Srednješolski vestnik. ** Društvo slorenskib profesorjer je imelo dne 27. pret. mes. svoj III. občni zbor. 0 delovanju društva je porot-al prof. dr. 11 e š i č. Iz tega poročila posnemljemo: V smislu sklepov lanske glavne skupščine so se y okviru društva ustvarili odseki in sieer za verouk, klasično filologijo, slovenščino, nemščino, zgodoviuo in zemljepis, matematiko in liziko, prirodopis in poljedelstvo, propedevtiko. Za učiteljišča so potrebni se tile odseki: za pedagogiko, higijeno in telovadbo, stenogrofijo in moderno filologijo. Nekaterih odsekov dolo je bilo posebno nujno, zato se je v njih prav živahno delovalo, na priiner v sloTenskem, klasičnem, nemškem, prirodopisuem, zgodovinskem in matematifnem odseku. Odseki oziroma njih člani so oeenjevali lit. izdelke pisateljev, slovarčke, slike itd. Sestaukov ,je bilo več, nekateri so bili bolj družabno-prijateljskega značaja, »a nektterih so poročali določeni refurenti. Porofalo se je: o kvinkvenalki in pedagoski kazni. o naraeravani reformi srednjega šolstva, o Kožuhovih kartografskih osnovab. o klasični filologiji in o novih določbah glede tnature. V sinislu laui sprejetib režoiucij je splob in načeloraa rnisliti ua slovpnščino kot ueni jezik pri vseh predmetili višje gimuazije. Računajoč s konkretnim položajem smo na kranjskih gimnazijah sprožili izjave prizadetih instanc o poslovenitvi naših gimnazij iu obenem krepko posegli v realiziraoje uvetov, od katerih je odvisna ugodna rešitev tega uašega narodnega rprašanja, to je skrbeti za spisovanje šolskih knjig. V tekočem šolskera letu se ,je uvedla grščina s slov«nskira u^nini jezikom v 3. razredu po kraujskih giranazijah, i z v z e m h i uovomeško! (Klici ogorčenja: Ali je Novo mesto tako blizu Nemčije?) Glede grško-slovenskega slovarja se vrše pogajanja. Glede velikega latinsko-slovenskega slovarja iu onega ročnega slovarja, ki bo ekscerpirau iz njega, se je nadejati, da izide vsaj v teku dveh let. S tekoeim šolskim letom uvesti slovenski učni jezik tudi pri latinžčini v petam razredu ni bilo mogoee vkl.jub naporu vseh sil. Da se to doseže, se ie nadaljevalo s spisovanjem slovarčkov za posamezne klasikf. K spomenici o pouku slovenskega jezika, ki smo jo vložili pred 4 leti, je Jželelo ministrstvo podroben učni načrt; odsek za slovenščino ga je vložil instanenim potom. Načrt je kurziral oficialno po posarneznih zavodib. Pripravlja se noya izdaja slovenskih čitank najprej za nižje štiri razrede, pri eemer se upošteva tudi vsa novejša literatura od leta 1871. dalje do najnovejše. Za dekliški licej se priredi posebua izdaja teh čitank s primernira dodatkom. Tudi za višje razrede srednjih šol bo treba prirediti posebue čitanke. Počakati bočemo le, da iiiiin naučno ministrstvn rfši meirmraiidum o pouku slovenšeiue. To delo je prevzel profesnr Wester sporazumuo z vladnim svt4nikom dr. Sketom v (Movcn. Nadejati se je, da tekom pribodojega l-ta izide prra šolska izdaja sloveuskih klasikov. Z ozirom na letošnjo odredbo rtaučuega niinistrstva glede maturiranja na gimnazijah je žtf pri raaturi letos odpadel pismeni izpit iz slovenščine in to pač zaraditega, ker je v visjih razredih v slovenskih pokrajinah učni jezik nemški. Ta žinjenica je slovenščino vrgla za pol stoletja nazaj, v predmarčno dobo, ko je bil naš jezik izključeu iz srednje šole. Ista činjenica ponizuje naš jezik v očeh naše srednješolske mladine in je zato y direktuem nasprotju z važnostjo. ki jo daje vsaka moderna pedagogika in vsaka današnj* šolska uprava baš gojitvi materinega jezika. Ta činjenica pa pravzaprav oaravnost nasprotuje besedilu imenovane ministrske