vaša žalost vas bo pogubila. Nehajte ga lomit. Imejte se radi. Ljubezen: Imate živahno življenje, a niste zadovoljni. Naredite nekaj zase.
Denar: Za sproti bo dovolj. Svetujem ciljno varčevanje.
... • - - -•- •.• •. ■ •
. VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD,*
Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in druge.
•	Eno vprašanje 1000,00SIT + PTT po povzetju.
• • . . .	STORITVE MITRA J B. s.p.	. . . • *
•, _ Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistricg . . .'
Piranska občinska delegacija na srečanju orkestrov v Miranu
Delegacijo Občine Piran, ki jo je vodila županja Vojka Štular, so sestavljali še predstojnica Urada za družbene aktivnosti, Milica Maslo, predstojnik urada županje, Atilio Radojkovič in višja svetovalka za mednarodno sodelovanje, Nada Zajc. Delegacija občine Piran je z obiskom 3. festivala pihalnih orkestrov v Miiranu, v nedeljo, 3.9.2000, prav za prav vrnila obisk občinski delegaciji iz Mirana, ki je bila pri nas v mesecu juliju. Na 3. festivalu pihalnih orkestrov je prvič letos sodeloval tudi Mladinski pihalni orkester Piran. V nedeljo dopoldan se je na svečani prireditvi zbralo vseh pet sodelujočih pihalnih orkestrov. Od teh sta bila dva iz Avstrije in sicer iz Strassena in Obertilliacha na Tirolskem, eden iz občine Brunico, iz italijanskega Gornjega Poadižja, Mladinski pihalni orkester Piran ter seveda domača mestna godba iz Mirana. Popoldan so sledili predstavitveni koncert dveh avstrijskih pihalnih orkestrov, piranskega mladinskega orkestra ter domače godbe, medtem ko so se godbeniki iz Gornjega Poadižja predstavili že prejšnji večer.
Zelo lepo pa so se odrezali Pirančani, pod vodstvom dirigenta Benjamina Makovca. Svoje veselje, da predstavljajo našo mlado državo so mladi glasbeniki prav gotovo izrazili v prvopredstavljeni skladbi V. Štucla, Pozdravljena Slovenija.
Nada Zajc, Višja svetovalka za mednarodno sodelovanje
Rada obiskujem lucijski Market
Veliko let že kupujem v lucijskem Markem št. 7, saj jc to po mojem mnenju ena najbolj obiskanih, najprijetnejših in dobro založenih poslovalnic. Kakovost poslovanja pa se iz leta v leto še izboljšuje. Ker sem že dokaj v letih, v zadnjem času sama bolj redko hodim po nakupih ampak pošljem otroke. Dejstvo je, da v mnogih trgovinah otrokom ne postrežejo kvaliteno - tukaj pa je drugače. Prodajalke in blagajničarke so ljubeznive, otrokom svetujejo, jim pomagajo izbrati, zato tudi otroci radi obiskujejo Market, najraje pa gredo h gospe Normi in Vesni. Če kakršenkoli izdelek ne odgovarja, ga prodajalke brez pripomb zamenjajo. Večkrat povprašam in naročam kar po telefonu - takrat zaslišim ljubezniv in prijeten glas gospe Denis, ki poskrbi za vse kar potrebujem. Tudi gospa Lidija jc prijazna po telefonu, mi svetuje in ustreže mojim željam. Zgodi se, da večkrat telefoniram v enem dnevu, a sem vsakič deležna prijaznega odgovora.
Posebno pohvalo zasluži ekipa prodajalk pri sadju in zelenjavi; gospa Ksenija, gospa Vera in obe gospe Marici.
V Marketu M-Degro jc široka izbira izdelkov, dobim vse kar potrebujem. Vse je kvalitetno in sveže. V kolikor česar nimajo, si prodajalke zabeležijo in firma nato to tudi nabavi. Mislim, daje v tem marketu lahko vsak, še tako zahteven kupec, zadovoljen. Sicer pa je solidna in kvalitetna postrežba najboljša reklama za poslovalnico.
Vsem prodajalkam, blagajničarkam, pisarniškemu osebju in gospodu poslovodji, ki uspešno vodi to ekipo, se zahvaljujem in želim, da ostanejo še naprej poslovno uspešni. Kupcem pa priporočam, da obiščejo ta market in se sami prepričajo o tem kar sem zapisala v Primorskem utripu.
Breda Rusija, Lucija
STRJIEC 22.11. -21.12.
m
Zdravje: Imate težave. Sami ste krivi. Spremenite misli in bo šlo na bolje.
Ljubezen: Poskušajte biti bolj realni. Sledite sporočilom, ki vas bodo dosegla v kratkem. Sporočila so dobra.
Denar : Zanesite se zgolj nase, če ne, bodo velike težave.
KOZOKPrj 22.12.-20.1.
Zdravje: Sonček vas čuva, zato ni videti v bližnji prihodnosti težav z zdravjem.
Ljubezen:	Če niste
vezani, boste spoznali simpatijo. Vezanim pa se obeta poglobitev odnosov.
Denar: Uradna pošta. Sporočilo, ki ga že dolgo čakate. Prijetno novo spoznanje.
VODNAK 21.1.-20.1.

Zdravje: Od preveč razmišljanja vas boli hrbtenica. Spreglejte. Ljubezen:	Smolo
imate. Vse, kar naredite je odpor. Zanesite se nase, na svoje cilje, svoja ravnanja. Šteje to, kar vi mislite.
Denar : Realno pričakovanje, realni učinki.
KJE! 19.2.-20.3.
Zdravje: V svoji duši imate veliki nemir. Pojdite v naravo. Ljubezen: Sama presenečenja so vas. Vso okolico šokirate.
Denar: Dobro finančno obdobje.

