GDK: 325 Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov - kakovostnih meril lesnih sortimentov- na sproščenem tržišču Zdravko TURK: Izvleček Turk, Z.: Kako pričeti s pripravo in uporabo standardov- kakovostnih meril lesnih sortimentov - na sproščenem tržišču. Gozdarski vestnik, št. 7-8/1990. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni, cit. lit. 13. Avtor navaja nezadovoljivo delo pri izdelavi in predpisovanju obveznih JUS lesnih sortimentov v Zveznem zavodu za standardizacijo v Beogradu in neprimerno predpisovanje obveznih cen lesa, kar je onemogočilo uporabo standardov lesnih sortimentov v praksi. Sedaj, v sproščenem tržnem gospodarstvu, navedene ovire odpadejo, kar omogoča pripravo ustreznih kakovostnih meril ali standardov za smotrno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti ali uporab- nosti. Predlagani so postopki, kako to nalogo izvesti v gozdarstvu in lesarstvu Slovenije. UVOD Sedaj, ob sproščenem tržnem gospodar- jenju, ni več ovire za ustrezno opredelitev in vrednotenje lesnih sortimentov po njihovi kakovosti. Prej je namreč prihajalo do raz- koraka, ko je po eni strani Zvezni zavod za standardizacijo (ZZS) predpisoval obvezne jugoslovanske standarde (JUS) lesnih sor- timentov, drugi oblastni organ pa ločeno in neusklajeno tržne cene. Ta neusklajenost, okrepljena še z rastočo inflacijo, je namreč praktično prisilila gozdna gospodarstva, da so pri prodaji hlodov (lesna surovina), na katere odpade največji delež gozdnih sorti- mentov, z okolišanjem označevali in zara- čunavali lažne. višje kakovosti hlodov, da bi tako dosegli vsaj približno ekonomsko ali življenjsko nujno ceno, kupci- lesnoindu- strijci pa so nato ravnali enako pri svojih * Z. T., prof. v pok., dipl. inž. gozd., 61000 Ljubljana, Rožna dolina XVII/21, YU Synopsis Turk, Z.: An Approach towards the Preparation and Use of Standards - Quality Measures of Wood Assortments in a Free Market. Gozdarski vestnik, No. 7~8/1990. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article deals with inadequate setting and prescribing of obligatory JUS wood assortments within the scope of the Federal Institute for Standardization in Belgrade as well as of prescrib- ing of timber prices which made the use of forest timber assortment standards impossible in practi- ce. A changed situation of free, marked oriented economy has done away with the above stated obstacles and enables the preparation of ade- quate quality measures or standards which serve for the proper defining and evaluation of wood assortments according to their quality or useful- ness. It suggests the procedure s to carry out this task in Slovene forestry and timber economy. lesnih proizvodih. Uzakonitev JUS, na ka- teri je ZZS nesmiselno vztrajal, ni pri tem prav nič zalegla in je bila povsem zgrešena, saj je bilo vnaprej na dlani, da je neživljenj- ska in neizvedljiva. Čeprav je navadno okolišanje in lažno prikazovanje kakovosti lesnih sortimentov bilo očiten strokovno gospodarski nesmisel in posmeh strokov- nemu napredku visoko izobraženih kadrov, se mu v danem birokratskem sistemu ni dalo izogniti. Za predpisovanje JUS, po katerih bi se morali v praksi klasificirati in vrednotiti lesni sortimenti, je bil pristojen ZZS v Beogradu. Standarde po strokah so pripravljali njegovi referenti, ki so sklicevali in vodili ustrezne strokovne komisije, sestavljene iz delegira- nih strokovnjakov vseh prizadetih republik. Pri tem je bila zelo pomembna sposobnost referenta. Ta pa je bila v gozdarstvu po l. 1970 na žalost izpod vsake kritike. Po referentovi krivdi so bili objavljeni tudi ne- točni, nejasni in neuporabni JUS. kar je G. v. 7-8/90 363 povzročalo nepotrebne stroške in krnilo ugled osrednje institucije. Glede teh nepra- vilnosti in drugih nevščnosti smo se iz Slovenije (obe naši združenji gozdarstva in lesarstva) ustno in pismeno pritoževali tudi pri najvišjem vodstvu ZZS, toda kljub oblju- bam zaman. Nazadnje smo v dopisu iz l. 1984 menili, da je škoda stroškov in napo- rov za pošiljanje naših strokovnjakov v njihove strokovne komisije. ZZS je v času svojega