Slev. 125.
V LIODIlani, V пемо dne 1. junra 1924. Posamezna številka stane 2 Din. [glO Ul.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec .....Dir 20
ta pot leta . . . . . .120 ia celo leto .... . 240
za inozemstvo: mesečno ..... Din JO
Sobotna izdaja:
celoletno
» Jugoslaviji . v inozemstvu.
Din 40 . 60
Cene Inseratom:
Bnostolpnn peiltnu vrsta mali oglasi po Din 1*50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din 3- in 4'—, oglasi v uredniškem del« vrstico po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhuju vsak dan izvzemšl ponedeljka In dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
['оШЈоа Mm v ooioviDi.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6,111. Rokopisi •e ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inserote) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
ske organizacije.
Včeraj in danes so se zbrale v Ljubljani množice krščanskega socialnega delavstva na proslavo tridesetletnice svoje organizacije. Ta tridesetletnica je obenem tridesetletnica moderne politične ljudske misli med Slovenci sploh, je v odličnem pomenu besede naša tridesetletnica. Zato z našimi delavci praznuje vsa katoliška Slovenija, praznuje slovenska ljudska stranka, praznuje resnična slovenska demokracija.
Pred letom 1894. sta obstojali samo stara katoliškonarodna in liberalna stranka pod imenom »narodne naprednosti«; socialni demokrati so bili zelo maloštevilni, pač pa so se prvi lotili širokih delovnih slojev. Katoliški krogi so bili že pred tem letom pripravili ugoden teren za razcvit krščanske demokracije. Dr. Mahnič je kakor kladvo tolkel po puhlih frazah našega gosposko-ošabnega in lenega naprednjaka. V konservativno-ka-toliški stranki je bilo živahno demokratično krilo. Naposled se je prikazal Krek, zbral okoli sebe 70 delavcev iz različnih ljubljanskih tovaren in osnovalo se jc »Katoliško politično delavsko društvo«. To je rojstni dan krščanske demokracije v Sloveniji, začetek političnega ljudskega gibanja med delavskim, kmetskim in obrtniškim stanom.
To društvo, ki mu je bil poleg Kreka duša Gostinčar, je izdelalo 1. 1895. »program slovenskih delavnih stanov«, jc šlo s prvim dnem v boj za splošno in enako volivno pravico, je zaneslo borbo zoper antisocialni liberalizem po živahnih in velikih shodih na deželo, je preokrenilo konservativno miselnost mnogih in pripravilo tla za poznejšo ljudsko stranko na temelju najširše politične demokracije, socialnega napredka in kulturne svobode. Rešilo je delavske množice pred socialno demokracijo, izpodjedlo po konsumnih in drugih zadrugah tla liberalnemu oderu-štvu in napolnilo naše ljudstvo z duhom vesele bojevitosti, pa tudi začrtalo širo-kopotezen program pozitivnega dela.
Kmalu je iz te celice zrastlo stavbin-sko društvo, konsumno društvo, slovenska krščanskosocialna zveza, gospodarska zveza. Krščanskega socializma preši-njeni poslanci so zanesli novega svežega duha v dunajsko zbornico in deželne zbore na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem Tudi zastopniki drugih narodov so sprejeli od Kreka in njegovih prijateljev veliko pobud za politično in socialno delo v novem duhu. Šele poznejša zgodovina bo vedela zadostno oceniti zasluge zastopnikov slovenskega krščanskosocialnega ljudstva za probujo demokratične zavesti zlasti med slovanskimi narodi Podonavja.
Po svetovni vojni in velikem preobratu, ki ga je v zvezi z rusko revolucijo povzročila v miselnosti celokupnega človeštva, je vloga in naloga krščanskosocialnega delavstva postala šc neprimerno važnejša nego preje. Naše krščanskoso-cialno jedro ima biti nositelj ideje pomir-jenja vseh narodov, radikalne socialne iz-premembe družabnega reda in dosledne, popolne, neomejene demokracije na moralnih temeljih krščanstva. Te naše vrste imajo korakati prve v bojni fronti proti politični in socialni reakciji. Na njih sloni vsak napredek med nami, nanje se opira vsaka nova in plodovita misel.
Ko pozdravljamo danes naše delavce, tako veterane Krekovega pokreta kakor najmlajše, ki so zbrani v »Krekovi delavski mladini«, želimo v imenu vseh somišljenikov SLS njihovim zborovanjem bogatega sadu, se z njimi veselimo doseženih uspehov in z njimi združimo za načrt, kako socialni program delovnih stanov Izpopolniti ter mu pripomoči ko končne zmage. Vsi smo eno samo delovno ljudstvo, ki stremi za politično'samoodločbo našega naroda, za socialno solidarnostjo družbi koristnih delovnih stanov, za najširšo svobodo po smernicah globokega krščanskega ethosa. Naše krščanskosocialno delavstvo pa bodi slejkoprej tisti element med nami, ki naj daje vedno najbolj energični podnet za izpopolnitev našega velikega programa, za lo, da se nikoli na svoji
Posvetovanja radikalne stranke,
ENA STRUJA ZA PARLAMENTARIZEM, DRUGA ZA DIKTATURO. - AKCIJA LJUBE JOVANOVIČA ZA KONCENTRACIJO. — VEČINA RADIKALOV PROTI
PRIBIČEVIČU.
Belgrad, 31. maj*. (Izv.) Dočim so skoraj že vsi poslanci parlamentarne večine odšli med ljudstvo, da ga pravilno pouče o nasilju, ki je izvršeno nad njihovimi pravicami, se nahajajo v Belgradu še vsi radikali in njihovi somišljeniki iz Pribičevi-čeve filiale. Radikali si v sedanjem položaju ne upajo pred ljudstvo, o čigar razpoloženju prihajajo radikalom dnevno vedno bolj razburljive vesti. Ljudstvo si ne pusti vzeti svojih pravic in zato se radikali posvetujejo v Belgradu o korakih, ki jih je treba napraviti, da se rešijo iz tega nevarnega položaja. Tudi v njihovih vrstah dozoreva prepričanje, da je treba s tem stanjem prekiniti in se odločiti ali za ustavnost in za parlamentarizem ali pa v smeri dosedanje politike napraviti še poslednji korak k diktaturi. Poslednjo tezo seveda zastooa korupcionistična klika.
Rade Pašič, ki ma velike trgovske načrte za najbližjo bodočnost, in dr. Laza Markovič delata z vso silo na to, da sc tekom prihodnjega tedna izvrši rekonstrukcija vlade, ki bi imela nalogo izvršiti vse te načrte, nakar bi slsdila še druga rekonstrukcija. Ta vlada naj bi po njihovem načrtu izpeljala volitve.
Za prvo leto, za povrnitev na ustavnost in parlamentarizem, pa še vedno deluje Ljubomir Jovanovič. Vprašanje je vsekakor, ali je njegova akcija iskrena ali pa je samo zato, da bi se načrti korupcije lažje uresničili, medtem ko bi bila pozornost javnosti obrnjena na njegovo akcijo. Mi smo že včeraj podali mnenje opozicije. Lj. Lovanović je v zadnji krizi brez dvema igral zelo čudno vlogo in se je vedno skrival za neko masko. Ni dvoma, da je še par radikalov, ki bi radi ugleda stranke in države hoteli kreniti na drugo pot. To so Nastas Petrovič, Miša Trifuno-vnč, dr. Ninko Perič, Vujič, Stanič Andra, Nikola Uzunovič in še nekateri. Vsekakor je Ljuba Jovanovič razširil svojo akcijo in je na današnji seji glavnega odbora radikalne stranke dovolj energično zastopal svoje mnenje. Tudi navedeni tovariši so ga podpirali.
Miša Trifunovič in Andra Stanič sta izrazila mnonje, da ne mislita ostati na svojih mestih, ker smatrata, da bi jima to moglo škodovati in sta se izjavila za prekinitev vseh zvez s Pribičevičem in to takoj. Proces se nadaljuje in uspehi so odvisni od odločnosti teh voditeljev. Parlamentarna večina sc ne bo dala premakniti iz prave smeri in v borbi nc bo popustila. Če je ta akcija Ljubomira Jovanoviča imela za cilj pomirjenje in maskiranje, ji je namenjen neuspeh.
Belgrad, 31. maja. (Izvirno.) Danes je glavni odbor radikalne stranke imel sestanek, na katerem se je izvolilo predsed-ništvo stranke. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Nikola Pašič z večino glasov. Za prvega podpredsednika, katero mesto je neko<jj§vzemal Stojan Protič, je bil izvoljen Lj. Jovanovič, za drugega podpredsednika pa je bil izvoljen Joca Jovanovič, bivši minister. Poleg teh je bil izvoljen poseben odbor, takozvani
organizacijski odbor, ki ima nalogo skrbeti za izvedbo strankarske organizacije. Predsednik tega odbora je Lj. Jovanovič, dočim je karakteristično, da sta na zahtevo Ppšiča bila izveljena tudi dr. Laza Markovič in Jankovič. Poleg njiju Ivkovič in pa dr. Grgin.
Glavna točka dnevnega reda je bila debata o proglasu radikalne stranke. Pri tej stvari se je pokazala neenotnost v radikalni stranki. Zastopanih je bilo predvsem dvoje različnih stališč. Eno je zastopal Lj. Jovanovič in sicer je naglašal, da bi moralo biti v proglasu v principu izraženo, da je radikalna stranka za sporazum s Hrvati. Nasproti temu je Pašič zastopal svoje stališče in je naglasil, da ne samo, da se ne sme tega narediti, marveč da sploh ni več časa, da bi se govorilo o sporazumu, temveč da je potrebno, da sc čimbolj naglasi edinstvo države in centralizem. —
Posamezni govorniki so se izražali za eno ali za drugo stališče. Stališče Jovanoviča se smatra kot ponoven dokaz za njegovo akcijo za ustvaritev koncentracijske vlade, dočim se tolmači Pašičevo stališče, da se je ponovno izrazil za dosledanji sistem. Številni govorniki, ki so soglašali z Jovanovičem, smatrajo, da se mora dati ^tranki s tem proglasom taktična elasiici-teta, kajti če bi se sprejel Pašičev predlog, pol^m bi radikalna stranka ne mogla računati s kakršnimikoli stiki z drugimi strankami.
Ker sta bili obe struji enako močni, je bilo to vprašanje odloženo z dnevnega reda. Pač pa je Jovanoviču poverjeno, da izdela proglas, kakor si ga on zamišlja. Smatra se, da radikalna stranka ne bo izdelala posebnega proglasa, temveč se bo zadovoljila s posebnim obvestilom, ki ga namerava vlada izdati, ko bodo izdani proglasi vseh opozicionalnih strank.
Nato je glavni odbor razpravljal o sporu, ki je nastal na včerajšnji seji ministrskega sveta, o raznih korupcijah Markoviča in njegove klike. Uzunovič in Trifunovič sta nastopila za to, da se definitivno prekinejo zveze s Pribičevičem oziroma, da sc zavzame jasno stališče v tem, da Pribičevič ne sme računati na veljavnost sporazuma, ki je bil sklenjen za prvo koalicijo. Posamezni govorniki, med njimi dr. Grgin in dr. Miladinovič, so obsojali Pribičevičevo politiko, zahtevali takojšnjo rekonstrukejo v tem smislu, da se Pribičevič sploh odstrani iz vlade ali pa da se mu pusti samo eno ali dvoje ministrstev.
Zdi se, da bo to stališče tudi zmagalo, kajti v slučaju, če se radikali odločijo sankcionirati sedanje neparlamentarno stanje, potem 15 Pribičevičevih pristašev zanje pima pomena in bodo iz oportunitete in strankinega prestiža šli sami na volitve. Tp mišljenje je med radikali splošno. V slučaju, da se Jovanovičeva akcija posreči, potem je jasno, da je Pribičevič dokončal. Istotako je tudi dokončal, če pride parlamentarna večina do svoje veljave, kar se mora zgoditi.
Slobocfan Jovanovič o parlamentarizmu.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) V današnjih »Novostih". je znani državoslovec Slobodnn Jovanovič pod naslovom: »Proti parlamentarnemu redu« napisal kratek članek, v katerem konstatira, da v naši ustavi označena naša monarhija kot ustavna, parlamentarna in dedna. Parlamentarni režim pa znači, da vladar ne sme izbrati ministrov po svoji volji, temveč da jih mora vzeti iz skupščinske večine. Njim ni potreba njegovega zaupanja, pač pa morajo imeti zaupanje parlamenta. Nadalje pravi, da po načelih parlamentarnega režima kralj no
poti nc ustavimo in da gradimo vedno za bodočnost.
V tej misli in tem imenu prisrčno pozdravi j vnil
more odvzeti zaupanja vladi iz lastnih nagibov in lo vladi, ki uživa zaupanje parlamenta, in dati mandat drugi vladi in manjšini, da ona vodi volitve. Slobodan Jovanovič se strinja s tem, d je sedanje stanje neparlamentarno in neustavno.
SEJA NAČELNIKOV PARLAMENTARNIH KLUBOV.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja načelnikov klubov. Na tej seji se o dnevnicah sploh ni govorilo, ker se jc Jugoslovanski klub postavil na stališče, da je to popolnoma pravno vprašanje. Če zakon določa, da imajo poslanci pravico do dncvnic, potem jc vprašanje žc samo s tem rešeno, nasprotno, če zakon tega nc dopušča, potem ne moreta niti predsednik niti vlada odobriti izplačila teh dnevnic, ker bi bil to protipraven akt.
Na seji se jc razpravljalo ludi o vprašanju udeležbe na interparlamentarni konferenci v Britxellcs in na interparlamentarni trgovski konferenci v Brnu, S strani opozicije se je povdarilo, da jc to notranja skupščinska zadeva in da imajo o tem odločevali načelniki, ali se konference udeleže ali ne; vlada se v to nima vmešavati. Istotako ima le parlament pravico do načelne odločitve glede števila delegacije, kakor tudi o razdelitvi na posamezne klube. Lj. Jovanovič je izjavil, da je on tega mnenja, da se mora posvetovati z ministrom zunanjih zadev, nakar bo sklical sejo načelnikov, na kateri se bo o zadevi definitivno razpravljalo. Dr. Korošcc je Jovanoviča opozoril na sedanje stanje in ga v imenu parlamentarne večine pozval, da s svojim vplivom dela na to, da se to stanje takoj zopet spremeni in da sc povrnemo v ustavnost in parlamentarnost. Predsednik skupščine je to vzel na znanje.
SPOR V VLADI RADI IMENOVANJA VELIKIH ZUPANOV.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) Radi snočne« ga spora na ministrski seji so Pribičevič in samostojni demokrati zahtevali, da se skliče seja, na kateri IkmIo jx)novno predložili imenovanja novih velikih žujjanov in predložili v podpis še druge številne ukaze. Pašič ni ugodil, temveč se je odpeljal na izprehod mesto v predsedstvo vlade. Pač pa je za jutri dopoldne sklical sejo, na kateri namerava vlada imenovati poseben komitet, ki se bo bavil s podpisovanjem ukazov.
PAŠIČA NE PUSTE NA ODDffl.
Belgrad, 31. inaja. (Izv.) Kakor smo že poročali, se je Pašič odločil, da gre na odmor, ki mu je radi velikih naporov zelo potreben. Neposredno pred njegovim odhodom so se pojavili vplivi iz krogov korupcije, ki delajo na to, da naj bi Pašič ostal v Belgradu. Bojijo se namreč, da bi se položaj v njegovi odsotnosti ne izpreme-nil. Zato bi radi imeli v slučaju, čo bi prišlo do reševanja sedanjega nevzdržnega stanja, Pašiča pri roki.
VLADA SE NE M,\RA BRIGATI ZA
NUJNE POTREBE LJUDSTVA.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) V poslednjem času jc tajnik narodne skupščine Kobasica poslal nekaterim poslancem, ki so stavili pismena vprašanja, ta vprašanja nazaj in s tem dokumentiral stališče sedanje vlade. Vlada ne mara niti reševati vprašanj, torej ni za to tu, da bi sc brigala za potrebe ljudstva. Danes je dr. Korošec v tej zadevi protestiral pri skupščinskem predsedniku proti temu, da se ta vprašanja pošiljajo nazaj, in je zahteval, da se vprašanja sprejemajo, kajti z zaključitvijo zasedanja ni končala pravica poslancev staviti vprašanja, kakor tudi ne dolžnost dajati odgovore. — Predsednik je soglašal in je izjavil, da bo tozadevno posredoval, da bodo ministri odgovarjali na pismena vprašanja.