^ Nova rubrika ^ ^VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
\---------------------------*------1
I Primorski utrip št. 79
I Brezplačno vam odgovarja 090-44-27 I vedeževalka LUCA | S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica
Vprašanje:
IAvi hj Taiiim Piean©
® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085
RADIO OPČINE
Informacije iz zamejstva
115 let turizma v Portorožu
Morda niste opazili, da letos beležimo v Portorožu 115 - letnico turizma. Že davnega leta 1885 se je namreč ta kraj začel uvrščati med znana evropska zdravilišča in izpričane so bile tudi prve uspešne ozdravitve revme s pomočjo slanice in solinskega blata. Rožni zaliv, kot so imenovali ta severovzhodni del Istre, je svojo pot v turizem začel torej kot zdraviliški kraj, ki je v letih 1911/12 dobil tudi prvi razkošni Kurhotel Palače v katerega so začeli prihajati člani takratne aristokratske avstroogrske družbe. Portorož je bil prijetno letovišče z okrog 100 vilami in lepo plažo. Leta 1913 so odprli igralnico San Lorenzo. Zanimivo, da so že leta 1911 pisali, da je gostom poleg lepih parkov, sprehodov do Lucije, popoldanskega čaja na terasi, ogledov solin in zdravljenja s slanico, na voljo tudi garaža.
V času prve in druge svetovne vojne je turizem doživljal zastoje, o hitrejšem razvoju turizma v Portorožu pa lahko govorimo po letu 1960, ko so našteli že pol milijona turističnih prenočitev. Štirideset let pozneje bomo našteli milijon prenočitev ali celo kaj več.
Nadaljevanje s prve strani
Lep sprejem za prvošolčke v OŠ Cirila Kosmača
“Dragi novi učenci, nove učenke. Za nas je danes vesel dan, ker smo vam odprli šolska vrata. Jaz sem vaša ravnateljica. Ime mi je Alenka. Kako me boste klicali pa se boste sami odločili. Ali ravnateljica ali Alenka, ampak ne boste me tikali, torej Vi Alenka, Vi ravnateljica”. Tako, podobno je bilo tudi drugod po naših šolah, se je začel prvi stik prvošolčkov z ravnatelji ali ravnateljicami in svojimi učitelji ali učiteljicami. Začetek novega življenja, nove poti, iskanja znanja, upanja... Za najmajše v OŠ Cirila Kosmača v Piranu in OŠ Portorož je bil prvi dan pouka verjetno malce nenavaden. Njihove oči so se svetlikale od radovednosti. Pripravili so jim namreč pravi majceni program. Preden so jih razvrstili po razredih so jim zapeli starejši sošolci, zaplesale so Flipice in pokazale kaj vse zmorejo v svojih akrobatko-plesnih nastopih, poslušali so pravljico, ki jim jo je povedala ravnateljica, gledali so risanko o ladjici, simbolu OŠ Cirila Kosmača in prijateljstva. Vsak prvošolček je dobil nageljn, na koncu pa so se posladkali še s tortico. Ravnateljica Alenka Mikeln je prvošolčkom predstavila tudi njihove učiteljice, ki jih bodo vseskozi spremljale in jih poskušale veliko naučiti.
PRIZNANA VEDEŽEVAIKA
UNA
DPI) D03S1 NON STOIP
{TCLCTRG S. P, ■ ISA SIT/MIN,)
Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329
PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO

Ko vas sreča sreča.
Le serate che sperate...
Osirvo
Igorji
Casino Portorož Obala 7 5 a, 6 3 20 Portorož Tel. 066 470-470 • Fax 066 470-485 e-mail: casino-portoroz^siol.nel
Požar v Kopru
V Daru so ob vse
Veliki požar, ki se je zgodil 7. septembra v nekdanjih slavnikovih garažah v Kopru, kjer je imelo svoje prostore znano podjetje Dar, je uničil vse kar je bilo gorljivega. Škode je za okrog 4 0 0 milijo-n o v tolaijcv,
2	5
delavcev je ostalo brez dela.
Gosti sradeči
dim se je valil celo do Izole. Zaradi nevarnosti zastrupitve in dima
(gorele so tudi razne barve in laki) so morali začasno zapreti tudi bližnji vrtec. Dorijan Marsič, direktor -poveljnik Gasilske brigade v Kopru je glede na kritike, češ gasilci so bili spet prepozni in neučinkoviti, dejal, da je prva ekipa prispela na kraj požara že tri minute po telefonskem klicu, požar pa so omejili v dobri uri, dokončno pogasili v dveh urah.
Strokovnjaki še razis-kujejo vzroke požara, najveijetneje pa gre za “utrujene” elektro-instalacije. Pa tudi drugih priprav za gašenje ni bilo. Celo vodo so morali črpati iz morja. Podjetje je imelo skaldišča zavarovana.
Izola je naša
Čisto po naključju smo na 4. srečanju lokalnih časopisov Slovenije ujeli tri pomembne osebnosti, ki že krojijo naravni razvoj Izole. Predstavnica Droge Portorož (Izola), Lilijana Ivanek Pečar, urednik časopisa brez katerega ne morejo Izolani, Drago Mislej - Mef in županja Breda Pečan.
Zdite jjpiHH
JL
prodati vre papirje na b
Oglušite se v eni od poslovnih enot ali pri na sedežu banke, telefon: (05) 665 12 67,
iC Banica Koper
Hunkn Koper </.</. Pristaniška ulica 1-k 6502 Koper, tel.: (05) 666 12112, fax: (05) 659 "I 51, \m w.hn nka-koj