obstoja izdal serije JUS gozdnih sortimentov l. 1955~ 1961 (ti so bili naslednjega leta razveljavljeni in ponovno uveljavljeni JUS iz 1955), 1967 in 1979. Vsi so bili proglašeni za obvezne (razen izjemoma med leti od 1968 do 1979). V lesarstvu je bil l. 1981 revidiran JUS žaganega lesa iz l. 1955 in nato izdani še nekateri JUS finalnih lesnih proizvodov. Vse te obvezne JUS je doletela enaka usoda, da v praksi niso bili nikdar dosledno ~veljavlj~ni, ampak so ostali le na papirju, ceprav Je znano, da so tudi pri lesnih sortimentih vseh vrst različne kakovosti in tem ustrezne uporabnosti, ki so osnova njihove stvarne vrednosti. Za to pa so potrebna ustrezna, izvedljiva kakovostna merila. V Sloveniji smo vsa ta leta s pomočjo gozdarskih in lesarskih podjetij proučevali preizkusili in zbrali veliko podatkov z~ osnutke JUS, predvsem hlodov in žaga- nega lesa, in jih posredovali ZZS (SVETLI- ČIČ 1968, TURK 1969, 1981. 1983). Čepr~v je bilo delo v strokovnih komisijah ZZS, k1 so pripravljale in obravnavale osnutke JUS lesnih sortimentov, malo p~odno za ~tvarn~ uporabo v praksi, pa je brlo na sreeo konstno v toliko, ker smo s svojimi ustreznimi podatki in razpravami postopoma, iz leta v leto, izboljševali osnutke raznih JUS mimo zastarelih gle- danj, zlasti pri sortimentih iglavcev. Pri tem te namreč odločilnega pomena, da se upo- steva, da se dopustne napake lesa ali »tolerance«, ki vplivajo na klasifikacijo po- sameznega kvalitetnega razreda sortimen- tov, sčasoma povečujejo zaradi napredka tehnologije industrijske predelave ali načina uporabe. Sedaj, v prostem tržnem sistemu so torej dani pogoji za izdelavo in uporabo ustreznih sodobnih standardov kot kakovostnih meril 364 G. V. 7-8/90 lesnih sortimentov, ki so podlaga za njihovo uporabnost in vrednost ter hkrati vodilo v proizvodnji, kako razpoložljivo lesno suro- vino usmejati v najvrednejše izdelke. Pri tem pa je danes odprto vprašanje, kako uresničiti to nalogo v praksi ozi- roma s katerimi sestavinami imamo opravka, da bi jih predhodno osvetlili in t~ko prispevali k reševanju tega vpraša- nJa. MNENJE IN PREDLOG 1 . Kdo in kako naj izvaja revizijo (dodelava) obstoječih in pripravo novih standardov lesnih sortimentov v prostem tržnem gospodarstvu Po dosedanjih izkušnjah se zdi najbolj priporočljivo našo nadaljnjo standardizacijo usmeriti in osredotočiti na Slovenijo. Pozne- je, ko bo to urejeno v Sloveniji, bi se mogli povezati z drugimi republikami in Jugoslavi- JO. Za to akcijo naj bi pri nas skrbele oziroma jo izvajale strokovne komisije pri naših združenjih gozdarstva in lesarstva, po ena pri vsakem, vsaka sestavljena iz sedmih članov, po pet iz operative, ki bi jih izbrala ali imenovala navedena združenja, po enega člana pa bi povabile iz ustrezne fakultete in instituta. Vodje komisij naj bi bili iz sestave združenja ali po dogovoru iz komisije. Komisije naj bi si zastavile program dela evidentirale obstoječe JUS in določile pred~ nostni red njihove revizije. Za terensko delo naj bi komisije naprosile podjetja svoje stroke, da bi po razpoložljivih možnostih opravila poizkusne klasifikacije prednostnih vrst ali skupin sortimentov, vključno z za- sebnim sektorjem gozdov, in za posame- zna področja sestavila kakovostne struk- ture sortimentov, to je prikaz odstotnih de- ležev po kakovostnih razredih sortimentov (glej vzorca 1 in 2). Iz kakovostnih struktur po področjih naj bi podjetja sestavila sumarno strukturo po drevesnih vrstah in vse skupaj posredovala komisiji združenja skupaj s svojim zapaža- nji ali pripombami in predlogi. Tam, kjer gre oblovina iglavcev v obde- 1. vzorec: kakovostna struktura jelovih sortimentov po JUS 1979 v o/o Področje F 1 Il JII Drob. obl. Skupaj Slovenija 3 27 46 13 11 100% 2. vzorec: kakovostna struktura bukovih hlodov JUS 1979 v% Področje F L 1 Ožje področje 3 12 3 Opomba: 2. vzorec zajema samo hlade, ker bi ostala oblovina za celulozni les, plošče in drva, delež katere po rastiščih zelo niha, motila presojo strukture hlodov ali pa bi morala vsebovati vsa glavna rastišča (TURK 1981, 1983). lavo na mehaniziranih skladiščih (melesih), je