POCfAJANJA Z ITALIJO.
Belgrad, 31. maja. (Izv.) Na današnji seji prvo sekcije za sklenitev trgovinske
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
31. maja.
(V oklepaju tečaji z dne 30. majnika.)
V današnjem prostem prometu so bili to-Čaji sledeči:
Dunaj 0.1154 (0.1143-0.1163). Italija 3.5925 do 3.5975 (3.58 do 3.61). I/mdon 354 (352.50 do 355.50), Newyork 81.30 (81.15 do 82.15). Pariz 4.32 (4.315—4.365). Praga 2.4125 (2.3975—2.4275). Curih 14.45 (14.40—14.50).
CURIŠKA BORZA.
Belgrad, 6.9150 (6.95). PeŠta 0.0065 (0.0065). Berlin 1.345 (1.345). Italija 24.72 (24.85). London 24.48 (24.46). Ne\vyork 568.37 (567.25). Pariz 28.95 (29.65). Praga 16.65 (16.65), Dunaj 0.007960 (0.00796). Bukarešt 2.45 (2.60). Sofija 4.05 (4.05).
Za 100 dinarjev se je danes dobilo: 27.88 lir, £.28 dolarjev, 23.M8 francoskih frankov, 41.45 čsl. kron, 86.665 n. a. K.. 6.92 šv. frankov; za 354 dinarjev en angleški funt šterling, /.a 17.70 Diu eu šiiincr, za J.-475 eno penco.
str»n	.	SLOVENEC, dne 1. Junija 19B4.
pogodbe % Italijo so italijanski delegati te-javili, da se pogajanja ne morejo nadaljevati na podlagi carinske tarife, kakor smo Jo predložili mi, in da se morajo prekiniti pogajanja, dokler ne dobe detinitivnih in-strukcij od svoje vlade.
Vite v itafljan. parlamentu.
Rim, 31. maja. Ozračje v italijanski poslanski zbornici je še vedno prenasi-teno nasprotja med večino in opozicijo. Tudi na včerajšnji seji so se dogajali viharni prizori ter so morali sejo prekiniti. Fašisti se obnašajo kot absolutni gospodarji parlamenta in na najgrši način psu-jejo manjšino; predsedstvo pa vrši svojo nalogo, kakor jc večini ljubo. O vseh predlogih glasuje večina kompaktno kot stroj in je vsak napor opozicije iluzoričen, v kolikor m namenjen javnosti izven parlamenta.
V včerajšnji seji je bil na vrsti predlog volivnega odbora (verifikacijskega odbora), da se verificirajo vsi mandati faži-stovske državne liste, ker da so vse pritožbe neutemeljene. Opozicija se je odločno izjavila proti. Zlasti uritarec Matteotti je v velikem govoru ugotovil, da volitve niso bile svobodne in da njihov izid ne naprej izjavili, da bodo obdržali oblast v naprej izjavili, da bodoobdržali oblast v »vojili rokah s silo, ako bi volitve izpadle zanje neugodno. Fašistovska milica, ki ima »edino nalogo, da ščiti vladnega predsednika, je na nezaslišan način posegala v volitve in kršila volivno svobodo. Matteotti podrobno opisuje razne načine nasilja, ki so se izvajali nad volivci. Mir na dan volitev je bil le navidezen, umeten, da se preslepi javnost; dejansko je vlada stra-hovala volivce Ln potvorila izraz ljudske ^rolje.
Med Matteottijevim govorom so fa-Sisti naravnost divjali in govornika neprestano prekinjalL Opozicija se je v polni meri odškodovala, ko je začel govoriti Giunta. Dvignila jc tak krik, da Giunta ni mogel nadaljevati svojega govora. Večina besnela in zbornica je odmevala naj-mastnejših psovk in divjega vrišča. Predsednik je sejo prekinil. Ko se je seja nadaljevala. je večina Matteottijev predlog, dtv se listine vrnejo ^olivnemu odboru, zavrnila r. 285 proti 57 glasovom in verificirala mandate fašistovske državne liste,
Mussolini je opozoril, da mora zbornica odobriti več tisoč kralj, ukazov ter so na njegov predlog izvolili komisijo, ki bo ukaze proučila. Izvolili so še več drugih komisij, posebno proračunsko, nakar je večina izglasovala sklep, da se zbornica odgodi do 3. jitnija. Na dnevni red prihodnje seje pride zgolj debata o odgovoru na prestolni govor ter bodo za čas razprave odgodeni vsi drugi predmeti in tudi interpelacije.
ITALIJANSKE LADJE OB ALBANSKEM OBREŽJU.
Rim, 31. maja. (Izv.) Iz Brtndisi je od-
5)lulo več italijanskih vojnih ladij na alban-erand že v nedeljo ali pa najkasneje v po-1гјпјзјо, pa tudi ne zanikajo.
1 Napetost med Amoriko Sn Japonsko.
London, 31. maja. (Izv.) Ameriški parlament je dovolil za zgradbo novih
bojnih ladij nad 100 milijonov dolar, kredita. Ta korak utemeljujejo z napetim razmerjem do Japonske.
Pariz, 31. maja. (Izv.) Tukajfaje japonsko poslaništvo objavlja: Ministrski svet japonski obžaluje, da je Amerika sklenila izseljeniški zakon proti Japonski, kar m v interesu svetovnega miru.
Eksplozija v Bukarešta.
Bukarešt, 31. maja. (Izv.) Med muni-cijo, ki je eksplodirala v Cotroceniju pri Bukareštu, je bilo tudi mnogo granat za težke Škodove 105 mm topove. Vkupno je eksplodiralo nad 1000 vagonov municije. Ljudje, ki stanujejo v bližini kraja nesreče, se še danes ne upajo domov, ker se boje novih eksplozij. Ni pa eksplodiralo neko podzemno municijsko skladišče, v katerem se nahaja 2600 izstrelkov. Celokupno Škodo cenijo nad 100 milijonov frankov.
Bukarešt, 31. maja. (Izvir.) Časopisje označuje eksplozijo v Cocroceniju kot narodno nesrečo. Vsled sedanje težke finančne krize država nc more nabaviti nove municije in dežela ie izročena svojim nasprotnikom na milost in nemilost.' Jeza ljudstva se obrača proti vladi in proti ar-madnemu vodstvu, ki je nagramadilo tolike vrednote na enem mestu.
ROMUNSKI LEJ PADA.
Bukarešt. 31. maja. (Izv.) V finančnih krogih vzbuja veliko pozornost počasno, toda stalno padanje leja. Kot vzrok padca navajajo slabo oceno bodoče žetve in pa propagando, ki jo delajo boljševiki po vsem svetu proti Romuniji.
BOJ ZA PREDSEDNIŠTVO V FRANCOSKEM PARLAMENTU.
Pariz, 31. maja. (Izv.) V nedeljo bodo imeli zastopniki socialističnih strank sejo, na kateri bodo določili svojega kandidata za predsedniško mesto v francoskem parlamentu.
BOJ PROTI MILLERANDU.
Pariz, 31. maja. (Izvir.) V nedeljo se bodo sestale vse levičarske stranke, ker nameravajo skupno nastopiti proti predsedniku Millerandu. Smatrajo, da bo Mil-lerand že vnedeljo ali pa najkasneje v ponedeljek obvestil senat in zbornico o svojem stališču.
MAC DONALDOVA ZMAGA V PARLAMENTU.
London, 31. maja. (Izv.) Konservativna stranka je bila predlagala, da se kot izraz nezaupanja vladi črta ministru za javna dela Shaw-u del njegove plače, ker še vedno ni ničesar ukrenil proti brezposelnosti. O tem predlogu so razpravljali včeraj do polnoči. V razpravo je posegel namesto Shaw-a, ki je slab govornik, Mac Donald sam in branil politiko vlade. Pri glasovanju so liberalci podprli Mac Donalda, ki je dobil nato 300 glasov za konservativni predlog pa je glasovalo le 252 poslancev.
DR. BENEŠ NA DUNAJU.
Dunaj, 31. maja. (Izv.) Češkoslovaški minister vnanjih zadev dr. Beneš je danes dopoldne na svojem povratku iz Italije dopotoval na Dunaj. V spremstvu češkega poslanika na Dunaju dr. Krofte je odšel clr. Beneš k kanclerju dr. Seiplu, s katerim se je v navzočnosti avstr. ministra
za vnanje zadeve dr. Grflnbergerja razgo- ! varjal o vseh tekočih političnih vprašanjih.
DIKTATURA V ŠPANIJI.
Madrid, 31. maja. (Izv.) Zastopnikom tiska jc izjavil Primo de Rivcra, da bo vojaški direktor i j vladal v Španiji še najmanj pet let.
RUSKO BRODOVJE V INOZEMSTVU.
Petrograd, 31. maja. Izv.) Velika ruska oklopnica »Aurora« bo v kratkem od-plula v Severno morje, da obišče norveška pristanišča, križarka «Wosowski« pa bo plula skozi Gibraltar in sueški prekop do Vladivostoka. Med potjo bo obiskala ta križarka tudi več italijanskih pristanišč, da vrne obisk italijanskih ladij v Petro-gradu.
KITAJSKA PRIZNALA RUSIJO.
Peking, 31. maja. (Izv.) Kitajska vlada je priznala sovjetsko Rusijo.
KONFERENCA MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV.
Lcndon, 31. maja. (Izv.) Konferenca ministrskih predsednikov Anglije, Francije, Belgije in Italije sc bo vršila okoli 20. jun.
Preobrat v svetovni politiki.
S Poincarćjem, ki se pravkar poslavlja od ministrskega predsedstva francoske republike, izgubi osebni režim v Jugoslaviji svojega poslednjega prijatelja v Evropi. Naša na virih blagostanja toli bogata in po naravnih sposobnostih svojih narodov tolikega umskega in moralnega napredka zmožna država je po krivdi belgrajske oligarhije poslej v mednarodnem oziru popolnoma izolirala. Brez prijateljev je zašla po Pašičevi zaslugi v popolno odvisnost od Italije, ki ima z njo iste namene kakor jih je bivša Avstrija imela s Srbijo.
Vzrok naše izoliranosti po prvotnih velikih simpatijah, s katerimi je Jugoslavija stopila v krog zmagovitih držav, je tisto pomanjkanje vsakršnega moralnega političnega ideala, o katerem smo 2e enkrat govorili. Naš osebni regiment je hotel na račun bivših zmag in trpljenja ljudstva v svetovni vojni udobno živeti, meneč, da bo velika antanta z nemško vojno odškodnino krmila svoje male zaveznike, neposlušne premagance in druge države, ki ne spadajo v krog verzajskih podpisnikov, pa krotila z orožjem. Toda svet je po par letih zmagovalne opojenosti ubral čisto druga pota nego si je mislila naša pohlepna, lena in nasilna čaršija.
Svetovna vojna in v isti meri z njo bitno zvezana ruska rcvolucija iz 1. 1917. sta imela ogromen vpliv na miselnost celokupnega človeštva; izoblikuje se tako-rekoč čisto nova duša, nova iavna vest, nov način pojmovanja nalog človečanstva ter moralna solidarnost, ki danes objema vsa plemena zemlje. Na verskem polju vidimo mogočno stremljenje po zeclinjenju v eno cerkev. Teritorialna razporeditev sveta po vojni ne ločuje narodov, ampak preko te se utrjuje Liga vseh držav sveta, ki v njo v doglcdni bodočnosti stopita tudi Rusija in Nemčija. Gospodarska vprašanja se rešujejo ne po načelu bivših kon-Icvistadorjev, ampak vzajemno, ker dru-
hočejo imeti; a ne 8 ur delati, plačanih pa imeti samo 7! Štrajkati niso začeli delavci, ampak podjetniki so sami zaprli cehe, ko so delavci stavili svoje zahteve. Štrajkati so torej začeli kapitalisti sami. To je posledica francoske zasedbe oziroma francoskih tirjatev. Podjetniki so del teh bremen zvalili na delavce, češ, da morajo tudi ti nekaj žrtvovati za — nemško domovino. Pogajanja se vrše v Berlinu in tukaj, a doslej brez uspeha. Nihče ne ve, kdaj in kakšen bo konec tega silnega dvoboja. Po vsem industrijskem ozemlju vre. — Slovenci smo nameravali po končanem svojem obiskovanju napraviti skupno božjo pot v Kevelar. Vse je bilo že urejeno in pripravljeno, ljudje so se zelo veselili, udeležba bi bila velika. A romanje je padlo v vodo, ker ljudje nimajo nobenega denarja; sai šc za življenje ni. Dobrodelnost je v Nemčiji jako razvita. Ko bi te ne bilo, bi mnogi lakote mrli.
Pripovedujejo mi, kakšno silno lakoto so trpeli med vojsko. Tudi zdaj je še polovico otrok vsled pomanjkanja hrane tuberkuloznih. Velik del otrok je tudi, ki nimajo — srajce.
Tudi v tem moram eno svojih prejšnjih pisem nekoliko popraviti, češ, da se Nemcem pod francosko zasedbo ne godi posebno hudo. Res da osebnih šikan ni več veliko. Pač pa v gospodarskem oziru vsa Nemčija strašno trpi in ječi pod francoskim pritiskom. Prve čase po zasedanju pa je bilo še drugače. Pripovedujejo, kako nasilno in surovo so nastopali Francozi. 130.000 Nemccv je izgnanih iz Poruhrja. Več tisoč jih je še zaprtih po ječah. Ista рег-em kakor pri nas na Goriškem! V tem oziru so menda vsi narodi enaki. Kdor
Stev. iza.
I gače vzpostavitev svetovnega blagostanja ni mogoča.
Izmed malih držav je to razumela najprej Češkoslovaška. Zaščitila je svoje narodne manjšine, svojim Ukrajincem dala popolno avtonomijo, pridobila avstrijsko republiko za splošne miroljubna smernice v srednji Evropi ter ustvarja zdaj tudi trdnejše vezi z Mažarsko. Češkoslovaški državniki so izčistili svojo politiko vsakih osvajalnih in hegemonističnih primesi. Poljska republika je dolgo rabila za slič-no preorientacijo; vendar je v zadnjem času izprevidela, da mora kreniti na druga pota vsaj napram Ukrajincem, akc hoče računati na pomoč Francije in Anglije pri svoji politični in gospodarski konsolidaciji. Romunska oligarhija ima prav sedaj, ko ee je romunska kraljeva dvojica vrnila praznih rok iz Pariza in Londona, priliko razmišljevati, kakšne posledice rodi nasilje, napihnjenost in brezmoralnoet klike, ki je menila, da bo s pomočjo velikih držav lahko večno izžemala svoje narode in kljubovala svojim sosedom.
Isto grenko usodo bo izkusila vdrugič tudi Nemčija, ako bodo njeni nacionalno napihnjeni elementi skušali motiti veliki mirovni načrt Amerikanca Dawesa. Anglija Mac Donalda, Francija Herriota in Rusija, kjer zunanjo politiko vodi ne po komunističnih geslih, ampak po zdravi pameti Čičerin, danes zasledujejo isto linijo v svetovni politiki, za katero stoji Amerika s svojo ogromno zlato rezervo, od katere je pričakovati stabilizacije evropskih valut, povzdige produkcije in socialnega blagostanja. Vzporedno s tem gre moralna ideja pomirjenja narodov in kdor tega noče razumeti, bo nehal igrati ka^ kršnokoli vlogo v mednarodnem koncer-nu, oziroma bo prisiljen plesati po tuji muziki.
