Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11
8 31. Sedlarjevo srečanje
Uvodni nagovor dr. Mojce Šašek Divjak, predsednice Društva 
urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Spoštovane kolegice, kolegi, cenjeni gostje in vsi udeleženci srečanja na daljavo, lepo 
pozdravljeni!
Otvarjam letošnje 31. Sedlarjevo srečanje Kako do boljše podobe slovenskih naselij in 
krajine – načrtovanje in ukrepi.
V naši sredini prisrčno pozdravljam cenjene goste in pokrovitelje: gospoda Georgija 
Bangieva, generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja z 
Ministrstva za okolje in prostor, gospo dr. Jelko Pirkovič, v. d. generalnega direktorja 
Direktorata za kulturno dediščino z  Ministrstva za kulturo, prof. Janeza Koželja, 
podžupana Mestne občine Ljubljana, vse naše sponzorje, med njimi dr. Igorja Bi-
zjaka, direktorja Urbanističnega inštituta RS, ki že več let sponzorira Urbani izziv 
s prispevki s Sedlarjevega srečanja.
Letošnje srečanje je po obliki nekoliko drugačno: v živo na daljavo ali »online«, 
kar nam je seveda povzročalo nekaj organizacijskih težav, ki pa smo jih uspešno 
rešili s sodelavci Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki se 
jim najlepše zahvaljujemo tudi za pomoč pri izvedbi spletne konference. Moramo 
se pač prilagoditi času epidemije koronavirusa, ki ne sme ustaviti našega delovanja.
Kot urbanisti vemo, da je že moderni urbanizem poskušal racionalno in funkcio-
nalno urediti mesta, da bi se gradila predvsem zdrava in varna mesta, kakršna ob 
začetkih industrijske revolucije niso bila. Pred dvesto leti so hitra rast industrijskih 
mest, neurejene komunalne razmere, umazano in nezdravo okolje povzročali pojave 
epidemij, npr. kolere. Čeprav danes v Evropi in drugih razvitih državah živimo v 
veliko bolje urejenih mestih, se kljub temu spet pojavljajo zdravstveni problemi. 
Epidemija oz. pandemija covida-19 bo vsekakor vplivala na urbanistično načrtovanje. 
Pojavljajo se novi pogledi na mesto, na način bivanja in dela v njem. Pomembnejša 
je dostopnost zelenih površin, razmišljamo o primerni gostoti prebivalstva itd. Kar 
nekaj strokovnjakov  – planerjev, urbanistov in arhitektov  – raziskuje in piše o ur-
banih in družbeno-prostorskih posledicah covida-19  (Patrick Condon, Ashraf M. 
Salama, Emily Badger, Patricia Viel, Mary Haverland in drugi).
Trajnostno mesto pomeni tudi drugačno ureditev skupnih odprtih prostorov, trgov 
in parkov, kjer bo možnost srečevanja na novo opredeljena. Preprečevanje epidemij 
in ukrepi socialnega distanciranja bosta vsekakor vplivala na oblikovanje stanovanj 
in delovnih prostorov. Vsi si želimo dobro kakovost življenja, zato je pomembno 
vprašanje: kako na novo organizirati mesto. Sprašujemo se, kako doseči ustrezno 
mobilnost, vključevati državljane pri načrtovanju in podobno ter tudi kako izboljšati 
mestno podobo.
Zaradi novega razmisleka o funkciji in organizaciji predvsem zdravih naselij pa ne 
smemo pozabiti na druge pomembne parametre, tudi na dobro oblikovanje pros-
tora  – naselij in krajine. Vemo, kako naključno in spontano je pri nas potekala 
urbanizacija po drugi svetovni vojni, ki je marsikje uničila »podobo« mestne in 
odprte krajine. O vrednotenju in usmerjanju oblikovne podobe slovenskih mest 
pisal že prof. Andrej Pogačnik, ki bo danes v predstavitvi kritično ocenil dogajanja 
v zadnjih desetletjih.