odredbe. Po tej odredbi naj bo matura iz učnega jezika, toda za Slovence učni jezik ni le nemščina, ampak na visji gimnaziji vsaj pri enem predmetn pri slovenščini. r nižji pa razen dveh predmetor vseskozi alovenščina. Iz oovega formularja zrelostnih izpričeval ni nič yec razvidno. v katerih predmetih se je maturant obligatno izobraževal in ima zaraditega svojo klasifikacijo. Z ozirom na to je društvo slovenskih prroteserjev prosilo, naj se odredba naufnega ministrstra primerno prilagodi posebnim in v Avstriji edinim razmeram slovenskega naroda, in sicer t tem smislu: 1. Matura iz slovenskega in nemškeg* jezika bodi za Slovence, kakor je bila doslej. Pismeni zrelostni izpit se vrši iz obeh jezikov, a ustno se izpraša vsak kandidat iz enega ali drugega eventualno iz obeh, kakor se je to godiio doslej 2. V maturitetno izprieevalo pride posebna beležka, da se je maturant obligatno izobraževal tudi v slovenskera učnem jeziku in iz njega maturiral, Učni načrt za nemžki jezik na bodočib slovenskih gimnazijah, zasnovau po vzoreu učnili načrtov za nemški jezik pri drugih Slovanih, kurzira sedaj pri naših ueiteljih slovenšcine Ni zastalo niti spisovanje zgodovinskih in raatematičnih šolskih knjig. Po zadnjem poročilu je poslal prof. Pirc Stari vek že sredi tega leta v recenzijo: isti pisalelj piše Srednji yek, Novi vek je obljubil prof. Komatar. Matkova Aritmetika iu Geometrija sta v rokopisn že dolgo gotovi, Geometrijo za učiteljišče je prevzel dr. Kušar. Poljančeva Mineralogija je dobila predaprobacijo, njegovo Živalstvo je dovršena, Macberjeva Botanika bo do Velike noči končana. Fiziko spisuje prof. Beisner. Prof. Juyančič spisuje francosko slovnico. Društvo deluje z ysemi moemi, da dobimo čiraprej slovenske učne knjige. Društvo je dalo iuformacije o jezikovnem ustroju ljubljanskega, goriškega, koprskega in mariborskega učiteljišfia ter opozarjalo na resoluci.je sprejete na shodu učiteljiških profesorjev Ieta 1906., obenem pa naglašiilo, da raorajo naši zavodi i nadalje imeti pravico aprobirati tudi za nemški jezik. Glede stanovskega vprašanja je sttlo društvo na stališču, da moramo biti na s?oji zemlji lastni ^ospodarji, da morajo biti seveda tndi slovenski profesorji ravnopravni z drugorodnimi svojimi tovariši. Zato je umesten protest, kjer se nam godi kriyica v tem oziru. Posebuo so težke v tem pogledu razmere na Primorskem. Naraesio slovenskih učnih oseb delujejo samo tuje, dasi je na dotičnih zavodib 25% in še več slovenskega dijaštva. Začetkom novembra je vložilo društvo na kompetentnih mestib obširoo spomenieo o krivičnem postopauju pri namešženju slovenskih učuih oseb — bila je spomenica uvaževana. - To je bilo stanovsko delovanje na zunaj. Delovalo pa je društvo tudi na zootraj, iu sicer malone vse v prid nedefinitivnim tovarišem. Brigalo se je za razpisana, oziroraa nerazpisana, a že izpraznjena mesta. Zavzelo se je med drugim deloma z uspebom z obširnimi spomeuicami za sistemiziranje noyih delinitivuih mest na I. in II. državni giranaziji v LjubIjani. Družtvo je vzpodbujalo svoje člane, uij bi pomagali pri Ijudsko-izobraževaluili organizacijah ter predavali. Učitelji idrijske mestne realke so priredili 54 predavauj. Ker bo zdaj treba o šolskih knjigah referatov, oceu in kritik, se začne s tem pri nas metodiSko-pedagoško razmišljanje. ** Šibenik dobi realko. Začetkoma šolskega leta 1909/10 se otvori v Šibeniku realka s hrvaškim učnim jezikom. V državnern proračunu za leto 1909. se že nahaja potrebni izdatek ** PoTišau.|c t šoski službi. Blaž Matek, profesor na mariborski gimnaziji, je pomakujen v VII. plač. razred.