V tem tako pomembnem času je režim v Jugoslaviji uvedel prikriti absolutizem, izključil od sodelovanja pri državnih poslih Slovence in Hrvate ter pošlem del Srbov, krmi svoje pristaše z denarjem iz dispozicijskih fondov, izkupičkov agrarne reforme in drugih motnih virov ln pripravlja krvavo nasilje, da zagotovi vlado Pašičevi familiji na Balkanu. Medtem ko je Češkoslovaška utrdila svoj politični in gospodarski položaj po pogodbah skoro z vsemi velikimi in malimi sosedi, se je Pa-šičeva porodica zvezala edrnole z Italijo, da kroti Slovence in Hrvate, zakar je prodala Reko, svoj položaj na Jadranu in svoje naravno prvenstveno stališče na Balkanu. Niti s Francijo, svojo največjo prijateljico, Jugoslavija nima nobene pogodbe! V Angliji in Ameriki smo po krivdi iega brezvestnega režima naravnost cb-sovraženi; vsa naša diplomatična služba ni nič drugega kakor korito, iz katerega žre par Pašičevih podrepnikcrv.
Brez prijatelja na celem svetu, brea zaveznikov razen Italije, brez ugleda — to je položaj naše države v šestem letu po zmagoviti vojni! Razume se, da nam inozemstvo tudi ne mara ničesar posoditi, dokler bo naša država v rokah oligarhije, ki ne pozna nobene morale, nobene lojalnosti, nobene poštenosti, ki jo vodi mož, kateri se javno ponaša s 'tem, da ne drži svoje besede. Brez moralne in gmotne podpore sveta pa naša država ne bo mogla uspevati! Naj Pašičev režim divja, kolikor hoče, brez ugleda v svetu se bo sesul kakor lončeni velikan. Ako imajo me-
ima trohico moči nad sosedom, misli, da mu jo mora dati čutiti v polni meri. Francozi Nemcem, Nemci zopet drugim. Tudi Slovani nismo mnogo boljši od drugih, Rusi so pritiskali Poljake, Poljaki pritiskajo Rusiiie, Čehi Slovake, Srbi Hrvate in Slovence, Mi Slovenci morda nikogar, ker ga — ne moremo. Človek je res najkrvo-iočnejša zver.
Vreme je zdaj tukaj še precej ugodno, dasi brez vetra skoro nikoli ni. Ta veter pa je potreben, da nekoliko prežene gosti dim. Dima in saj je toliko, da če človek prime listje na drevja, ima umazano roko. Vsled tega tudi nekateri sadeži, n. pr. jabolka, ne obrode. Letina jc tukaj — dasi je svet samo kakih 50 metrov nad morjem — za en mesec kasnejša od naše. Rž, ki jc tukaj veliko sejejo, je šele zdaj proti koncu maja začela kazati klasje. Krompir, ki ga Nemci izredno veliko jedo — vsak dan je na mizi, opoldne in zvečer, vedno v enaki obliki, — krompir torej je šele zdaj prilezel iz zemlje. Ajde, turščice, prosa in repe ne poznajo; ne uspeva. Fižola prav malo.
Naj povem še to zanimivost, da setn jedel pred par dnevi kislo mleko s smetano —potreseno s sladkorjem in cimetom! Malo težko je šlo — pa je le šlo! Kaj bodo rekle naše kuharice?
Obljubil sem že v predzadnjem pismu, da bom poročal o tukajšnjem verskem življenju. Pride še na vrsto. Vmes človek sliši in doživi še marsikaj zanimivega. Ko bi hotel vse pojasniti, kar se na takem potu vidi in sliši, bi moral napisati — celo kniitfo.	^
Slovetiue viator.
Vestfalsfca pisma
v drugi izdajL Gerthe pri Bochumu, 21. maja. VII.
Dalj časa že nisem nič pisal. Ni bilo časa. Danes jc moje delo v glavnem končano. Obiskal sem 33 slovenskih naselbin. Pa še nikakor ne vseh. Krajev, kjer je samo malo število slovenskih družin, ni mogoče obiskati, sicer ne pridemo do konca.
Tukaj bivam na svoji zadnji postaji v Gerthe pri župniku Sondermannu v pader-bornski škofiji. Rekel mi je, da lahko ostanem pri njem, kakor dolgo hočem. Kakor sem že enkrat omenil, zna ta gospod tudi slovensko. Poleg slovenščine pa tudi poljsko in češko. Vsako nedeljo ima poljsko pridigo in pravi, da je v poljskem življenju več poljsko pridigal kakor nemško. V ce-lcm industrijskem ozemlju je vse polno Poljakov. V mnogih krajih je vsako nedeljo poljska božja služba. V paderbornski škofiji je 80 duhovnikov-Nemcev, ki znajo poljsko. Dokaz, da šovinizma tukajšnji du-hovriki nc poznajo. Za druge narodnosti se v cerkvi ravno tako skrbi kakor za Nemce. Poleg Poljakov in Slovencev so tukaj tudi Čehi, Madžari, Nizozemci, Romuni in Ttalijani. Čudno le, da Hrvatov ni rič. Pred vojsko jih jc bilo še več. Zdaj so že mnogi odšli ali domov ali v Belgijo in na Francosko in celo v francosko kolonijo — Alžir. Vendar je tukaj še vedno mešanica vseh mogočih narodnosti. V narodnem oziru je precej prostosti. Ne kakor v, Avetriii, posebno na Štajerskem in Ko-
roškem! Slovensko se lahko pridiga v vsaki cerkvi, slovensko petje se razlega po cerkvah in nikdo se nad tem ne spotika; zastave društev sv. Barbare imajo slovenske napise in o priliki blagoslavlja-nja teh zastav se navadno razvijejo veliki sprevodi po mestih, pri katerih se slovensko prepeva in vzklika «Živio!« Pa Bosna, hočem reči: Nemčija, ostane mirna. Nenavadno strpni so tukaj v tem oziru Nemci. Saj brez tujih narodnosti ne morejo izhajati. Drugi narodi jim pomagajo množiti nemški kapital in — naraščaj. Saj bodo vsi ti tuji elementi — v kolikor se ne vrnejo v svojo domovino — potonili v nemškem morju.	m
Obhodil, oziroma prevozil sem vse industrijsko ozemlje. Slovenci bivajo raztreseni skoro povsod, več kakor na 50 krajih. Morda sem v enem prvih svojih pisem nekoliko pretiraval, trdeč, da je to ozemlje veliko kakor bivša Kranjska in da je na vsako četrt ure ena «ceha«, kakor tukaj imenujejo rudnik z vsem njegovim velikanskim aparatom. Vendar je tega tukaj toliko, da prišlec mora strmeti. Na vseh krajih molijo kvišku visoki dimniki. Vseh «ceh* je gotovo par sto; nastajajo pa še vedno nove. Prebivalstva je na tem razmeroma malem ozemlju kakih 5 milijonov. Vojska je razvoj industrije znatno zavrla. Zdaj se naselbine že prijetno vrstijo s poljem in travniki. Čc se bo pa to dalje razvijalo kakor doslej, bo nazadnje vse skupaj eno samo velikansko mesto.
Ravno zdaj pa počivajo vse cehe in vse delo. Ljudje zopet nimajo nobenega dela in nobenega — zaslužka. To traja že tri tedne. Bije se boi za 7-urni delavnik. Pripravljeni so delati 8 ur. samo plačane
•odajni faktorji naše države količkaj smisla za to, kar se okoli nas dogaja, če raz-imejo nove smernice evropskega politič-lega razvoja in če imajo srce za državo samo — ni mogoče, da ne bi uvideli, kako irsak dan, ki ga prebije Pašićev režim del j ia krmilu, pomeni novo neprecenljivo &odo državi.
■ v
lljisse^
-f Prezgodnje veselje. Vsi se še spominjamo, s kakšnim indijanskim krikom ie slovensko naprednjakarsko časopisje poročalo o načrtu interkonfesionalnega гакопа. S tem zakonom naj bi se katoliški duhovščini končno zaprla usta in cvezale roke, da bi demokratska gospoda potem brez vse skrbi zavajala ljudstvo in ga strahovala. Z interkonfesionalnim zakonom naj bi se katoliška cerkev v Jugoslaviji enostavno reglementirala po želji dr. Žerjava, in njegovih ožjih somišljenikov. Toda Žerjava je sreča izdala tudi v tej stvari, kar priča dopis ministrstva za vere dne 29. maja t. 1., št. 1962, ki smo ga včeraj prejeli in ki slove: »Povodom netočnih poročil nekih naših listov o vsebini načrta interkonfesionalnega zakona, ki ga je izdelala posebna komisija strokovnjakov, se je v našem dnevnem časopisju razvila ostra polemika za in proti nekim načelom, ki so baje prišla do izraza v zakonskem načrtu. Ker se pri tem ne prizanaša niti samemu ministrstvu za vere, čast mi je uredništvo vljudno prositi, da blagovoli zaradi točnega obveščenja javnosti v Bvojem cenjenem listu ugotoviti to-le dvoje: 1. da odnosna komisija svojega dela formalno niti še ni zaključila niti svojega projektiranega zakonskega načrta predložila ministrstvu za vere, kamo-li da bi bilo le-to že zavzelo oficielno stališče o posameznih načelih načrta in bilo odgovorno zanje; 2. da komisija sama ni dajala javnemu tisku nikakih obvestil o svojem delu ter so zato vse časniške vesti o vsebini posameznih njenih ustanov več ali manj samovoljne kombinacije prevnetih reporterjev, ki so posebej v stvari, o kateri naš katoliški tisk največ razpravlja, absolutno netočne.« — S kancelparagra-fom torej zaenkrat zopet ne bo nič. To je za naše demokrate poleg izpodletelega preimenovanja velikih županov novo razočaranje. O, ti radikali!
+ Kaj bo z našimi dobrodelnimi zavodi? Znano je, kako so se riroknustili naši demokratski velmožje, da so mizerije naših dobrodelnih zavodov krivi «kleri-kalci«, ki da nič ne dosežejo, ker ne mahajo z repkom pred Pašičem kakor Žerjav in njegova kompanija. Ti ljudje so zdaj že drugi mesec v Pašičevi vladi in so obljubili, da se izlije na Slovenijo zlati dež, kakor hitro zavladajo. Žerjav se je peljal že neštetokrat v Belgrad s svojimi široko-poteznimi načrti, toda Slovenija še vedno čaka čudežev, ki jih je obetala frakarija iz kazine. Naši dobrodelni zavodi hirajo lepo dalje, stanje bolnikov je reducirano na polovico, novi se ne sprejemajo, na Studencu pojema že zadnji fižol in krompir in kmalu se izpusti veliko število umobol-nih na prosti zrak. Delegata Pašić-Pribi-čevićeve vlade sta bila v Ljubljani, toda iz Belgrada še vedno ni nobene rešitve. Nasprotno — zdaj misl.jo zapreti še sirotišnico, ki je bila v upravi socialnega skrbstva in sirote pognati v svet. Za te drž. socialna skrb nima denarja, pač pa poroča glasilo radikala Rankovića v belgra'ski «Smotri«, da je ministrstvo za sociilno politiko napravilo zadnji čas izborno kupčijo s posestvom grofa Karadjonija, pri kateri so visoki uslužbenci tega ministrstva napravili velik dobiček. Tako se rešujejo socialna vprašanja v naši državi, ko oašu-jeta Pašič in Žerjavov prijatelj Pribičevič.
DomSale. Odkritje spomenika kralja Aleksandra se vrši v nedeljo, 8. junija ob 3 popoldne v Domžalah pred Slokarjem. Po Ddkritju obhod po vasi. Po obhodu veselica Jugoslovanske Matice na Slokarjevem vrtu. Okoličani! Vsi v Domžale! Ljubljančan je imajo ugodno zvezo s kamničanom: ob 14.10 iz Ljubljane, ob 21.10 iz Domžal.
D. M. v Polju pri Ljubljani. Obrtno nadaljevalna šola pri D. M. v Polju priredi v nedeljo, dne 1. junija 1924 razstavo risarskih in praktičnih obrtnih izdelkov svojih vajencev. Razstava bo odprla od 8. ure zjutraj do 17. ure popoldne. Občinstvo, ki se za stvar zanima, se najuljudneje vabi.
Naklo. Za občinske volitve v Naklem je bila vložena samo kandidatna listi SLS, brez kompromisa. L. 1920. je bilo naše stranke dobri dve tretjini, pri občinskih volitvah leta 1921. štiri petine; pri lanskih skupščinskih volitvah je bil le vsak osmi glas nasproten, za sedanje pa so bili vsi poizkusi, da bi se sestavila kakšna nasprotna lista, brez uspeha. Centralizem se ljudstvu vedno bolj studi!
I« Tržiške okolice. Tržiški demokratje so se vrgli na okolico misleč, da z raznimi zvijačami pridobe toliko pripadnikov, da bi dobili za župane saniostojneže, če že ne pristnih Žerja-vovih liberalcev. Privlekli so se najprvo v kriško, potem pa še v kovorsko občino. Hoteli so
v občini Križe pod raznimi imeni dobiti ljudi na svojo listo. Toda ljudje so jih pregledali. Petkrat so morali listo popraviti. Nazadnje jim ni kazalo drugega kot pokazati pravo liberalno barvo z imenom demokratska lista. Radovedni smo, koliko kalinov je v kriški občili, ki bodo šli na te liinanice! Kdor drži z Žerjavovci, mu je čisto prav, če ga velesrbski režim davi z vrvjo, ki si jo sam spleta in stavi okrog vratu. Posebno je čestitati nekaterim samostojnežem, ki so tako samostojni, da so se izneverili svoji lastni stranki in vtelcnili svoj vrat v demokratski jarem. Naj jih krep-j ko žulji! Pametnih ljudi ne dobe za seboj. V i Kovorju so nameravali spraviti na župansko mesto nekega le nega trgovca iz Žvirč, pa jim je lista nižjib slojev prekoračila pot. Zanimivo je, da imamo v naši občini 7 list. Kmetje, delavci in obrtniki bodo vedeli dobro, katere so slovenske. Vse hujskanje in vse laži ne bodo naredile iz nas hlapcev liberalizma. Nekaj smeti se pa seveda povsod dobi. Po teh ne sodite pametnih mož, katerih velika večina bo vedela, da je treba pokazati vsemu svetu, da hočemo biti na svoji zemlji samostojni in ne — hlapci Srbov. Tistim pa, ki zmagujejo po gostilnah iu imajo veselje nad širokoustnostjo, pustimo veselje — do dneva volitev.
Iz Tržiča. Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču zaključi radi razstave mešč. šol v Belgradu in kongresa učiteljstva v Novem Sadu tekoče šolsko leto v torek, dne 17. junija 1924. Vpisovanje v 1. in vse druge razrede bo 28. junija in 1. septembra t. 1. Ponavljalni izpiti se vrše 29. in 30. avgusta. V 1. razred se sprejmejo učer.ci, ki so z dobrini uspehom dovršil' peto šolsko leto. Učenci lz okolice Tržiča in tudi drugod bodo lahko dobivali hrano v na novo ustanovljeni šolarski kuhinji, ki je nastanjena \ novem poslopju meščanske šole. Premožnejši proti nialenktosti v denarju ali živilih, revni zastonj. Zato priporočamo stari-šem, da pošljejo svoje otroke v Tržič, česar mnogi do sedaj ravno vsled prehranjevalnih telav niso mogli storiti. Šolske prireditve letošnjega leta zaključi IX. šolarska akademija dne 14. in 15. junija, na katero uljudno vabi ravnateljstvo.
kupite po miženih cenah pri ED. ŠKOPEK, Mestni trg št. 8. — Popravila točno in solidno.
D mm® novice.
—	Internacionalna delavska pomol, podružnica za Slovenijo, je '31. t m. zborovala v posvetovalnici magistrata v Ljubljani. Ta organizacija, kateri pripadajo najodlienejši intelektualci celega sveta, hoče svoie delo v Sloveniji razširiti in poglobili ter pridobili zanj najboljše kulturne in socialne delavce brez razlike strank. Njen namen je komoč de.uv-slvu celega sveta, kadar sa nahaja v veliki stiski; tudi Slovenci bi jo utegnili še rabiti, ker se delovne razmere pri nas čedalje bolj slabšajo in brezposeluost trka na vrata. Na včerajšnji seji so bili navzoči mnogi intelektualci in se je odbor J. D. P. razširil sledeče: gg. Kermavner, Bukov n i k, Erjavec, Kraševic, Melihar, T e r s e -glav, Makove. Dosedaj je internacionalna delavska pomoč izvedla pod iniciativo Frit-jofa Nansena pomoč za gladujoče v Rusiji, potem pomoč za prizadeie po polr°su na Japonskem in sedaj pomoč za stradajoče delavstvo v Nemčiji. Ni dvoma, da se bo tudi naš narod odzval tej velikopotezni humanitarni akciji.