potrebno za primerno količino poseka- nega drevja ali deloma razkrojene oblovine izmeriti in s pomočjo vzorčne klasifikacije izdelati vzorčno kakovostno strukturo sorti- mentov, kot bodo predvidoma napadli po mehanizirani izdelavi na melesu {glej pogla- vje 5). Podjetja z omenjenimi JUS verjetno raz- polagajo, če ne, pa bi jih nabavila komisija ali izdelala fotokopije. Običajne pomožne tablice za klasifikacijo sortimentov {glej po- glavje 7) bi si napravili sami ali bi zanje poskrbela komisija. Pri JUS je treba vključiti tudi tisto, kar je bilo pri njihovi objavi pomo- toma izpuščeno, kot je navedeno v poglavju 3 tega sestavka. Ko bi bila prva akcija na terenu končana in na razpolago njihove kakovostne struk- ture in pripombe, bi komisija izdelala su- marno kakovostno strukturo, in sicer eno z razponom razlik v odstotkih in drugo s povprečnimi sumarnimi odstotki po sorti- mentih, ter dopolnilo z analitičnimi pripom- bami za končno presojo uporabnosti obrav- navanega standarda ali za potrebne po- pravke. Morda bo umestno tudi posebno posvetovanje za operativo. Z rezultatom mora biti seznanjena tudi druga zainteresi- rana komisija sorodne stroke. Dokonča ob- delane in sprejete standarde je treba obja- vit~ za dosledno uporabo v praksi. Nato naj bi komisija izbrala in naročila enako obdelavo, to je dodelave obstoječih JUS in nato po potrebi izdelavo novih standardov za naslednjo drevesne vrsto ali skupino sortimentov. Morda bi bilo umestno, da bi revizijo Il III+P Skupaj 16 66 100% obstoječih JUS pospešili, tako da bi hkrati nekatera podjetja zadolžili prvenstveno za jelovino in smrekovine, druga pa za bukovi- no, z upoštevanjem njihovega mnenja in možnosti. Vse navedeno analogno velja smiselno tudi za lesarstvo in za ustrezno ukrepanje njihove komisije v povezavi z njihovimi podjetji. 2. Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov in možnost njihove uporabe · Evropski ali mednarodni standardi lesnih sortimentov, ki bi jih lahko preprosto prev- zeli ali uporabili, ne obstajajo in jih je pri lesu tudi zelo težko izdelati ali doseči {LIPO- GLAVŠEK 1990). Razni poizkusi v ta na- men niso pripeljali daleč in malo verjetno je to tudi v bodoče, zlasti pri gozdnih sortimentih, ki so nepomemben delež med- narodne menjave. Kot možnost bi morda veljalo omeniti hlede tropskih lesov, zlasti furnirskih. 3. Uporabnost obstoječih, objavljenih JUS gozdnih lesnih sortimentov in postopek njihove dodelave JUS jelovih in smrekovih hlodov iz l. 1979 {ZSS 1979) povsem ustreza, če se vključi še tisto, kar je bilo v strokovni komisiji ZZS sprejeto, pa po krivdi referenta pri objavi JUS pomotoma izpuščeno. Mi smo namreč svoj predlog osnutka tega JUS za ZZS temeljito proučili, preizkusili, tako da je bil v strokovni komisiji ZZS v celoti sprejet. Tudi poizkusna kakovostna struk- tura teh sortimentcw (TU RK 1981, 1983) je po dotedanjih analizah ustrezna, kar je zelo pomembno, ker na te sortimente odpade najve9ja količina lesa v Sloveniji. Omogoča G. V. 7·8190 365 tudi zelo hitro klasifikacijo, kar so pokazali poizkusi. Za primerjavo je v literaturi po- dana tudi kakovostna struktura po JUS 1967 (ZZS 1967, TURK 1981, 1983). Pri objavi JUS 1979 je bilo pomotoma izpušče­ no, da spadajo v 111. kakovostni razred hlodov tudi hlodi debeline ali premera 17- 19 cm (t. i. »pod merski hlodi« - l ~ Sort. F 11 111 Tablica 1 - za klasifikacijo jelovih in smrekovih hlodov po JUS 1979 0 L Gr če Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Rane, Črv., Omej. cm m %L srca Rjav. Razp. zate s Žleb. muš. štev. zdr. mm nezr. mm %0 nap. oo-6 oo -6 ič. 35 2,0 1/m'-20 2 - 3 - - - 1- - - - 3 ven. ven. 1/20 4,0 oo-20 oo-6 2č. 1- 5%. 