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2020, št. 11
931. Sedlarjevo srečanje
Na letošnjem Sedlarjevem srečanju naj bi razpravljali prav o tem, katera in kakšna 
razvrednotenja podobe našega prostora so najbolj moteča ter kako zagotoviti odziv-
no in učinkovito ukrepanje občin. Naj navedemo nekaj tem: oglaševanje, ki vse 
agresivneje onesnažuje podobo obcestnega prostora v mestih, naseljih in pokrajini. 
Dodajmo številne zanemarjene objekte, celo ruševine, ki degradirajo podobo krajev, 
lastniki pa ne naredijo ničesar. Pomembne teme so še oblikovanje stavb, zelenih 
površin itd.
Oglaševanje seveda ni nujno moteče. Spomnimo se 70.  in 80. let, ko je bil dober 
plakat dobrodošel kot popestritev mestnega prostora, kot informacija, večinoma o 
prireditvah in proizvodih. Mestni plakat, razstave s fotografskimi panoji in podob-
no, z ustrezno sporočilno in likovno kakovostjo ter primernim formatom seveda 
obogatijo prostor. O tem so pisali že avtorji zbornika Mestni plakat  (TAM-TAM 
Inštitut, 2018) in zgibanke Mestni plakat in oglaševanje v odprtem javnem prostoru 
(ZAPS, 2017). Govorijo tudi o tem, da se morajo tipi in funkcija oglaševanja prila-
gajati in podrejati prostoru, v katerega so umeščeni. Oglaševalska infrastruktura je 
zunaj mesta, ob avtocestah in podobno, drugačna, seveda večja in bolj dinamična. 
V mestnih središčih, kjer je prostor namenjen predvsem pešcu in kolesarju, pa se 
mora prilagoditi drugačnemu merilu z manjšim formatom.
Mariborski kulturni projekt o vizualnih komunikacijah v mestu (vodil ga je Ljubor, 
Združenje za kulturo bivanja) tudi govori o vidnih podobah in oblikovanju bivalnega 
okolja, kot so oznake veleblagovnic, znaki na zgradbah, izveski in podobno, ki so 
prav tako gradnik identitete in potrebujejo kritično presojo o postavitvi v urbanem 
prostoru.
Pri izboru teme srečanja smo se navezali na Zakon o urejanju prostora (ZureP-2, 
2017), ki omogoča pripravo odlokov o urejanju podobe naselij in krajine, »s katerim 
bodo občine urejale urbani in siceršnji prostorski razvoj, s poudarkom na urejeni po-
dobi …« kot piše v 120. členu. Ker je podoba slovenskega prostora že zelo prizadeta, 
je priprava takih odlokov in ustreznih ukrepov vse nujnejša.
In še nekaj o letošnji organizaciji Sedlarjevega srečanja. Glede na trenutne razmere v 
zvezi s koronavirusom in pogoje za javne prireditve se je organizacijski odbor DUPPS 
odločil, da bomo 31. Sedlarjevo srečanje organizirali kot spletno konferenco v živo. 
Tokrat smo se samo predavatelji zbrali na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Uni-
verze v Ljubljani, kjer bomo imeli predstavitve prispevkov v živo. Drugi udeleženci 
pa nas boste spremljali in sodelovali v razpravi na konferenci prek spleta. Seveda 
si vsi želimo pravih srečanj, kot smo jih imeli zadnja leta, vendar upam, da boste v 
predstavitvah odličnih predavateljev kljub temu uživali. Konferenca je razdeljena v 
tri sklope z vmesnimi razpravami prek spleta. 
Rada bi se še zahvalila vsem za tako številne prijave, še posebej pa kolegom iz društva, 
ki so pomagali pri organizaciji srečanja in redakciji e-publikacije, ki ste jo prejeli ter 
vsebuje program in povzetke vseh predavanj. Vnaprej hvala tudi današnjim mode-
ratorjem. Vsem želim uspešno delo. 
Dr. Mojca Šašek Divjak, univ. dipl. inž. arh.,
predsednica Društva urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
E-pošta: drustvo.dupps1@gmail.com, msasek1@guest.arnes.si