—	Zgodovinski dan za železničarje ljubljanske direkcije. Prevedba na novo pragma-tiko je bila včeraj ob navzočnosti gosp. žel. mlulstra dr. Popoviča in ob asistenci g. dr. Žerjava Gregorja v glavnem končana. Vlekla
I in predla se je, kakor vleče in prede vrvar predivo. Sušlja se že sedaj, da je igrala pri tem za celokupno osebje in nemalo ludi za upravo samo tako važnem delu politika precejšno vlogo. Kaj pa je imel politični sp etkar g. dr. Žerjav poleg iskati? Mogoče, da je imel tudi on kak »spisek« pri sebi. Ali so ga klicali, ali pa se je mož sam vrinil, se bo še lo pokazalo. Sedaj bi bile vse ovire za izplačilo predujmov odstranjene, toda prepričani smo, da ima gospoda prav gotovo zopet kak »tehten« izgovor pri roki. Bomo videli!
—	V Celju je pevski zber Kat. izobražev. društva priredil na vnebohod pod vodstvom g. Mihelčiča koncert z izbranim sporedom. Koncert je zlasti v pevskem oziru zelo dobro uspel. Podrobnejše poročilo Je priobčimo.
—	Počitniški kuharski tečaj za boljšo kuho na dr. Krekovi kuharski-gospodinjski šoli pri uršulinkah v Ljubljani se prične dne 9. julija t. 1. ob 8 zjutraj in traja do 23. avgusta, to je 6 tednov. Tečaj je namenjen v pivi vrsti gospodičnam učiteljicam, udeleže se pa tečaja lahko tudi druge gospodične, ki se žele priučiti kuhi. — Dopoldue se vrši pouk v kuhi (obed.obsega 6—7 jedil), popoldne pa je tri dni vkuhavanje oz. konserviranje sadja in sočivja, dva popoldneva in sobola ves dan se pa obiskovalkam tečaja nudi pouk o prikroje-vanju in šivanju oblek (ob sobotih namreč ni pouka o kuhi, nedelje so pa sploh pouka proste). — Udeleženke tečaja so lahko notranje in vnanjc. Plačilni pogoji so precej isti, ko lani: vnanje plačajo vštevšl tudi učnino, ves tečai 1350 Din, notranje pa ves tečai 2400 Din
vštevši učnino, prehrano, stanovanje, pranje itd. tudi posteljo razun odeje in rjuh, kar je posebej plačati. — Resne reflektantinjo morajo vložiti 100—200 Din kavcije. — Vodstvo.
—	Velesejmske znklopne znamke za pisma. Da pridobimo letos čim več kupcev za naš velesejm, se razvija obsežna reklama in propaganda. Del te so tudi lično izdelane za-klopne znamke za pisma v 9 jezikih. Velesejm-ski urad jih pošlje na zahtevo vsakemu podjetju radevolje brezplačno. Poslužujte se jih, industrijalci, trgovci in obrtniki!
—	Važno za upokojenco. Razpis ministrstva pravde z dne 14. decembra 1923, štev. 70.753, s katerim se je izdala izvršilna naredba k zakonu o civilnih državnih uslužbencih glede prevedbe onih s 35 službenimi leti iu 65 leti starosti, določa, da se morajo prevesti in razvrstiti tudi uslužbenci, ki so dopolnili 35 let službe ali 65 let starosti. Če je uslužbenec 65 let star, pa nima 35 službenih let, se mora ravno tako prevesti in upokojiti po novem zakonu, kakor da je dopolnil 35 let službe in 65 let starosti. — Iver je ta naredba izšla že leta 1923 decembra meseca, bi se lahko že vsi ti upokojenci prevedli, razvrslili in upokojili. Lokalne oblasti naj vsaj sedaj vse pripravijo in vpošljejo že izdelan elaborat ministrstvom, da ne bo imel državni svet nepotrebnega dela.
—	Vljuden uradnik je prav gotovo g. Dušan Popovič, namestnik načelnika belgrajske policije. »Politika« namreč poroča, da so &e nedavno obrnili d- tega gospoda trije časnikarji — dva Belgrajčana in en tujec — s prošnjo, da jim dovoli ogledati si proslulo belgrajsko »glavnjačo«, kjer po poročilih belgraj-skih listov silno grdo postopajo z jetniki. Dru-, god po svetu so policijski dostojanstveniki na-
i pram takim prošnjam vedno obzirni in po-strežljivi, ker je končno v interesu policije sa-| me, da verodostojne priče potrde, da se z jetniki ravna človeško. Belgrajski gospod pa je prošnjo časnikarjev na kratko zavrnil s sledečim nasvetom: »Vi kar razbite kakšno okno I ali pa prisolite komu krepko zaušnico, pa boste takoj imeli priložnost spoznati glavnja-1 čo od znotraj!«
—	Maruličev jubilej. V Splitu se je sestavil poseben odbor, ki so mu poverjene pri-
! prave za Maruličevo proslavo. Maruliču od-I krijejo spomenik, ki ga je modeliral kipar ' Meštrovič. Odbor bo primerno poskrbel tudi za Maruličev grob in njegovo rojtno hišo.
—	Slavnostna akademija povodom 1000-lelr.ice hrvatskega kraljestva. Odbor za proslavo 1000-letnice hrvatskega kraljestva priredi dne 1. junija t. 1. v Zagrebu slavnostno
j akademijo, na kateri predavata dr. Vekoslav I Klalč in dunajski vseučiliški profesor dr. J. i -fetrzygo\vski.
j — Mednarodna higijenska komisija v Ju-goslaviji. Te dni je prispela v našo državo mednarodna malariološka komisija, kateri je I Higijenska komisija Društva narodov poverila nalogo, da na licu mesta prouči socialno-epideniične bolezni, posebno malarijo, na balkanskem polotoku. Komisijo spremlja sckčni načelnik v ministrstvu za narodno zdravje vseučiliški profesor dr. Štampar. Dne 28. ml-nolega meseca si je komisija ogledala social-no-zdravstvene ustanove v Zagrebu, naslednji dan pa odpotovala na Sušak, Kraljevico in Krk. Odtod potuje komisija v Dalmacijo in potem v Belgrad. 16. junija zapusti komisija našo državo in odpotuje v Grčijo.
—	Obupne prometne razmere na progi Split—Sin j. Na progi Split—Sinj so lokomotive v tako slaben stanju, da so morali tovorni promet že ustaviti, a če ne bo odpomoči, se ustavi tudi osebni promet. Že lani je vlada na nujno intervencijo splitske trgovske zbornice naznanila, da so za to progo že odposlali štiri nove lokomotive. Teh lokomotiv pa šo do danes ni nikjer! Sedaj se je splitska trgovska zbornica znova nujno obrnila na vlado, da odredi takojšnjo pomoč, ker je drugače v nevarnosti prehrana prebivalstva.
—	Na Brezjah je bilo poročenih letos v januarju 5, v februarju 15, v marcu 4, y aprilu 4 in v maju 11, skupaj 39 parov.
—	Požar v Lešah je povzročil štiriletni deček, ki je v gospodarskem poslopju zažgal oblanice. Njegova mati se je tako prestrašila, da se je onesvestila.
—	Argentinski konzulat v Splitu. Konzul Argentinske republike Rihard Spanberg Se-gui je dobil od naše vlade exequatur za izvrševanje svoje službe v Splitu. Svoj konzularni urad otvori dne 2. junija t. 1.
—	Smrtna nesreča na zagrebškem kolodvoru. Na zagrebškem kolodvoru je 29. t. m. železničar Ivan Pišhor pri premikanju voz prišel med odbijače, ki so mu zmečkali prsni koš. Ostal je na mestu mrtev.
—	Redovnica zasačila cerkvenega talu. V samostanski cerkvi v Frankopanski ulici v Zagrebu je neki tat, ki mu niso mogli priti na sled, že celo vsak dan izpraznjeval puščico za darove. Tako je vsak dan pobral 100 do 150 dinarjev. Zadnji čas je prevzela stražo v cerkvi ena izmed redovnic. Ta je opazila pri puščici moža, ki je tam silno vztrajno klečal in molil. Ko so bili pa odšli vsi ljudje iz cerkve, je mož začel z žico izpraznjevati puščico. Re-dovaica je nato poklicala stražnika, ki je tatu aretiral. Tat je brezposelni delavec Štefan Kralj.
—	Novomeška porota. Poletno porotno zasedanje sc prične 2. junija. Kot predsedniki so določeni gg.: predsednik okrožnega sodišča dr. Jurii Polenšek iu deželnosodni svet-
niki dr. S. Dolenc, dr. Josip Fischinger in Aj Kuder. Obravuavali se bodo sledeči slučajil . 2. jun. Franc Slemenik in Jože Komplet, tatvina;, 3. j un. Jože Turk, uboj; 4. jun. Vincenc škoflanc, tatvina. — Morda pride še kak umor v razpravo, ker so trije slučaji v preiskavi.
—	Razne sleparije in tatvine. Cigan Jane« Gaberšek, okrog 40 let star, škilast, je izvabil od delavca Ivana Pečnika v Ihanu 1000 Din vredno vijolino in je neznano kam pobegnil. — Zasebnici Matildi Janžekovič na Stanovskem sta ukradla cigana Rudolf in Ju-« stina Reichard, doma iz Krope, več obleke in perila v skupni vrednosti 30000 Din. Cigan je ženi igrid in jo je motil, ciganka pa je kradla kot sraka. — Dva neznana "moška ata ukradla posestuikovi hčerki Rozaliji Koncilja v Gor. Kotu pri Novem mestu iz omare 130 Din. — Isti dan sta okoli 11. ure vlomila ravno ta dva vlomilca v zaklenjeno kočo Fr. Kocjančiča na Laščah pri Novem mestu. Odprla sta z dletom Skrinjo, iz katere sta ukradla zlat prstan s črkama F. K., zlat poročni prstan, tri pozlačene prstane, pozlačeno žepno uro z verižico in obeskom in pa žepno nikla-sto uro v skupni vrednosti do 2600 Din. Oba vlomilca so ljudje videli iu ju na videz dobrO poznajo, vendar no vedo odkod in kdo sta. — Posestnici Mariji Zasijal iz Ljubnice je ukradel neznan postopač 3 pare moških in .'Л para ženskih čevljev v skupni vrednosti 1400 dinarjev.
—	Zdravilišče Slatina-Radenci. Slatina« Radenci, Slovenija, edino zdravilšče v kraljevini S. II. S. za' srčne, ledvične in mehurčne bolezni. Naravne ognjenokisle kopeli, pitne kure z Radensko vodo. Terapija in Roentgen. Izvrstni zdraviliški uspehi. Električna razsvetljava in radio-zabave. Nizke cene. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte prospekte, Sezija od 1. junija do 15. septembra. Pred in po glavni seziji 40 odst. popusta na sobe. 2180
Ljubljanske norae.
lj Pozdravni večer krščansko socialnega delavstva, s katerim se je otvorilo slavlje 30-letnice krščanskosocialnega gibanja 31. maja ob 9 zvečer na vrtu Rokodelskega doma, je privabil poleg našega delavstva vse sloje somišljenikov SLS, tako da je vrt bil nabito poln. Večer je otvoril Srečko Ž u m e r, nakar je predsedstvo prevzel naš starosta, narodni poslanec Ivan G o s t i n č a r, ki je bil burno aklamiran. Nato so govorili različni govorniki, zastopnik Akademske zveze Tomaž Furlan, profesor Dolenec za Prosvetno zvezo, podžupan Stanovnik, kanonik Stroj, Gajšek iz Celja in drugi. Pozdravnemu večeru so prisostvovali mnogi poslanci SLS, zastopniki vseh uaših prosvetnih in gospodarskih organizacij, vsem na čelu poduačelnik SLS profesor Bog. Remec.
lj Krekova mladina v Ljubljani vabi na slavnostni delavski večer, ki se vrši nocoj ob 7. v dvorani Ljudskega doma v LjubljanL Vprizori se igra »Divji lovec«. Slavnostni govor ima tov. Jože Gostinčar, narodni poslanec. Na sporedu je tudi deklamacija »Naša pesem«, katero je zložil pokojni dr. Krek* Med odmori svira železničarski orkester. — Predprodaja vstopnic celi dan v Jugoslovanski strokovni zvezi, Stari trg 2, I. nadstropje.
lj Koncert »Ljubljane«, ki sc bo vršil ^ ponedeljek, 16. t. m., bo po času pač zadnja, po pomembnosti pa v prvi vrsti letošnjih koncertnih prireditev. Pele se bodo — izvzemši eno — samo skladbe najboljših ruskih skladateljev: Arhangelskega, Bortnjan-skega, Čajkovskega, Česnokova, Grječanino-va, Ipolitova - Ivanova, Ljvova, Ljvovskega, Zavadskega. So pa to samo skladbe vzhodne cerkve, ki jih pojo pri svoji božji službi katoličani (uniati) in pravoslavni. Oboji imajoi namreč isti stari obred pri službi božji, k£ izhaja iz apostolskih časov, uredili so ga pa' končno veliki vzhodni cerkveni očetje in uče-niki, zlasti sv. Bazilij in sv. Janez Zlatousti. Besedilo je ali povzeto iz sv. pisma ali pa iz obreda vzhodne cerkve, polno pesniških' lepot in iskrene pobožnosti. Skladbe so iz* brane tako, da so zastopane najrazličnejše) smeri iz razdobja skoro sto let: od patetič-4 nega klasicizma velikega Bortnjanskega preko mehke mistike Arhangelskega, absolutna umetnosti Čajkovskega do najnovejšega iz-raza globoke vernosti v Grječaninova in popolnoma samosvoje resnobnega, eksotično zvenečega čuvstvovanja v Česnokovu,
lj Herman Wendel, naš stari prijatelj, se je s svojo soprogo pripoljal v Ljubljano, od« koder se namerava podati na daljše študijske potovanje po naši državi. Prisrčno pozdravljena v naši sredi!
lj Prostor okoli cerkve sv. Jožefa se po« krije do cestnega hodnika z zelenimi preprog gami v obliki nizko rastoče trave, a tako, da bo mogoč prost obhod okoli cerkve. Te zelene preproge dobe okoli robov okvir v obi liki nizkega betonskega podstavka. Okoli tega podstavka kakor tudi v notranjosti tratic se nasadi nizko grmičevje. Ob vhodih v cerkev se namoste klopi. Obiskovalci cerkve ter prebivalci tega dela Ljubljane smo hvaležni magistralnemu gremiju za ta sklep.
Ij Govorilne ure kluba občinskih sveto« valcev SLS za stranke so vsak ponedeljek od 5. do 6. ure popoldne v tajništvu SLS za Ljubljano, Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropje.
STirtm 4L
STOVT5KT5U, đrte Г. jBfflja 1931.