25 1/m'-40 3/m'-20 3 20 4 10 i/100 1/40 5 20%-3 ven. ven. 1/20 i/100 0 oo-40 oo -20 2č. č. 20 4,0 1/m'-60 3/m'-40 3 oo 6 20 1/20 i/30 s k. 2- oo 1/m', 20%-3 ven. ven. 10 i/100 m. 3/m' 20 3,0 Gnil oba v srcu do 50% 0, na perifer. do 20 '%. Vsaj 60% hlada izkoristljivega. ------ ------- ------- ------- ------- ------- ---------- ------- - 17-19 3,0 Kvaliteta l. razreda. Opombe Najmanj 3branike ~E na i cm g_'E ,_o Napake, ~~ pokline ·u;..,.... do 1/100 eG> o.2 Nap., pok. oen ..,.... ~ o!2 1/100, modr. a. c: . i/100, vraslo ~::: § lubje, dvojno '7 5. ~ srce z razm. -g e . i/40 .... (]) ~ a.Ero ~-gE gc:ll) !a~c: o 0·- CICIE ~ Tablica 2 - za klasifikacijo bukovih hlodov po JUS 1979 ~ 0 L Grče Kriv. Oval. Kon. Zav. Nap. Zdr. Rane, ~ Črv., qmej. ";" Sort. cm m % L srca nep_r. Razp. zates Zleb. muš. stev. Opombe ~ črnJ. nap. ~ zdr. mm slep. % 0 oo-10 1 č. 1120 Prav.zgrad. F 40 2,0 11m,_20 - 2 20 3 - 1/100 1150 _10cm 0 - - - dob.3014,sp. . 31151. 1 mes. E o oo _ 20 oo 2č. 3 % Upor. plašč. ~ L 35 2,0 2/m'-40 glob. 2 - 3 20 -10cm 70% sk. - 0 - 5 116~ Možn: Ci> >z bon. -1 O cm vpenJ. v stroJ. .2 C/) oo -20 Perif. nagn. ~2 S 18 1 ,4 11m'- 40 na~n. 7 co 3 - 1130 1130 1 č. 115 - 31m' 6 2Cm, Dvoj. srce ::._ 11m,_ 60 112m -40 1130 0 zrazm.Bcm, .... mazer21m' c. ~ _ 20 2č. 113 S% č.112m' Sečnjapozimi, E 30 2,0 11;,_15olc 0 112m' 3 co 4 10 20% 20% sk. 0 0 o m. 4 dob.3014, u 0 -0 z bon. 3/m' letna spor. ~ 40 brad. 2č. 113 10 o, č. z d - d ~ 11 25 2,0 o::- co-4cm 4 co 6 20 1140 1140 sk. 0 10 11m' 6 a ~s, 0 o 11m -1140 >1/m' -0 zbon 0 m.31m' 10 Vol E o 00 _ 40 brad. 2 č. 113 č m Zaduš. obeh ~ 25 2,0 2/m'-30o/c 0 co-4cm 5 co 10 co 1120 1120 Sk. 0 co 5·1m; 6 čel.do15%l, o 111 o > 2/m' -20 z bon do 2cm '7 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - glob. Dvoj. -g 20-24 2,0 Kvaliteta 1. razreda. srce g. c: ~ 2 č. v Mušič. do 5°/~ ~ P 29 2,5 Lez -40 v srcu 3 co _ 20 112 0 112 0 sk. _ _ c. m. _ Ko~ .• Nagn. grce ~ 2, 6 - co - co - 112 0 20 cm 3 pn deb. nad 35 o cm v Dob. 30/4 ° 5. Vprašanje klasifikacije oblih lesnih sortimentov iglavcev, dodelanih, izmerjenih in sortiranih po debelini v mehaniziranih lesnih skladiščih Glede t~ga vprašanja so v strokovni ko- misiji ZZS .razpravljali o osnutku JUS t. i. »dolge oblovine«, kakršna se dobavlja me- haniziranim skladiščem, ki ga je bila pred- ložila Slovenija. Komisija je ta osnutek od- klonila oziroma se ni poglobila v odprto vprašanje, v precejšnji meri zato, ker je bilo tedaj v· drugih republikah mehanizirane skladišče še premalo znano. Tako je ostalo odprto vprašanje kako klasificirati po kako- vostnih merilih tako dodelane oble sorti- mente, sorti rane v sortirnih boksih po debe- lini, kot glede hlodov narekuje tehnologija žagarske proizvodnje, v času, ko na hlade odpadejo okoli tri četrtine te oblovine. Do- datna klasifikacija po kakovostnih merilih s ponovnim merjenjem že izmerjenih sorti- mentov in ponovno pomožno skladiščenje bi bila hudo neracionalno delo, v navzkrižju s sodobno tehnologijo mehanizirane obde- lave. Saj se mora vendar standard prilago- diti racionalni tehnologiji proizvodnje, ne pa obratno. V Sloveniji je do sedaj prevladalo stali- šče, da pride najbolj v poštev t. i. »vzorčna klasifikacijac<, s katero se izmerijo vzorci sortimentov na primerni količini poseka- nega drevja po ustreznem standardu in tako ugotovi kakovostna struktura pričako­ vanih sortimentov po mehanizirani obdela-. vi. Ti vzorci bi se mogli dodatno primerjati ali izpopolniti še z vzorci določene količine izdelanih sortimentov, vzetih iz boksov me- haniziranega skladišča. Pri tem gre pri nas večinoma za mehanizirana skladišča, zgra- jena ob sodelovanju gozdarstva in lesar- stva. če je skladišče v lasti žage, kot večina v tujini, pride v poštev klasifikacija dobavljene dolge oblovine, kot je bila mi- šljena z omenjenim osnutkom JUS dolge oblovine, pri čemer pride podobno v poštev tudi vzorena klasifikacija. O tem vprašanju bi bilo dobro posebej načelno in solidarno razpravljati na se- stanku obeh komisij združenj, uvodoma predlaganih za obravnavo standardov les- nih sortimentov. 