'Stev. глј.
narodno zdravje predstojnik higijenskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivo Pire.
lj Ruska Matica. V nedeljo, 25. maja se je tržil v Mestnem domu prvi občni zbor Ruske Matice. Univ. prof. dr. A. Bilimovič je v imenu pripravli alnega odbora pozdravil navzoče člane R. M. ter je podal poročilo o nastanku R. M. ln o delovanju pripravljalnega odbora. Iz poročila je razvidno, da so bili prvi korala zn osnovanje R. M. storjeni dne 9. marca t. L, pravila R. M. so bila odobrena dne 30. aprila, v več ruskih in drugih slovanskih časopisih bo bili priobčeni članki o R. M.; dne 3. maja je priredila R. M. v Ljubljani prvi glasbeno-literarni večer; junija meseca namerava R. M. prirediti v Ljubljani razstavo ruske knjige in grafike; R. M. šteje sedaj IG dosmrtnih in 68 rednih članov, skupaj 84 članov. Nato je blagajnik pripravljalnega odbora, g. Ivan Koraš, poročal o finančnem položil ju R. M. Na dan 24. maja je bilo v matični blagajni 1945.25 dinarjev (sedaj je ta vsota narasla na 2.468.50 dinarjev). Občni zbor je odobril račun dohodkov in izdatkov ter je podelil pripravljalnemu odboru absolutorij. Nadalje je občni zbor sprejel pravila za osnovanje podružnic R. M. in pravila teh podružnic. Slednjič so bile izvržene volitve. Izvoljeni so bili za predsednika A. Bilimovič, za podpredsednika A. Ruč, za blagajnika N. Bobrecki in za tajnika N. Jezerski. Razun tega je bilo izvoljenih 11 odbornikov, pet članov nadzorstvenega sveta, predsednik in dva člana razsodišča.
lj Mestni magistrat in gostilniške takse. Pravkar je »pobrale mostni magistrat od nekaterih zavezanih ljubljanskih gostilničarjev takso izza i p. 61. srbskega zakona po 3000 dinarjev. — Tem povodom se je raznesla vest med prizadetimi krogi, da je mestni magistrat napravil to na svojo roko ter da ostane denar mostni občini. To vse ne odgovarja dejstvu. Mestni magistrat je takso pobral na podlagi posebnega dogovora mestnega župana z gospodom finančnim delegatom iz posebnih, zlasti upravnotehniških razlogov, dasi bi bila po zakonu to stvar finančne kontrole. Zgodilo se je le, kar zahteva zakon, ne glede da mestni magistrat ni bil v stanu ne zmanjšati in ne odpustiti takse. Da pa mestna občina ni dobila od teh taks ne vinarja, je razvidno že iz tega, da so vendar stranke prinesle koleke, ki jih je mestni magistrat na listinah obliteriral. — Toliko v pojasnilo.
lj Zasebne šole in — Ljubljana. Naj mi bo dovoljeno, da nekoliko зкаНт veselje naprednim Ljubljančanom, ki so si veselja mencali roke, ko so čitali >Slov. narode, češ sedaj jih pa bomo te srednjeveške mračnjake, ko bomo zaprli vse zasebue šole ter pognali matere Uršulinke in šolske sestre ter učiteljice iz Lichtenturničnega zavoda na polje«. Kaj so si te prosvitljene napredne glave pri tem mislile, sicer ne vemo. Prej kot ne — ničesar, kot po navadi, ker te glave misliti sploh niso vajene. Kvečjemu morda, kako bi v samo jtan-ske celice vselili Itaka Wranglovce, v šolske sobe pa vojaštvo, ki naj kroti one, ki se ne morejo sprijazniti z režimom. Da bi ta režim najraje požrl vso zasebno list, škofove zavode, samostane, itd., kakor je pobasal deželno imetje, to leži na dlani. Na nekaj pa pozablja prosvetljena napredna glava z »Narodom« j vred: Kje pa naj se šolajo one stotine deklic, ki dobivajo sedaj vzoren šolski pouk pri Ur-šulinkah in v Lichtenturničnem zavodu z izvrstno meščausko šolo? Ali bo zidala šole država? Tista država, ki šole znpira? ln ki jim ne daje sredstev, da bi mogle izvrševati svojo kulturno nalogo? Suplent brez profesorskega Izpita na ministrskem stolen tega ne stori. To stoji. Torej bo morala zidati šole mestna občina ljubljanska Toda kako? Napredni gla-van ti pride prav gotovo ter se pritoži proti tema da se najame posojilo. Drugega "red-slva pa ni. — Sedaj nraj se krega napredna glava sama s seboj: obenem se veseli, da se zapro vse zasebne šole, istočasno pa ne gre v njene omehčane možgane, da bi mesto zidalo šole in se pri tem zopet zadolžilo. Tega tudi ne dovoli naša lokalna vlada, kar smo čuli prav zadnji čas. Torej preostaja le še eno, kar pa je že proti pravilu, če velja še rek, da »tertium non datur«, — namreč da ostanejo otroci (slovenski seveda) brez šol. To bi bilo morda po belgrajski balkanski miselnosti res pravilno. Po naši slovenski pa ne! Mi stariši protestiramo odločno proti kakršnikoli nakani, ki bi imela zn posledico okrnjenje sedanjih šol. — Oče desetero otrok.
Ij Gremijalna soja mestnega magistrata se Je vršila v petek 30. maja. Iz posameznih re-leratov poročamo sledeče: Prošnjo Josipa Gor-jupa za prenos Kapusove fijakarske koncesije se odkloni. Antonu Koserju зе podeli koncesija za vodovodno inštalacijo. Na predlog obč. svetovalca dr. Val. Rožiča se sklene priporočiti obč. svetu, da podeli meščanstvo prosto pristojbin g. Alojziju Banovcu, zvonolivarju, uslužbencu že nad 50 le t pri tvrdki Zvona me in livarne d. d. Fricko Juvanu se dovoli do preklica postaviti kiosk na kongresnem trgu, istočasno se mu pa ukine dovoljenje za svetlobno reklamo ob cesti na Južni kolodvor. — Berlot Francetu se odvzame stojnica in podeli Mariji Jalenovi. Prošnji Neže Siard za premestitev stojnice so odkloni, enako se odklonita prošnji Josipine Sclmabl za lopo v šolskem drevoredu ter prošnji Minke Lovše in Josipine Rovan za postavitev stojnice. Uporabna dovoljenja se dovolijo: Dragolin Hribar, Gradišče Z, skladišče. Just Piščanec, Skolja ulica 10,
prezidava Ludvik Gerkman, Sv. Petra cesta 71, prodajalna. — Stavbna dovoljenja sc dovolijo: Leopold Tratnik, Sv. Petra cesta 25, go-stilničarska veranda. Valentin Urbančič, Za-bjak 8, prodajalna. Тоуагпа za Idej, prizidek. Ivan Bolta, Krakovska ulica 20, prezidava. Josip Banovec, Sv. Jakoba nabrežje 39, peka-rija. Martin Colarič, Dunajska cesta il4, drvarnice. Ivan Knez. Celovška cesta 76, kanalizacija. Rudolf Croszy, Kolodvorska cesta 208, garaža. Ivan Vidmar, Črna vas 38, nova hišica. Josip Šerjak, Peruzzijeva pot, nova hišica. — Ponudba Hedžeta za dobavo gramoza so sprejme 1 m' a 20 Din. Prošnja g. Paulina za nov propust pod Rožnodolinsko cesto se odkloni. Odklonita so prošnji Antonije Javk, čipkarice, Sevlje, za prodajo čipk na trgu ob tržnih dneh in Jedert Mlakar, čipkarice, Zminec, za prodajo čipk na trgu ob tržnih dneh. Prošnji Rudolfa Pušnika, konjskega mesarja in prokaje-valca, Rimska cesta 19 za postavitev lope za prodajo konjskega mesa na trgu se ugodi. Odklonijo se pa prošnje: Ivane Knific, za barako za prodajo jestvin in pokalic na trgu. Josipine Štokelj, za stojnico za prodajo sadja m zelenjave na trgu. A. Bezenšek, za prodajo lastnega izdelka domačega platna na trgu ob tržnih dneh. Ive Šiler za prenos stojnice za prodajo slamnikov iz Sv. Jakoba trga na Vodnikov trg. Računski ravnatelj g. Vole je predložil 151 računov za 478.922.99 Din, ki se odobrijo in izplačila dovolijo. — Za kopališče na Ljubljanici se dovoli za nujno potrebna popravila, ki bodo stala okoli 95.000 Din, izreden kredit iz tekočih dohodkov, do zneska 60.000 Din. — Pri kopališču so bo napravila tudi lopa za shrambo bicikljev. Kopališče se bo odprlo v pondeljek 2. junija t. 1. — Kavarni Europa se dovoli postavitev stolov na terasi proti letni najemnini 1500 Din. — Dovoli se kredit 3500 Din za ureditev nasadov prod cerkvijo Sv. Jožefa. Tozadevni predlog je svoječasno stavil g. podžupan dr. Stanovnik, načrt sta izdelala gg. mestna arhitekta in ga je osvojil tudi višji vrtnarski nadzornik Hajnec. — Očiščenje in obrezovanje drevja ob Ilovici in Ižanski cesti se je naročilo najemnikom. Najemnina kavarne Europa za postavitev stolov na prostoru pred pavarno, se določi letno na 1000 Din. — G. obč. svetovalec Pire predlaga, da se •čistilcem kanalov zboljšajo plače, kar se sprejme. Na predlog obč. svet. Pirca se nadalje dovoli kredit 45.000 Din za regulacijo Ravni-harjove ulice. Predlog na zvišanje pristojbin prisednikom posredovalnega urada se odloži in se bo o njem razpravljalo v prihodnji gre-mijalni seji.
lj Izpostavljeno dete. Dne 24. marca smo poročali, da je našel Leopold Hafner na klopi sosedove hiše na Poljski cesti 1, ko se je vračal po noči od dela domov, izpoloženega novorojenčka. Otroka so oddali v Dečji dom, policija pa je uvedla obsežno preiskavo, da najde otrokovo mater. Po žendarmerijskih poizvedbah so sedaj ugotovili, da Je otrokova mati neka Marija Guzelj, služkinja, doma iz Stare loke, ki je povila dqte v ljubljanski porodnišnici. Podrobnosti še niso znane.
lj Ukradeno kolo. Trgovskemu poslovodji Iv. Rozini je bilo ukradeno kolo znamke »Tribuna« št. 5S2.790 (na drogu pod sedlom) iz veže na Miklošičevi cesti št. 4. Kolo je črno pleskano, ima na kolesih zelene črte, pnevmatika bela in dobro. — Izsleditelj tatu dobi 500 Diu nagrade.
lj Aretacije. Radi postopanja so aretirali v Zeleni jami brezposelnega deiavca Franceta Vrstovška. Na Aleksandrovi cesti pa so aretirali Marijo Dužnikovo iz Sneberja ki je ukradla iz mlekarskega vozička Mariji Gosovi iz Gline 100 Din vreden prt, ruto in vrečo, Mariji Kosovi z Jezice pa 100 Diu.
Majarončkovo gostilno poleg Leonina
e senčnatim, idiličnim vrtom, kjer sc tudi balina, in prostorno hladno vcraado, z izvrstno pijačo in izborno kuhinjo toplo priporoča go-Uilničarka
LOJZIKA GORJUP.
Turisfika m šport.
Volitve za »Fond za maganje siromašnih stutienata Beogradskcg Univerzteta«.
V nedeljo, 25. maja doživela jo zopet bel-grajska univerza jako buren dan. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos vrSile po napetih pripravah in po nenavadno živi agitaciji volitve za »Fond«.
Ze takoj zjutraj ob 7 vrelo je v obeh univerzitetnih poslopjih. Novo univerzitetno poslopje ni imelo več akademskega lica, bilo je vse, celo ed zunaj, preprežeuo s plakati, slikami, karikaturami najraznobamimi in pisanimi. A. v vestibulu sploh ni bilo drugega videti kot ogromno morje plakatov z napisi: »Dole sa reakcijom« in drugimi sličnimi napisi. Pravi kaos nastopi ob devetih, ko so je začel v avli stare univerze občni zbor. Manifestirala je skrajna nepomirljivost posameznih političnih struj. Hrnsč, vpitje, žvižganje jo ! onemogočilo, da bi mogel pazljivi slušatelj slišati le en stavel^ poročila odbornikov o preteklem poslovnem letu. Prizadevanja predsednika zbora, da pomiri zdaj radikale, zdaj zopet ostalo opozicijo bila je brezuspešna in zbor je moral poteči v tej babilonski zmešnjavi. Končno da predsednik upravnemu in nadzornemu odboru absolutorij in na dnevni red pride zadnja točka: volitve, katere so se pričele okoli enajste ure. To razburkano morje poplavilo je sedaj avlo in hodnike nove univerzitetne zgradbe, kjer so se vršile volitve. Kmalu se je pojavila na akademskih tleh popolnoma nepoznata publika, publika katera je bila vse prej kot akademska: že postarani profesorji, uradniki itd. iz vseh krajev Srbije, katere so dovedli radikali, da glasujejo za njihovo listo ter si tako z najemniško četo rešijo večino. Glasovanje se je vršilo cel dan in šc pozno v noč. Za časa glasovanja so se vršile burne debate, ostre medsebojne diskusije, katere so se seveda sem ter tja tudi konkretno objasnile s palicami in med katerimi so se čuli glasni vzkliki: »Živela opozicija. Živel blok, Živela republika, Živel Radič« itd. Glasovanje je bilo zaključeno šele ob 11 ponoči, nakar se je prešlo na seštevanje posameznih glasov. Zdaj šele je nastopila sihm napetost med volivci, katerih večji del je vztrajal ves čas bodisi v avli bodisi na tro-toarju pred univerzo in nestrpno pričakoval končni izid. Ali šele ob dveh popolnoči so bili objavljeni sledeči defiuitivni rezultati: radikali so dobili 501 glas, komunisti 365, re-publikanai 257, demokrati (Davidovič) 255, samostalni demokrati (Pribičevič) 110, zem-ljoradniki )Selo) 61, druga grupa zemljoradnikov (republikansko zemljoradničko stuuent-sko veče) 23 glasov.
Športni teden. .
Malo je zanimanja za druge prireditve in tekme, vse gleda samo v Pariz; tam se pa vrsti presenečenje za presenečenjem. Moštva, o katerih smo prej prav malo slišali ali pa nič, si bodo tako nekako mimogrede priborila prvenstvo, stari bojevniki nogometnih igrišč se pa sesedajo kakor bi bili nadušlji.vi. Spanci, ki so bili med najmočnejšimi, so podlegli romanskim bratom Italijanom, Amerikanci so v boju z Estonci niso prav nič izkazali, Čehi v boju s Turki tudi ne posebno, izvrstno pa Švicarji proti Litvancem. Kako lahko so Uru-guayci premagali Jugoslovane, smo že poročali; z lahkoto so pogazili Madjari Poljake, prav tako Holandci Rumune in Francozi La-tvijce — razlikujemo Litvo z glavnim mestom Kovno in Latvijo z glavnim mestom Riga —. Kakor je bilo pričakovati, so Irci potolkli Bolgare; Čehi in Švicarji so se borili najprvo neodločeno, uato so pa Švicarji zmagali, z majhno diferenco 1 :0, a zmagali so. Italijanom
o
Mnogoštevilno obiskan sestanek
JDS na Kurešcku. (Po >Jutru«J
Luksemburžnni niso bili kos. Razočaral je bo] Madjarov proti Egipčanom, Madjari so bili po raženi, deloma po lastni krivdi. Bajni Urugu-ayci so se z Amerikanci kar igrali; ko so do segli tri točke, so počivali in so se samo to liko branili, da niso mogli Amerikanci naprej; pravo norčevanje.
Nov svetovni rekord je napravil Finec Ri-tola v teku na 10 kilometrov; porabil je 30 minut 35.4 sekunde; prejšnji rekord Finca Nurmija je bil 30 :40.4. JO km pol ure!
V težki atletiki omenimo Francoza Ri-goulot, tekmeca v tej panogi pri olimpskih igrah; od tal je potegnil z eno roko kvišku 80 kg, z ohema 100.5 kg; obojeročno je sunil — ob prostem gibu do prsi — 135 kg, z ne-prostim dvigom 145 kg.
Svetovni mojster težke atletike Karel Svo. hoda, je praznoval na Dunaju 25 letnico svojega športnega delovanja. Leta 1911 je 4. no vembra s sunkom dvignil do vzročenja 185.6 kilogramov, in ta rekord z obojeročnim sunkom še danes ni dosežen. Leta 1912 je trikrat sunil ,180.7 kg, kar je še skoraj več kakor omenjeni rekord. Njegov rekord v obojeročnem težkem dviganju je 160 kg, brez upogiba hrbt« in kolen pa 121.5 kg.
Ilirija : Sportvorein, Beljak. Danee ob
17.30 se vrši na sporlnem prostoru Ilirije nogometna tekma med Ilirijo in koroškim prvakom Sporlvereiuom iz Beljaka. SV se nahaja letf-s v jako debri formi. Dosegel je več dobrih rezultatov proti dunajskim in graškim moštvom ter ima izglede, da si vnovič pribori prvenstvo koroškega nogometnega saveza. — Zadnje srečanje mod Ilirijo in Beljačani jeseni 1923 je končalo z 2 : 1 v prid SV. — Kot predigra se vrši ob 16. uri prijateljska tekma med rezervo Ilirije in agilnim SK Trbovlje. — Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Znižane vstopnice za redne člane, dijake in vojake se izdaja samo v predprodaji, vstopnice za nedoletne do 14 let po 3 Din samo pri blagajni na prostora.
Naznanila-
Družabni klub priredi za binkoštne praznik* izlet v Postojno in si ogleda slovito postonjsko jamo. Sestauek, spored in odhod iz Ljubljane se objavi pravočasno v Slovencu. Skušalo se bo dobiti polovično železniško vožnjo do Rakeka. Vsak naj si preskrbi v ta namen potni list ali legitimacija s fotografijo ter člansko legitimacijo Planinskega društva. Brezplačno dovoljenje za prekoračenje državne meje odnosno vizum preskrbi Družabni klub vsem udeležencem, v kolikor bo to ob tej priliki mogoče. Pismene prijave z znamko za odgovor sprejema ter daje informacije do srede, dr.e 4. junija odbor Družabnega kluba, Miklošičeva cesta 5 Akademski dom in sicer dnevno od 18 do 19 po poldne. — Predsednik.
Družba sr. Eliiabeto Osrednji svet društva sv. Elizabete ima redno mesečno sejo prihodnji torek, to je 8. junija od 5 popoldne v Jugoslovanski tiskarni.
Opoinrjnmo na današnjo veliko pevsko prireditev v hotelu Tivoli povodom Slavčeve 40 letnice. Po končanem pevskem in godbenem koncertu ee razvije pro.sta zabava. Med sporedom se bodo predajale srečke za srečolov, s krasnimi dobitki, ter se nahaja med dobitki, kakor že omenjeno, en vagon premoga. Začetek ob 4 popoldne.
Frančiškansko prosvetno društvo т Ljubljani ima svojo redno odborovo sejo prihodnjo sredo, dne 4. junija.
Prostovoljno gasilno društvo Jožica priredi veliko vrtno veselico v prostorih Jakoba Pavšiča, Kleče. K obilni udeležbi vabi odbor.
Stara Vrhnika. Tukajšnje gasilno društvo prt redi vrtno veselico letos 6. julija, v slučaju slabega vremena 13. julija z jako bogatim sporedom. Tudi letos izda društvo ob tej priliki list >Podkurenski Vestnik« z jako zanimivo vsebino. Prosimo vse, kateri žele poslati za list kak spis, inserat, oli želo list prodajaU proti dobri proviziji v svojem lokalu, naj se blagovolijo obrniti takoj na druStvo za pojasnilo. Priporočamo list posebno glede oglasov (inseratov), ker bo list izšel v večji nakladi kakor leta 1922 ter se bo prodajal po celi Sloveniji, med našimi rojaki v Ameriki itd.
Podružnica .Tugoslovensko Matico v Medvodah priredi danes ob B popoldne v prijaznih prostorih podružničnega predsednika g. šuštersiča na Se-ničici vrtno veselico.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjo* in graverjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občinstvu, da ostanejo njih trgovine ob kinkoštnib praznikih in sicer v nedeljo popoldan in ▼ pondeljek celi dan zaprte. Odprte bodo torej le v nedeljo dopoldne. P. n. občinstvo se vsled tega naproša, da si eventuelne potrebščine pravočasno nabavi.
Iilet društva »Soče« na Orle—Rudnik se vrši
danes. Odhod točno ob 2 popoldne od mosta čez Grubarjev kanal (Karlovska cesta). Izleta se udeleži godba in 80 pevcev. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva.
Načelstvo zadruge mesarjev in prekajovalro v Ljubljani naznanja da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 6. junija ob 8 dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti vse tozadevne listine.
Domača veeclira se vrši danes v gostilni pol Klančkom (Zgonc) Pot v Rožno dolino ob 4 popoldne. Gosto bo zabaval kilaiski natakar. Postrežba točna in solidna. .Vstop prost. Se priporoča Marija /,gono.
C
Nadškof Cieplak.
»Daily Mail« prinaša razgovor z nadškofom Cieplakom o njegovem bivanju v ječi in izgonu iz Rusije. Nadškof sploh ni vedel, da je pomiloščen in jo ves čas pričakoval izvršitve smrtne obsodbe. Šele na latvijski meji so mu rekli, da ne bo ustreljen, temveč izgnan.
Nadškof Cieplak pripoveduje:
»Bil sem v celem zaprt 16 mesecev. Ko sem bil obsojen na smrt, sem prišel v samotni zapor lubjanske ječe. Teden pozneje so me dali v skupne moške prostore iste ječe. Tam ni bilo tako strogo in sem celo dobival liste. Obljubovali so mi. celo pomiloščer.je in oprostitev, če podpišem izjavo o priznanju sovjetske vlade, kesanju v protirevolucijskem delovanju in se zavežem biti zvest sovjetom. Odklonil sem to ponudbo in bil prepričan, da pride prav kmalu smrt. Nisem vedel za dan in uro ter sem se pripravljal vsak dan na konec.
V tem mučnem pričakovanju je minil dan za dnevom. Živel sem kot vsi drugi jetniki, a bil sem popolnoma osamljen. Nekoč je opazil vojak, da govori z menoj neki v isti sobi zaprti profesor. Drugi dan so odpeljali tega človeka ven in nismo več zvedeli, kaj je ž njim bilo. Ta dogodek je prestrašil moje sotrpine, ki so se me začeli dosledno izogibati. Tudi jaz nisem hotel govoriti, da ne zakrivim smrti enega ali drugega. Kake tri tedne pred mojo oprostitvijo (za katero sploh nisem vedel), so me zopet privedli v samotno sobo, celo ostro zastražill in mi odvzeli časopise. Mislil sem, da bo kmalu konec. Nisem bil torej začuden, ko sta tri tedne pozneje prišla dva oborožena vojalca in me odpeljala seboj.
Prišel sem iz ječe in odpeljali so me v zaprtem avtu. Nisem vedel, kam me peljejo in sem bil jako začuden, ko sem se znašel na enem izmed moskovskih kolodvorov. Vojaka sta me takoj peljala na peron, kjer smo se vsedli v voz III. razreda. Nihče mi ni rekel niti besede. Mislil sem, da bodo izvršili mojo obsodbo v kaki ječi na deželi.
Ko se je zjutraj vstavil vlak na neki postaji, so mi rekli, naj izstopim. Sel sem iz voza in čakal na vojake. Zdaj je stopil k meni neki uradnik in vprašal, ali imam kaj podvrženega carini. šele zdaj sem začuden izvedel, da se nahajam v Sobežu, mejni latiški postaji. Nato se je prikazal vojak, ki mi je sunil v roko neki papir in se takoj izgubil. V papirju je stalo, da sem izgnan iz sovjetske Rusije. Zraven je bil tudi latvijski vizum. Nisem vedel, kaj bi naj storil. Nisem imel niti denarja niti kruha. Pomagal mi je neki popolnoma nepoznani mlad latiš. Ko sem mu povedal svojo zgodbo, mi je plačal zajtrk in kupil listek do Rige. Ko sem tja prispel, sem šel peš od kolodvora v hišo katoliškega škofa Tranzunsa, mojega nekdanjega učenca. Vrata mi je odprl škof sam, a me ni poznal. Šele takrat, ko sem rekel: »Niti moj dijak me ne pozna več,< je zakričal škof Tranzuns: »Nadškof Cieplak« in me objel. Izgledal sem kot starec z doljo sivo brado in lasmi do pleč, nisem imel niti plašča niti klobuka. Ni čuda, da me ni mogel spoznati celo moj učenec.«
Na vprašanje sotrudnika »Dailv Mail«, kaj se je zgodilo z ostalimi, istočasno obsojenimi katoliškimi duhovniki, je odgovoril nadškof Cieplak, da jih ni videl od časa, ko so stali vsi skupaj pred sodnijo. Bogve, če so še živi.
Ilruguaya.
Lani je odšel znani cirkus Sarrasani v Južni Ameriko. Prvič je igral v Montevideo. Dr. Kober, zdravniški spremljevalec cirkusa nam pripoveduje o začetnih težavah, potem pa preide na mesto in na deželo ter pravi.
Tukajšnjim ljudem moraš nuditi najboljše in najlepše, presenetiti se ne dajo, zanje ni pod solncem nič novega. Lahko to razumemo, če vidimo, kako si ta bogata in srečna dežela nabavlja vse ugodnosti vsega sveta, z denarjem, ki je dolarju tako blizu, ves luksus, vsako tehniško iznajdbo in kako vse to uporablja, da bolj udobno živi. Montevideo s svojimi 350.000 prebivalci se ti zdi evropsko pro-vincialno mesto. Ozke so ulice, hiše enonad-stropne, po naših pojmih lahke in primitivne, v sredi pa »patio«, s cveticami okrašeno dvorišče, pokrito s hladečim kamnom. Tam prebije družina vroči dnevni čas. Hišna vrata so vedno odprta, tudi v hotelih spijo pri odprtih vratih, lahko s ceste ven študiraš domače življenje. Zvečer stojijo na balkonih in iaostovžih ali pa pri vratih deklice in žene, lepo napravljene in vse napudrane. Razsipna se zdi že čezmerna potrata rumene medi (mesinga) na izveskih zunaj na hišah, če pogledaš po kakšni ulici dol, se povsod kar bliska in lesketa, da ti jemlje vid. »To ni nič, mi imamo.« V trgovinah dobiš prav vse, kar proizvaja svet; vse so polne, tam, kjer stanuje gospoda, in tam, kjer so delavci doma, vse kupuje in nihče si ničesar ne odreče. Vidiš najfinejše gostilne, kavarne in sladčičarne, kine s severo-ameriškimi filmi, gledališča, vsega toliko, kakor v kakšnem evropskem velemestu. Ker ženske zvečer ne gredo od doma, strežejo povsod samo moški, kar se nam v začetku zelo čudno zdi. Lepih trgov in reprezentačfnih tliš boš pa v Montevideo zasloni iskal, prav
tako tudi velikih modemih prodajaln. Vse je le bolj malomestno, kramarsko, domače; orientalsko pestrost pa predstavljajo pocestni prodajalci, snažilci čevljev in klicarji.
Središče Montevidea je trg neodvisnosti, s spomenikom narodnega junaka Artiga, ki jo v prvih desetletjih prpteklega stoletja izvo-jeval Uruguaju prostost, proti Spancem, Brazilcem in Argentincem. Na tem lepem trgu vidiš vse, kar razlikuje Montevideo od evropskih velikih mest: pahne, avtomobile, svetlobo.
Sicer pa palme v Montevideo riiso doma. Pokrajina tu še ni tropična, ravnina zunaj je travnata stepa, v vrtovih vidiš vse cvetice, ki jih poznamo tudi mi, vidiš citrone, oranže in olive, evkaliptus in fige, nekie drugje je drevored iz bambusovih debel, a palm v Urugu-ayu ni. Palme tu na trgu so vitke in lepo zeleno, a niso tukaj doma. In če zvečer poleg njih žarijo električne luči, v snopičih po pet skupaj, misliš, da si obenem v pragozdu in sredi civilzacije. Nočna razsvetljava je bajna, premleta fraza o »morju luči« je tukaj resničnost. Po vseh dolgih ccstah se svetijo cele verige luči, prehuda je niih svetloba. Zakaj to? Ponoči v glavnem mestu Uruguaya ne delajo, na sprehod pa ljudje tudi ne hodijo; vsaj bolj ne kakor na Dunaju ali v Parizu. Ampak: mi imamo, mi si to lahko privoščimo, razsvetljene ceste so bolj prijetne kakor temne. Zakaj pa torej ne bi gorelo?
Tako prevzema južno ameriški človek vse iznajdbe, ves moderni tehniški komfort: luč, telelon. radio, električno železnico, avto. Ves svet je zato tukaj, da ustvarja ugodnosti za malo deželico ob »srebrni reki«. Električnih železnic je izredno veliko, vsa vožnja stane štiri centave, vozijo se pa tudi na najmanjšo razdaljo, peš okoli letati ni prijetno. Tako je postala Južna Amerika tudi dežela avtomobila. Vsaka srednjemeščanska družina v Montevideo ima svoj avto. Sami Fordi, majhni, lahki, za vožnjo po mestu. Stanejo 650 do 1200 pesov, ki si jih vsakdo kmalu prihrani, če ima le razmerno dobro plačo. Vsi vozovi so istega tipa, nadomestne dele si lahko povsod kupiš. Kdor kupi voz. ga zastonj izvežbajo v vožnji. Severna Amerika je dežela tehniškega in mehaničnega dela, Južni Ameriki lega zamotanega delovnega ustroja ni treba, ona živi — in kako dobro! — od naravnih zakladov in od ugodne lege.
• • •
—	Veličasten sp rojem kardinala Munde-Icina v Chicagu. Dne 12. maja se je vrnil v Chicago tamkajšnji nadšof George Mundelein kot kardinal. Kako visoko cenijo Američani katoliško cerkev in posebej nadškofa Mun-deleina, je pokazal veličastni sprejem, ki ga je mesto Chicago priredilo novemu kardinalu. Fo vseh cestah, po katerih se je vozil kardinal, od kolodvora do katedrale, so tvorile špalir razne korporacije, šole, društva, župnije itd. Sodelovali so vsi meščani brez razliko vero in prepričanja. Po Dearborn ulici so tvorili parado večinoma dijaki srednjih in visokih gol. Sprejema so se častno udeležili tudi Slovenci. Slovenski župniji sv. Šteiana in sv. Jurija sta imeli določeni skupen prostor med 28. in 29. ulico Vrle slovenske šolske sestre so pripeljale mladino z zastavicami; sto mož broječe slovensko društvo Najsvetejšega imena je sodelovalo na paradi na 13. cesti Vsega se je udeležilo parade stotisoč oseb, gledalcev pa je bilo nad pol milijona. Ljudstvo je kardinala na vsej poti radostno pozdravljalo. V katedrali se je najprej vršil blagoslov z Najsvetejšim, nato je kardinal podelil apostolski blagoslov.
—	Državni nameščenci v Italiji. Glasom italijanske uradne statistike je bilo dne 1. aprila v italijanski državni službi 499.786 oseb. Celokupni stroški za uradništvo znašajo 4781 milijonov lir. Od novega leta 1924 se je število državnih nameščencev pomnožilo za 7225 oseb, ki odpadejo večinoma na vojaške službe in začasno delavstvo v državnih podjetjih, dočim je število stalnih uradnikov v civilnih službah padlo za 1117 oseb. Pri železnici se je zvišalo število stalnih nameščencev za 26 tisoč 622 oseb, odpuščenih pa je bilo 31.490 začasnih nameščencev, tako da se je celokupno število nameščencev pri železnici znižalo za 486S oseb. Število vojaškega osebja se je pomnožilo za 10.635 oseb ter so znašali stroški za celokupno državno osebje 1. aprila 73 milijonov lir več nego 1. januarja.
—	Nova vogeska železnica. Francoska vlada je dovolila anketno postopanje za neposredno železniško zvezo med Alzacijo in ostalo Francijo. Colmarski občinski svet zastopa načrt Colmar—Kaysersberg—Ste. Marie—aux Mir.es z velikim vogeškim predorom, ki naj bi imel največ 10 mm padca na vsak meter.
—	Fašisti so ukradli miljarderjevega sina. V Chicago so ukradli italijanski fašisti sina miljarderja Frank-a, da izsilijo od očeta visoko odkupnino. Ko jim je pa prišla policija na sled so otroka umorili.