6. Kakovostne napake lesa in njihove posebnosti Kakovostne napake lesa so poleg dimen- zij odločilne za opredelitev stopnje uporab- nosti ali kakovostnega razreda lesnih sorti- mentov. Les je, kot je znano, nehomogena tvarina. V večji ali manjši meri vsebuje napake različnih vrst in velikosti ali jakosti škodljivega vpliva na izdelek. Ni vedno lahko odmeriti njihovega škodljivega vpliva, še zlasti, ker se pojavljajo v različnih veliko- stih in na različno škodljivih mestih sorti- menta. Enaka napaka vpliva tem bolj, čim tanjši je sortiment. Tedaj velikost dovoljene napake izražamo z odstotkom debeline sor- timenta. Podoben relativen odnos izražamo tudi pri drugih napakah, kjer se to da, kot npr. pri krivosti, ovalnosti in koničnosti sor- timenta. Sortimente iste vrste tako raz- vrščamo v več kakovostnih razredov (TURK 1962). Ker so napake lesa tako številne in odločilne, zanje obstaja poseben stan- dard napak lesa, ki ga je izdelala in izdala ISO, tj. mednarodna organizacija standardizacije in ustreza za prakso ter se tudi mi ravnamo po njem. Za vsako napako navaja način merjenja njene ve- likosti in ugotavljanja relativne stopnje · njenega škodljivega vpliva. Določena kakovostna stopnja sortimenta dovoljuje določeno vrsto, število in velikost napak ali t. i. toleranco napak lesa, kar upoštevamo pri klasifikaciji sortimentov, ko jih razvrščam o v ustrezni kakovostni razred. Sčasoma, ko se z napredkom tehnologije predelave in uporabe lesa zmanjša škodljivi vpliv določenih napak lesa. se poveča tole- ranca dovoljenih napak lesa in zato dvigne kakovostna stopnja prizadetih sortimentov ali njihova uporabnost in vrednost. 7. Pomožne tablice zahtevanih dimenzij in dovoljenih napak lesa določene vrste ali skupine lesnih sortimentov kot pripomoček pri njihovi klasifikaciji Na podlagi standarda lesnih sortimentov v obliki teksta si za posamezno vrsto ali skupino sortimentov izdelamo priročno ta- blico, v kateri v vodoravnih vrstah sistema- tično navedemo sortimente in njihove kva- litetn~ razrede, v navpičnih kolonah pa G. V. 7·8/90 369 najprej zahtevane dimenzije, to je za vsak sortiment spodnjo mejo njegove debeline in dolžine, nato pa dovoljene napake lesa po vrsti napak, ki so označene v glavi kolon. Ustrezne podatke iz standarda vpišemo v zelo skrajšani obliki ali s primernimi znaki. Posebej, v posebnih kolonah na koncu tablice oziroma v opombah, vpišemo še druge potrebne podatke, npr. o stopnjeva- nju dolžin sortimentov, o njihovi dolžinski nadmeri, o roku sečnje in dobave, dodatne dovoljene napake in podobno. Na ta način je podana po eni strani zelo r:tregledna primerjava med navede- nimi sortimenti po kakovostnih razredih ~o. dr~gi strani ~a. nam tablica zelo olaj~ SUJe m pospesuJe ugotavljanje, kam spada posamezen sortiment po svojih dimenzijah in napakah lesa v klasifikaciji (tablici 1, 2, LIPOGLAVŠEK 1980, 1988, TURK 1962). Pri klasifikaciji posameznih sortimentov navadno zadostujejo poleg dimenzij le še 1-3 tolerance napak lesa. Preostale naM pake lesa ali kakovostna merila pogledamo v tablici le, kadar pridejo v poštev. Torej ne mot~~ če je v tablicah precej več podatkov, kot Jih navadno potrebujemo, čeprav neka- teri mislijo in trdijo, da številčnost teh podat- kov komplicira delo, kar ni točno. Saj so le posn_etek pre_dpisanega standarda! Pač pa Je pn sestava standarda možno presoditi a~i ne kaže izpustiti nekaterih malo vpliv: mh napak lesa, ki se javljajo poredkoma, da se tako standard in z njim povezano delo poenostavila. To pa.se ujema prav z glavnim namenom tega članka da se ~!m .bo_lj smotrno opravi revizija.obstoje- cth m Izdelava novih standardov. S pomočjo tablic si pri klasifikaciji sorti- mant~~ že v nekaj dneh zapomnimo najpo- gostejsa kakovostna merila, kar omogoča veliko hitrejše in zanesljivejše izvajanje kla- sifikacije. Te tablice koristijo že tudi pri krojenju deblovine na sortimente, ko z ust- ~ezn~. ~res?jo lahko občutno zmanjšamo skodiJIVI vpl1v nekaterih večjih napak lesa, zlas~i~~ri ~istavcih, ko je škodljivi vpliv napak manJSI, ce so npr. na koncu sortimenta (TURK 1962). Podobne ali prilagojene tablice se upo- rabljajo tudi pri klasifikaciji žaganih lesnoin- dustrijskih proizvodov. 370 G. V. 7-8/90 8. Obeleževanje po JUS klasificiranih lesnih sortimentov. Vprašanje racionalnega načina obeleževanja To obeleževanje pomeni, da bi na izkla- siranem sortimentu, morda na njegovem čelu, označili njegovo standardno kakovost s primerno označbo, z barvo, kredo ali kako drugače. Pri oblih sortimentih pride kot obeležba v poštev: pri hlod ih kakovostni razred sortimenta: 1, 11, 111, F, L, P, S, pri drugih oblih so!1imentih kakšna druga označba. Pri žag anicah je možna obeležba kakovostnega razreda z barvnimi pikami in točkami ali z žigom. V poštev pridejo tudi pločevinasti znaki z vtisnjeno označbo. To označevanje naj bi služilo za naknadno kontrolo, ali je sortiment pravilno izklasiran in za sortiranje v prodajnem ati manipulativ- nem skladišču, kadar in kjer je to potrebno, zlasti pri izvoznih izdelkih. Pri gozdnih sor- timentih je takšno označevanje na čelu s?rtimenta problematično, kadar sledi spra- VIlo lesa, ko se preprosti znaki na čelu sorti~~nta izb rišejo, kot je pokazala praksa. Kaksm posebni vzdržljivi znaki pa bi bili predragi, nesorazmerni s koristjo in zato neracionalni, zlasti pri številnih drobnih sor- timentih. Večkratna razprava o tem vprašanju v strokovni komisiji ZZS je končno pri- vedla do sklepa, naj se to vprašanje prepusti dogovoru med neposredno so- delujočimi strokovnjaki pri ravnanju z lesom, da se odločitev v posameznem primeru čim bolj racionalno prilagodi stvarnim potrebam in koristim. Medtem pa ~~ bilo v nasprotju s tem sklepom, po volJI referenta ZZS, v omenjenih JUS iz l. 1979 vključeno tudi obvezno obeleže- vanje z označbo kakovostnega razreda. Menim, da je umesten le navedeni sklep strokovne komisije ZZS, da se prizadeti smotrno dogovorijo, ali je potrebno obe- leževanje in kakšno. 9. Objektivni načini ugotavljanja klasifikacije lesnih sortimentov v interesu prodajalca in kupca Najbolje je, če klasifikacijo lesnih sorti- mentov po kakovostnih merilih, ki je pod- laga za obračun njihove prodajne vrednosti, hkrati izvajata in beležita oba, to je proda- - jalec in kupec oziroma njuna zastopnika. Pri številnejših hkratnih potrebah klasifika- cije na raznih mestih je najbolje pooblastiti ali zadolžili najbližjo manipulacijo, ki razpo- laga z dovolj veščimi strokovnjaki. Kraj klasifikacije je po dogovoru lahko mesto prevzema ali prodaje ali kakšno dobavno skladišče. če je predhodno dogovorjeno obeleževanje kakovosti sortimentov, je ta kraj navadno na zaključku proizvodnje. Da bi bili klasifikacija in izmera objektivni za obe prizadeti stranki, ponekod, npr. na Norveškem, uporabljajo vladne nevtralne merilce ali klasifikatorje. 1 O. Izračun razmerja vrednosti najpomembnejših lesnih sortimentov določene lesne vrste po kakovostnih razredih Pri gozdnih lesnih sortimentih posame- zne lesne vrste je najpogostejše vprašanje ustreznega razmerja cen po m3 po kvalitet- nih razredih hlodov kot najpogostejših sarM timentov, to je po njihovi uporabni vredno- sti. V ta namen je najbolje, da žagarska industrija za neki, praktično izbrani izhodiš- čni kakovostni razred hlodov, npr. za l. kakovostni razred, za nekaj m3 teh hlodov (zaradi večje zanesljivosti) ugotovi komer- cialno vrednost napadlih običajnih žaganih proizvodov in s tem komercialnost za 1 m3 teh hlodov. Nadalje lahko isto na enak način ugotovi za druge kakovostne razrede teh hlodov (F, 11, 111) in tako dobi njihovo razmerje vrednosti, izraženo z odstotkom vrednosti izhodiščne kakovosti hlodov l. {Pri jelovini in smrekovini se hladi kakovosti F {furnirja) običajno uporabljajo kot žagarski hladi primerno boljše kakovosti. Sicer ob- staja JUS F za rezani furnir, toda furnir se pri teh lesnih vrstah izdeluje poredkoma). Tako ugotovljeno razmerje uporabne vred- nosti bi koristilo tudi pri presoji vrednosti drugih, podobnih oblih sortimentov iste dre- vesne vrste {TURK 1984). Povzetek Pred uvedbo sedanjega, prostega tržnega go- spodarstva so obstajali obvezni jugoslovanski standardi lesnih sortimentov tako za gozdarske kot lesnoindustrijske proizvode, ki jih je izdajal ZZS v Beogradu. Toda v praksi jih nismo izvajali, ker ni bilo potrebne usklajenosti med predpisova- njem kakovosti sortimentov in tržnih cen. Praksa je bila tako prisiljena potvorjano označevati in zaračunavati lažne, boljše kakovosti. Tako namen standardizacije ali smotrne uporabe kakovostnih meril lesnih sortimentov ni mogel biti dosežen. Z uvedbo prostega tržnega gospodarstva je sedaj omogočeno, da se uveljavijo