—	Obsojena ruska knjeginja. Iz Moskvo poročajo, da je bila obsojena na U let težke ječe bivša ruska knjeginja Obolenska, hči nekdanjega župana v Petrogradu. Obsojena je bila zaradi več tatvin.
—	Tragedija zapuščenega moita. Pred nekaj dnevi je napravil konec svojemu življenju v Liblinu pri Plzsiu mizarski delavec Vaclav Fišer. Ko le bil namreč na orožnih vajah, mu
je umrla nadvse ljubljena žena na porodu in dete, kar je moža silno potrlo. Fišer, dober in vrl človek, je bil radi nepričakovane *mrti tako obupan, da se je končno nekaj sporekel s etaršf, na kar je odšel iz rojstnega kraja. Minule dni se je vrnil v svojo rojstno hišo ter prosil fitarše odpuščanja, kar je seveda tudi dosegel. Ko je bival doma, je jel tožiti, da ga boli glava. Bil je tiho in ves zamišljen. V ne-opaženem trenutku si je prerezal vrat in žilo na roki. Rane so bile smrtne in dasi so poklicali nemudoma zdravnika, je mladi mož izkrvavel.
—	Konj — starp*. Te dni ie v Newyorku poginil konj »Clover«, ki jc bil gotovo najstarejši konj nn svetu, zakaj dosegel je starost 53 let. Da je mogel dočakati toliko let, je zasluga žene Hardintjove, vdove po rajnem predsedniku, ki je založila zanj, ko ni bil več za nobeno rabo (v svojih mladih letih je zmagoval na dirkalnih tekmah), glavnico v znesku 100 funtov šterlingov, ki je kmelu tako narasla, da je bil »Clover«: prav po kraljevsko preskrbljen. Konja bodo negačili in podarili prirodno-hisioričnemu muzeju v Ne\vyorku.
—	Maščeval ee je na nedolžnem oiroku. Te dni je bilo vse prebivalstvo v Litoniišlu razburjeno, ko je počil glas, da so našli otroci v bližnjem gozdu umorjenega sedemletnega dečka Ludvika Rolečka. Sodna komisija je pregledala truplo dečka, ki je imel prerezan vrat. Umor je izvrši' delavec Zastera, ki je pri dečkovi materi stanoval, a je bil zaradi svojega slabega vedenja odslovljen iz službe in stanovanja. Za odpoved stanovanja se je sklenil maščevati nad dečkovo materjo, ki od strahu pred njim ni hodila sama, ampak zmeraj v družbi. V svoji črni maščevalnosti je zvabil dečka v gozd ter ga tam živinski umoril. Deček se je po dejanju še nekoliko po kolenih plazil, kar je pričala krvava sled. Morilec si je po groznem činu urnil roke v ribniku ter se nato na bližnje drevo — obesil.
—	Žalcstaa statistika. Po uradni statistiki je bilo letos v 45 premogovnikih v ostravsko-karvinskem okolišu v mesecu marcu 6 smrtnih poškodb, 130 težldh ter 1086 lahkih, v februarju 2 smrtni poškodbi, 118 težkih in 1012 lahkih, v januarju 6 smrtnih, 145 težldh in 814 lahkih telesnih poškodb. Vsega skupaj je bilo v omenjenem premogovnem okolišu prijavljenih letos v prvih treh mesecih 14 smrtnih poškodb, 393 težkih ter 2912 lahkih ali vsega skupaj 3319 poškodb.
—	Ni se prevzel. Sin predsednika Zedi-njenih držav Coolidgea, Calvin, je zaposlen na plantaži nek epa Dickinama Daya, kjer veže suhe tobačne liste v svežnje. Ta plantaža leži v Hatfieldu v državi Massachulett in mladi Coolidge se siednji dan tja piipelje na kolesu iz očetove hiše. Tisti dan, ko je njegov oče postal predsednik Zedinjenih držav, je prišel Calvin na delo kakor po navadi. Za deveturno delo zasluži dnevno tri in pol dolarjev. »No, mladi mož,« je povzel Day, kl je bil precej iznenaden, ko je videl prihajajočega mladeniča, »tako torej, tvoj oče je sedaj predsednik?« — »Da, gospod, že vem,« se je glasil odgovor. »Na kateri parceli bom danes delal?« je vprašal mladenič, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo.
—	Budimpešta izumira. Kakor izkazuje statistika mesta Budimpešte, v poslednjem času stalno presega število umrlih število porodov. V aprilu se je rodilo 1460 ljudi, a v istem času jih je umrlo 2213. V notranjem mestu so bili samo 4 porodi, a 239 mrličev. Od začetka letošnjega leta je bilo v budimpeštan-skem imeniku zapisanih 5486 porodov, a 7594 umrlih. Glavni vzrok obile smrtne žetve je tuberkuloza pljuč, ki se vedno bolj širi vsled rastoče bede in pomanjkanja.
—- 24 ur v boju s somi. Mornarja Cl. Sta-den so napadli v Indijskem oceanu somi; bil je v majhnem čolnu, 250 km od obale. Somi so hoteli čoln prevrniti in se je branil mornar celih 24 ur z nožem proti niiru. Neka angleška ladja ga je vzela na krov; en som je že plaval mrtev po vodi.
TUDI ŽRTEV AVTOMOBILA.
Vse pada in izginja. Ko je prišla na Angleškem na krmilo delavska vlada, je takoj odpravila lepo, a brezpomembno službo kraljevega konjušnika. V prejšnjih časih je bila to ena od treh najodličnejžih služb na kraljevem dvoru, in imenovanje za konjušnika je bila izredna čast. Konjušnik je moral biti lord in član ministrstva. Njegova plača je znašala 250 funtov na mesec. Kadar je kralj konja zajahal, je smel konjušnik konja držati. Odkar iina pa kralj avtomobile, je ta služba odveč.
RUSKA ŽENSKA IMENA.
Boljševizem je rodil kaj čudne sadove. Imena, ki jih dajejo starši otrokom, so zelo raznovrstna, samo ne taka, kakršna so bila včasih. Preobrat ho tudi v tem oziru seveda spet vse spremenil. Veliko je staršev, ki imenujejo otroke po rekah in gozdih, tako Dnjepr, Volga, Moskva. Drugi pa vzamejo imena kar iz vsakdanjega političnega življenja in se zelo čudno sliši, ko kliče mati hčerko Zveza, Občina, MarsejezR itd. Lepša so že imena ori-entske primesi, kakor Malo solnce ali Poljska cvetlica.
ROJI KOBILIC - PROMETNA OVIRA.
Ze v starem teslasičiru igrajo kobili .c, ki ao v ogromnih rojih zatemmle soince, veli-
ko vlogo; pa tudi dandanes povzročajo v tro-pičjiih krajih Afrike velike skrbi ondolnemu prebivalstvu vsled njihovega uničevanja rastlin in drevja. Celo železniški promet ovirajo in se smatrajo, kot poroča »Railway Gazeto«, v Južni Afriki kot prometna ovira. V mnogoštevilnih slučajih so se vsedli celi roji teh požrešnih živalic na kolesa lokomotive iu ako-ravno jih je bilo na tisočo zmečkanih, so kljub temu povzročile, da se je vlak ustavil. Velikim zamudam osebnih, poštnih in tovornih vlakov v Južni Afriki so skoro vedno vzrok kobilice. Uprava južnoafriških železnic jo končno sklenila, da odpomore temu zlu. Vlak so opremili z tli r. Diesel-lokomotivo, ki je nosila zračni kompresor. Ta kompresor je spuščal stisnjen zrak, pomešan z raztopljenimi solmi arzena. Na ta način so odpihali kobilice, njihov zarod in jajčeca pa uničili. Kakor poroča zgoraj omenjeni časopis, se jc ta način uničevanja prav dobro obnesel.
OROŽJE — KITAJSKA PRIPOVEDKA.
Grd človek je brezmejno sovražil svojega »prijatelja«, ki jc bil bogat in srečen. Ko od same zavisti in sovraštva ni mogel več spati, je šel k čarovniku in ga je prosil, naj prijatelja tako temeljito uniči, kolikor le zmore s svojimi čarovnižkimi močmi.
»Spustil bom nanj svoje zle duhove in mu bodo v viharni noči zlomih vrat,« je rekel čarovnik.
»Dobro. Toda sinovi in vnuki bodo po« dedovali hišo in bodo ostali bogati in sre$ ni. To torej mojega sovraštva ne more potolažiti.«
»Vzel bom ogen^ iz oblakov in bom spremenil njegovo hišo v pepel.«
»Tudi to mi ni dosti. Ostali mu bodo travniki in polja. Ali nimaš nič boljšega?«
»Vidim, da je tvoje sovraštvo nenasitljivo. Vzemi tole orožje in uniči njega, njegove otroke, vnuke in pravnuke — — —<
Dal mu je trdno zavezan majhen zavojček. Nepotrpežljivosti se je tresel, ko ga je zlobnež odvijal. V papirju je bila majhna škatlica, v škatlici pa nič drugega kakor popolnoma novo, bleščeče belo in zelo poostreno1 — pisno pero.
ŠVEDSKI HUMOR.
t Profesor sprašuje kandidata kemijo in ga vpraša: »Ali mi lahko poveste značilne znake kafre?«
»Bela je.«
»To je sneg tudi.«
»Močno diši.«
»Druge reči še bolj močno dišijo. Pomislite vendar malo!«
Dijak misli in misli, v curkih mu lije pot s čela; slednjič se mu posveti, iu reče: »Kafra povzroča potenje.«
»Vidim, vidim,« pravi profesor.
ввтасвтиваввшквсвјаукб^в^а^авн^
■ ,r> E
ЗВгвке se Me: Meshil «™
OBenttvit.
вашвиивиииивпиааигЂаигагмт^гтввиа
СУ
da je Pelletier d'Oisy odletel iz šanghaja, pri« šel v Peking in šel že tudi naprej proti Koreji in Japonski;
da je bil v Šanghaju zato toliko časa, ker mu je tamošnji namestnik podaril aeroplan in ker ga drugi namestnik ni pustil čez mejo, ker je bil s prvim skregan;
da se lahko 24. julija odpelješ z nemškim parnikom »Usambara« in obiščeš tudi Spits^ berge;
da bodo Angleži dvignili nemško bojno brodovje, potopljeno v zalivu Scapa Flow med Orknejskimi otoki;
da ne smeš pristopiti, če se dva pogovarjata, in prisluškovati ali vprašati, kaj obravnavata;
da prav tako ne smeš gledati drugemu čez ramo ,če bere časopis ali knjigo ali če piše pismo;
da ga pa seveda še manj smeš vprašati^ kaj piše;
da bodo zvišali na Nemškem državnim uradnikom plače na 80 odstot. mirovne plače, v zlati izmeri seveda;
da je angleška ekspedicija že začela plezati na Mt Everest;
da moraš ta Mt izgovoriti Mavnt in ne mont, ker je bil Everest Anglež in ne Francoz;
da bodo napravili na Angleškem velikansko radio-postajo, da bodo pritridili anteno na 12 jamborov, visokih po 250 m, in da bo promet s le postaje obsegal ves svet;
da je bil 5. junija 1599 rojen španski sik kar D. Yelazquez, ki ga imajo nekateri za največjega slikarja;
da sta se 7. junija 1905 Švedska in Norveška prostovoljno razdružili in da ni bilo tistega odvečnega prerekanja, kakor beremo o njem v drugih državah, kjer pa niti za razdružitev nc gre, temveč samo za bolj prosto življenje;
da smo začeli priobfevati vsako nedeljo pregled najv ažnejših športnih dogodkov vsega tedna;
da si bo šport osvojil občinstvo (udi pri
nar- in da n-.-.-u«i:m» s i en računali, pa nai re-^едо nekaieri иии-адоашкч kar hočeio.
Gospodarstvo.
Kaj teži naše zadruge.
(Referat dr. J. Basaja na glavni skupščini
Zadružne zveze dne 22. maja 1924.)
v	III.
Blagovne zadrugo in tuji kapitali.
Draga najvažnejša skupina, o kateri motamo v tem referatu razpravljati, so naše blagovne zadruge: konsuini ter nabavne in prodajne zadruge. Kaj jih teži? Prvič delajo skoraj izključno s tujim kapitalom. Neznatna je običajna deležna glavnica in ravnotako neznatno je potem tudi jamstvo članov, tako da taka blagovna zadruga v bistvu ne dela več na lasten riziko in lastno odgovornost, ampak na riziko in odgovornost onega, ki ji je dal na posodo obratni kapital, to je navadno hranilnica in posojilnica.
Potreba trda« centrale.
Draga težava blagovnih zadrug je v tem, da ne bodo poznale svoje trdne centrale za nakup in prodajo, napram kateri bi držale disciplino in katera bi pri njih uživala splošno zaupanje, podobne kakor je to z Zadružno zvezo v odnošaja do kreditnih zadrug. Dokler take centralo ne bodo poznale, pomeni vse naše blagovno zadružništvo le sporadične poskuse, ki nikoli ne bodo dali pravega uspeha. Do uspeha, vpliva in moči bo prišlo blagovno zadružništvo le potom centrale, kakor nam to lepo dokazuje angleško konsumarstvo s svojo velenaV.upovalno družbo (Wholesale Societv), kakor nam dokazuje švicarsko zadružništvo s svojim Verband der schvveizeri-schen Kousumgenossenschaften in s Concor-dio. — Nadrobna zadružna trgovina je ne.konkurenčna in nepopolna, ako ne zagrabi v svoje roke tudi prednosti grosista. Nepopolna in odvisna tembolj, per potem ne more misliti na svoj zadnji in glavni cilj, da namreč vzame Čimprej v svoje roke tudi produkcijo najvažnejših življenjskih potrebščin.
Vzgojno delo mod zadružniki.
Konsumne "zadruge se morajo v boju za evoj obstanek že takoj od začetka boriti z neenakim orožjem. Njim manjka osebnosti malega trgovca. Ta osebnost je v konsumnih zadrugah razdeljena med odbor in uradništvo, torej na več ljudi. Jasno pa jo, da taka porazdelitev osebnosti trgovca na drobno ni v korist konsumnim zadrugam. Zato morajo gledati, da ta nedostatek po možnosti odpravijo, popolnoma odpraviti ga namreč nikoli ni mogoče. Odpravijo ga pa lahko deloma, toda le potom dolgotrajnega in napornega vzgojnega dela med zadružniki. Tako delo pa nc more izvrševati • ne poedina zadruga, ampak le zveza zadrug s svojim širjim obzorjem, z večjimi sredstvi, z inteligentnejšimi močmi, s propagando in vzgojo .v besedi in v tisku.
Zadruge in obrtni red.
Veliko težavo pomeni za naše blagovne zadruge vprašanje, ali je smatrati njih poslovanje za trgovanje v smislu obrtnega reda ali ne. Oblast se je žalibog postavila na stališče, da sme zadrugo smatrati in z njo postopati kot s zasebnim trgovcem, ako noče biti pri-strana in krivična napram irgovskemu stanu. Ker pa je vprašanje, ali je zadruga trgovina ali ne, merodajno za rešitev cele vrste drugih vprašanj, ali velja za zadrugo obrtni red ali ne, ali mora zadruga imeti obrtni list ali ne, ali more imeti zadruga vajenca ali ne, ali mora imeti zadruga izučenega poslovodjo ali ne, ali mora zadruga pripadati trgovskemu gremiju ali ne, ali mora plačevati doklade za trgovsko in obrtniško zbornico ali ne itd., zato moramo sami najprej zavzeti tu jasno stališče in iz bistva in ustroja zadruge javno ysem, \ ekdar in povsod povedati, da zadruga ni trgovec, v kolikor зе v poslovanju omejuje samo na svoje člane. Ni namen zadruge delati dobiček, njen namen je preskrbovati članom potrebščine po čim ugodnejši ceni in izriniti nepotrebne, torej gospodarsko škodljive posrednike. (Pri tem moramo pripomniti, da je to vprašanje prepoiroo samo v Sloveniji, kjer oblast vsa leta po prevratu zavzema napram blagovnim zadrugam neprijazno stališče in jih hoče šikanirati s predpisi obrtnega reda, dočim v vsej ostali državi lo vprašanje ni več preporno.)