ustrezna kako- vostna merila tudi za lesne sortimente tako v gozdarstvu kot v lesni industriji. Opredeljena ka- kovost sortimentov pa je podlaga za njihovo uporabnost in vrednost. Pri tem pa je odprto vprašanje, kako smotrno uresničevati to nalogo in osvetlili in odtehtati sestavine, ki to vprašanje zadevajo. Predlagano je bilo, da bi to nalogo, tj. revizijo ali dopolnitev obstoječih in izdelavo novih stan- dardov, osredotočili na Slovenijo. Obstoječa zdru- ženja, posebej za gozdarstvo in posebej za lesar- stvo, bi mogla s pomočjo komisij izbranih strokov- njakov spodbuditi in zadolžiti svoja podjetja, da bi na terenu opravila potrebne preizkuse in razi- skave, na podlagi katerih bi prišli do ustreznih kakovostnih meril in njihove uporabe na prostem tržišču lesa. Evropskih ali mednarodnih standardov, ki bi jih mogli neposredno uporabiti, ni. Najpomembnejši lesni sortimenti, ki jim je po- trebno posvetiti prvenstveno pozornost, so v go- zdarstvu hladi in v lesarstvu žagani les, ker so najštevilnejši. Za nekatere obstoječe, objavljene JUS hlodov jelovine in smrekovine ter bukovine je navedeno, kaj po dosedanjih izkušnjah ustreza in kaj ne, da bi se olajšale prvenstvene revizije. Podobno je treba presoditi za žagani les navedenih lesnih vrst. Kakovostno klasifikacijo oblih lesnih sortimen- tov, dodelanih na mehaniziranih skladiščih ali melesih, je mogoče racionalno opraviti s klasifi~­ cijo predhodne deblovine, da bi tako dobili vzor- čno strukturo sortimentov, ki jih pričakujemo po dodelavi na mehaniziranih skladiščih. Kakovostne napake lesa, ki so številne in raznovrstne, so vsebovane v posebnem standar- du, ki ga je izdala mednarodna organizacija ISO. Napake lesa poleg dimenzije soodločajo o upo- rabni vrednosti lesnih sortimentov. Določen sorti- mant zahteva določeno dimenzijo in dovoljuie omejeno število, vrsto in velikost napak 1esa. Izvajanje klasifikacije lesnih sortimentov olajšu- jejo tablice, ki si jih napravimo po besedilu stan- darda, toda sistematično in z zgoščenimi znaki, ki navajajo kakovostne razrede za posamezne sortimente in zahtevane dimenzije in dovoljene napake lesa ter omogočajo hitro presojo. Prizadete stranke sporazumno odločajo, ali je potrebno obeleževanje sortimentov, ki naj bi omo- gočalo občasno kontrolo pravilnosti klasifikacije in kako ga racionalno izvesti. Najbolj objektivna klasifikacija sortimentov je omogočena, če jo opravita in zabeležita skupaj prodajalec in kupec ali njuna zastopnika na dogo- vorjenem kraju. Z vzorčnim žaganjem nekaj m3 hlodov po posameznih kakovostnih razredih se lahko po G. V. 7-8/90 371 komercialni vrednosti napadlih, običajnih žaganih proizvodov ugotovi komercialna vrednost po m3 posameznih kakovostnih razredov oziroma nji~ hovo medsebojno razmerje. To olajšuje tudi pre- sojo komercialne vrednosti drugih podobnih sortiM mentov iste lesne vrste. AN APPROACH TOWARDS THE PREPARATION AND USE OF STANDARDS- QUALITY MEASURES OF WOOD ASSORTMENTS IN A FREE MARKET Summary Before the introduction of the present free, market oriented economy, there existed obliga- tory Yugoslav standards of wood assortments for forestry as well as for woodworking industry products which were passed by the Federal Institute for Standardization in Belgrade. Howe- ver, they were never really observed in practice due to lack of coherency between the prescribing of the wood assortment quality and prices. It was necessary to establish and charge false, better quality of wood assortments. Thus the purpose of standardization or the adequate use of quality standards for wood assortments could not be achieved. The introduction of free, market oriented eco- nomy has also enabled that appropriate quality standards have made their way as regards wood assortments in forestry as well as in woodworking industry. The defined quality of assortments ser- ves as the basis for their usefulness and value. An answer to the question how to deal with this task satisfactorily and to explain the factors refer- ring to it has not been found yet A proposal has been worked out according to which this task, i.e. the revision or supplement of the already existing standards and the elaborating of new ones be concentrated on Slovenia. The existing associations, for forestry and timber eco- nomy separately, could, with the help of experts, make their enterprises interested in and entrust them with necessary field research work, which would serve as the basis for setting new appro- priate quality standards to be used in free market There are no European or international standards which could be put into use. The most important wood assortments, which should be paid greatest attention to, are logs in forestry and sawn wood in timber economy be- cause of their mass character. There are some data concerning the JUS standards for logs of fir, spruce and beech wood, stating what has proved to be appropriate and what not, which could serve as a useful help in preferential revisions. Similar data have to be cotlected for sawn wood of the above stated wood speci es. The quality classification of round wood assort- ments finished in mechanized conversion places can rationally be performed by means of prelimi· nary classification of logwood with the intention to get a sample structure of assortments which are expected after the finishing in mechanized 372 G. V. 7·8190 conversion places. Defects in wood quality, which are numerous and various, are covered by a special standard issued by the international orga- nization ISO. Apart from dimensions, quality de- fects determine the useful quality of wood assort- ments. A definite assortment demands definite dimensions and concedes a limited number, kind and size of wood defects. The carrying out of wood assortment classifica- tion are made easier by tables elaborated accord- ing to standards yet systematically and with a lot of marks, which state the required dimensions and tolerated wood defects for individual wood assortments and quality classes and enable quick estimation. The justifiability and the way of the marking of wood assortments, which should enable periodi- cal control as to the correctness of classification, is decided upan by the parties concerned. The most unbiassed classification of wood assortments is carried out if it is performed and marked by the seller and the buyer or their representatives on the spot agreed upan. With sample sawing of some m3 of logs accord- ing to individual quality classes, the commercial value according to m3 of invidual quality classes can be established according to commercial value of cut, ordinarily sawn products or their relation. This also makes easier the estimation of the commercial value of other similar wood assort- ments of the same wood species. LITERATURA 1. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik za študij gozdarstva, Ljubljana, 1980. 2. Lipoglavšek, M.: Gozdni proizvodi. Učbenik srednjega izobraževanja gozdarstva. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1988. 3. Lipoglavšek, M.: Standardizacija gozdnih lesnih proizvodov v Jugoslaviji in Evropi. Edicija ZDIT gozd. in les. Slov. Posvetovanje v Gorici, 1990. 4. Svetličič, A: Primerjalna klasifikacija hlodov in žaganega lesa smreke, jelke in količinske ter vrednostne soodvisnosti. Publikacija Biroja za lesno industrijo, Ljubljana, 1968. 5. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sorti men- tov. Institut GLG, Ljubljana, 1962. 6. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije jugoslovan- skih standardov za hlade, Gozdarski vestnik 9-1 Ol 1969. 7. Turk, Z.: Krojenje oblovine na CMS, Gozdar- ski vestnik 7-8/1978. 8. Turk, Z.: Vprašanje standardizacije hlodov in dolge oblovine, Gozdarski vestnik 5/1980. 9. Turk, Z.: Kvalitetna struktura lesnih sortimen- tov, Gozdarski vestnik 3/1982, Les 11-12/1981. 1 o. Turk, Z.: Vprašanje konsolidacije kvalitetnih meril gozdnih lesnih sortimentov, Les 9M10/1983. 11. Turk, Z.: Kako priti do realnih tržnih cen hlodov žagovcev na osnovi vrednosti žaganega lesa, Gozdarski vestnik 7-8/1984. 12. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1967. 13. ZZS: Jugoslovanski standardi iglavcev in listavcev, Beograd, 1979.