Kot poslednjo težavo blagovnih zadrug omenjamo strokovno vodstvo. Dasi zanikamo, da bi bila zadruga trgovec, vendar moramo z druge strani priznavati, da morajo tisti, ki zadrugo vodijo, imeti ne le poštenost in dobro voljo delati za skupnost, ampak imeti tudi gotovo sposobnost. Za vse blagovne zadruge yelja načelo, da jim je hrbtenica urejeno knjigovodstvo. Zato bodo morale vse blagovne zadruge, tudi najmanjše, imeti v svojem vodstvu s;rokovno izobraženo moč, ki garantira za pravilno in urejeuo knjigovodstvo. Seveda taji to v sebi nove nevarnosti za odvisnost zadruge od take osebe, ki bi začutila, da ima pravzaprav zadrugo v svoji roki. V tem pogledu naj pomaga ravno zadružna šola, v kateri naj se usposobijo za strokovno vodstvo pošteni kmečki fantje, v kateri naj se pa tudi vspo-sobijo člani načelstva in nadzorstva, da bodo lahko svojega poslovodjo kontrolirali.
Mlekarsko in živinorejsko zadruge.
Kakor smo glede blagovnih zadrug po-ydarili potrebo strokovnega vodstva« tako mo-
ramo isto zahtevo postaviti glede drugih vrst zadrug. 1чај omenjam v prvi vrsti živinorejske in mlekarske zadruge. Ako po vojni pri teh zadrugah nimamo tistega uspeha, kot smo ga imeli pred vojno, je vzrok temu v glavnem pomanjkanje enotnega strokovnega vodstva. Res, da so se živinorejske zadruge združile v pa-semska okrožja, toda pasemska okrožja bodo mogla delati le, ako bodo imela na razpolago strokovnjake, ki jih bodo vodili po strokovnih načelih, ki bodo poučevali voditelje zadrug in ki bodo dajali pobudo, zlasti pa sodelovali pri tečajih. Isto velja tudi za mlekarsko zadruge, pri katerih je poleg strokovnega vodstva potrebno tudi enotno komercielno vodstvo, zlasti kar se tiče izvoza mleka in mlečnih izdelkov. Zato bomo morali v bodočnosti misliti, da vsem živinorejskim zadrugam ustvarimo njihovo strokovno centralo in vsem mlekarskim zadrugam lastno zvezo.
Isto potrebo strokovnega vodstva in strokovnega združenja vidimo tudi pri vseh drugih vrstah zadrug: pri kmetijskih strojnih in pri (jlektro-strojnih zadrugah, pri vinarskih in kletarskih zadrugah, pri obrtnih zadrugah itd. Povsod, kjer hočemo, da zadruge za posamezne panoge gospodarstva res vodijo do večjega gospodarskega uspeha, ne pa da samo vegetirajo ali pa s svojim uspehom nosijo koristi samo posameznikom in pa kjer nočemo, da so zadruge glede uspeha popolnoma odvisne od agilnosti in iniciativnosti posameznih oseb, moramo delati na njih združitev v strokovno zvezo s strokovnim vodstvom, katero bo ne lo zadruge vodilo do večjega uspeha, ampak dejansko vse zadruge indirektno sililo k delavnosti, k izvrševanju svojega cilja.
Izobrazba in organizacija.
H koncu! Opozoril sem kratko na težave, ki jih ima zadružništvo na splošno, zlasti vsled neenotnih zakonov in predpisov in vsled neenotnega in mnogokrat zadružništvu celo neprijaznega postopanja oblastev. Opozoril som posebej še na težave, ki jih inmjo kreditne in blagovne zadruge. V veliki meri so sredstva za odpomoč v nas samih. Omenjam naj le dve temeljni sredstvi, to sta izobrazba in jediustvo org~:iizacije. Zadružništvu, pravemu in čistemu, je izobrazba širokih ljudskih slojev sredstvo in cilj. Le izobraženo ljudstvo bo imelo smisel za potrebo zadružne skupnosti in zadružne discipline. Le izobraženo ljudstvo bo imelo potrebno dalekovidncst, da gre preko momentano malenkostne osebne koristi za večjimi, trajnejšimi, skupnimi koristmi družbe, stanu, občine itd. Le izobraženo ljudstvo se bo zavedalo, da more svoje stanovske gospodarske interese in zahteve napram državi in napram drugim gospodarskim krogom uveljaviti z enotnim nastopom, s skupnostjo. Ako danes kapitalistično gospodarstvo, zlasti banke, industrija in trgovin i znajo uveljaviti povsod svoje zahteve in braniti svoje interese, je to le radi tega, ker znajo ceniti moč teh dveh faktorjev: izobrazbe in organizacije.
Tudi zadružništvo bo moglo močno iu kljubujoč vsem zaprekam korakati k svojemu cilju le, ako bo vedno znalo prav ceniti temeljna pogoja svojega uspehu: izobrazbo in jediustvo. In kakor jc gospod ravnatelj zaključil načelstveno poročilo, zaključujem jaz svoj referat z geslom: »Disciplina in edinstvo nad vse k
Naša lesna trgovina.
Včeraj dopoldne se je vršil v prostorih ljubljanske trgovske in obrtne zbornice sestanek interesentov lesne trgovine in industrije v Sloveniji. Sestanek je sklicala trgovska in obrtna zbornica na inicijativo tajništva ljubljanske borze, kjer bo zavzemala ravno lesna trgovina odlično mesto.
Namen včerajšnjega sestanka je bil, da se določijo borzne uzance za lesno trgovino. Kct prva podlaga za razpravo o tem za lesno trgovino velevažnem predmetu naj bi služil načrt, ki ga je izdelalo tajništvo ljubljanske borze in ga tudi razposlalo številnim lesnim interesentom v presojo. Žalibog pa zadeva med prizadetimi krogi ni našla pravega odmeva, recimo, iz nam neznanih vzrokov. Upravičeno pa je upanje, da bodo naši lesni interesenti važnosti te zadeve posvetili vsaj za bodočnost več brige in pazljivosti. Lastne uzance za lesno trgovino na domači borzi so namreč jako važen korak do naše osamosvojitve v naši glavni gospodarski panogi.
Sestanek je vodil mirno in spretno tajnik trgovske in obrtne zbornice g. dr. Ples s. Navzočih jc bilo sicer lepo število interesentov, pogrešali pa smo žalibog šc razna znana imena lesne trgovine. Kljub temu pa je tekel razgovor jako lepo in zpnimivo.
Tajnik tigovske in obrtne zbornice gosp. dr. P 1 e s s jc po kratkem pozdravu naglašal veliko važnost kolikor mogoče precizno izdelanih borznih uzanc. Mi v Jugoslaviji takih uzans šc nimamo in od tajništva ljubljanske borze predloženi načrt je prvi elaborat te vrste v Jugoslaviji. Načrt sc naslanja na uzance tržaške, reške beneške in genovske borze. Popoln ta načrt seveda ni, a ravno zato sc je trgovska zbornica iako rada odzvala oo-
zivn, da skliče za presejo tega načrta posebno anketo.
Po mnenju trgovske zbornice je osnutek dober. Žalibog pa za zadevo ravno med največjimi interesenti ni zavladalo pravo zanimanje. Zato pa je zasluga borznega tajništva toliko večja, da se je samo z узо vnemo lotilo težkega dela in izdelalo vsaj za začetek jako dober načrt.
Kako težavno je to delo, nam dokazuje tržaška borza, kjer stare uzanse že okoli dve leti predelujejo, pa še niso gotovi z delom. Govornik prosi končno vse interesente, da z vso vnemo sodelujejo na končni redakciji tako važnih določil.
Tajnik ljubljanske borze g. dr. D ob rila izvaja, da je bil namen borze začeti z delom že v najkrajšem času, toda razne ovire so takojšnji začetek poslovanja preprečile, Glavna stvar je borzno razsodišče, to pa še ni potrjeno. Takoj po njegovi potrditvi pa začne borza oficielno poslovati.
Velevažen del borzne trgovine pa bo trgovina z lesom, za kar je pa trebn točno določiti borzne uzanse. Priznava, da je predloženi načrt v tej ali oni točki pomanjkljiv, toda to vas ne sme ovirati. Mi moramo začeti. V naši državi nikjer ni lesne borze in zato se že danes interesenti iz Sarajeva, Zagreba itd. obračajo na Ljubljano in čakajo naše pomoči. Od slovenskih lesnih interesentov pa je v prvi vrsti odvisno, da ustvarimo prvo podlago.
Borzna trgovina z lesom pa nima samo namena, da ustvari enotno poslovanje v lesni trgovini v naši državi, ampak da nas pripelje tudi izven naših mej. Zato bo treba upoštevati pri izdelovanju uzans domače in tuje interesente. Mi trgujemo danes večinoma z Italijo, treba pa bo gledati, da pridemo sčasoma sami tudi na Sredozemsko morje. Takrat se bo v naši lesni trgovini seveda mnogo spremenilo in stvar interesentov bo, da sami pravočasno nasvetujejo potrebne izpremembe v naših borznih uzansah. Danes pa je treba pričeti.
Tajnik Zveze slovenskih industrijcev g. dr. G o r u p omenja, da so češki lesni interesenti na svojem sestanku v Bratislavi tudi predlagali unifikacijo borznih uzans vseh onih držav, ki prihajajo za lesno trgovino najbolj v poštev, toda Ij. namera se ni posrečila. Takrat se je pokazalo, da odločata v svetovni lesni trgovini Anglija in Nizozemsko. Mi pa, ki smo zaenkrat še najbolj navezani na Italijo, se moramo prilagoditi Trstu. Najti pravo srednjo pot med tolikimi interesi je težavno. Zato predlaga govornik, naj se izvoli poseben ožji odbor, ki se bo z našimi uzansami temeljito pečal. V ta odbor naj se izvolijo zastopniki vseh vpoštev prihajajočih interesnih skupin.
Dr. R e k a r povdarja, da je treba predvsem zediniti se o principu, na katerem naj sloni vsa zgradba. Mi moramo vedeti: Ali naj upoštevajo naše borzne uzanse predvsem le naše domače potrebe, ali pa naj se ozirajo tudi na tuje interesente? Govornik je mnenja, da sc tuji interesenti pač ne bodo hoteli ozirati na naše uzanse, ampak bodo vztrajali na svojih, in zato predlaga, naj se ljubljanska borza ozira predvsem na naše lastne potrebe.
G. C v c n k e 1 j pojasnjuje, da se predloženi načrt ozira ne samo na naše domače potrebe, ampak upošteva v polni meri tudi angleške, francoske in italijanske uzanse. Mi bomo svoje uzanse seveda vedno izpreminjalt, ker se bo spreminjala tudi trgovina, Govornik dvomi, da bi se dale napraviti prikladne uzanse samo za domači trg. On predlaga, da se ta načrt razmnoži in vpošljc vsem interesentom znova na presojo, ker mora na žalost ugotoviti, da ravno največji interesenti niso navzoči.
Temu predlogu in predlogu tajnika Zveze industriccv g, Gorupa se pridružuje tudi ravnatelj g. K r i ž n i č iz Maribora, ki obenem opozarja na razne nedostatke, ki so se pojavili v novejšem času v lesni trgovini v Sloveniji. Naloga borzne trgovine bo med drugim tudi, da z nereelnimi elementi obračuna.
Pri tej priliki so omenjali razni gospodje zelo čudne manipulacije slovenskih in laških trgovcev, ki bi jih bilo treba čimprej temeljito odpraviti.
Po tem intermezzu ugotavlja tajnik ljubljanske borze g. dr. D o brila, da se vidi, da mnogim manjka zaupanje v našo lastno moč in vera v možnost naše gospodarske osamosvojitve. Če pa nimamo sami v sebe zaupanja, bomo večni gospodarski sužnji. Mi moramo z delom enkrat začeti, in če imajo drugod lahko svoje uzanse, zakaj jih ne bi imeli mi? Govornik se končno pridružuje predlogu tajnika Zvezo slov. industrijcev g. Gorupa, da sc izvoli poseben ožji odbor, ki naj to vprašanje preštudira in reši.
Tajnik trgovske zbornice g. P 1 e s s ugotovi končno, da sta stavljena dva konkretna predloga: Izvoli naj sc poseben ožji odbor, in pa, naj se določi najprej princip, na podlagi katerega naj bodo naše uzanse izdelane. Oba predloga pa se dasta združiti, ker sc bo odbor lahko pečat tudi z osnovnim vprašanjem.
S tako fonmiliranim predlogom so se strinjali vsi udeležniki sestanka in določili, naj sc izvolijo v la odbor: zastopniki borze, Trgovske zbornice, Zveze industrijcev, Zveze trgovskih gremjjev, Zveze obrtnih zadrug, Šum.skc dirckcije in Šumarskcga udruženja ter gg,: Erncst Hieng, Josip Lenarčič, dr. Rekar, svetnik Godcrer, Vinko Hainrihar. Jože Kobi,
ravnatelj Križnič, Fran Žagar, F. Staroveškl, J. Javornik, Ivan Zupan, P. Lovšin, Hinko Vriško in dva zastopnika iz Slavonije.
Po kratkih zahvalnih besedah gosp. dr. Plessa vsem udeležencem za njihov trud so sc zborovalci razšli v zavesti, da je prvi začetek narejen in da je treba začeto delo le krepko nagaljevati v vsestransko korist.
Lesni trg.
Popraševanje po našem stavbnem lesu s strani Italije je v zadnjem času izredno živahno. Prevladuje še vedno zanimanje za stavbni materijal slabše vrste kakor: podmerne deske debelin 18, '24 in 28 mm ter širin od 10 do 16 cm ter blago III. vrste debelin 18, 24, 28, 38 in 48 mm. Zadnje dni je zabeležiti tudi živahne kupčije v tesanem lesu ter surovih hrastovih frizah, na drugi strani se je pa zanimanje za bukovi rezani les precej po leglo, ker smo že prekoračili sezono.
Cene so se bile v zadnjem času nekoliko popravile, kar je bilo iz splošno narodnega gospodarskega stališča le pozdraviti, toda na žalost so se našli zopet kvaražugoni, ki so jeli prodajati blago po vsaki ceni in na ta način ne samo zastavili pot vsakemu porastu, nego celo pritisnili cene znatno navzdol.
Italijanski kupci in prekupčevalci, ki so v zadnjem času naravnost preplavili naše kiT' so niso vetrašili nobenega napora, da prii.^jO v direktni stik z najmanjšim produ-centom, ki je običajno o stanju lesnega trga, sploh o cenah zelo slabo informiran in so imeli radi tega prav lahko delo. Na vsak način bi bilo želeti, da se ljudje, ki s težkim trudom producirajo letno nekoliko vagonov lesa, malo bolje zanimajo za cene, da zamorejo vsaj tisto malo dobro prodati. Temu namenu naj služijo naša poročila o lesnem trgu, ki bodo izhajala zanaprej ob sobotah.
Ljubljansko borzo čaka tozadevno ogromno delo in edino od nje pričakujemo, da napravi red in vsmeri našo lesno kupčijo na prava pota.
Akoravno je bila tendenca čvrsta in je bilo pričakovati do konca meseca junija ae porasta v cenah, so kriva ravno zgoraj navedena dejstva, da temu ni tako in da so v nasprotju k temu cene napram prejšnjemu tednu nazadovale.
Cene pro 1 kub. meter frco vagon Postojna v italijansldh lirah so bile v zadnjem tednu prilično naslednje.
jelove deske od 18 do 60 mm I. П. 220 do 225, jeltve deske od 18 do 60 mm L II. III. 1185 do 200, jelove deske od 18 do 60 mm III. 160 do .175, podmerne deske od 10 do 10 cm široke 155 do 165, jelovi remeljni (morali) 220 do 225, tesani les monte 115 do 120, sortiran lesni les 120 do 430, testoni 180 do 195, plohi, bukovi neparjeni L II. 250 do 260, parjeni bukovi plohi I. 370 do 390, hrastove
frize I. II. 360 do 400.
• » •
g Manufakiurni trg. Na manufakturnem tržišču se že dalj časa občuti precej slaba kupčija. Povpraševanje po blagu se vsled pomanjkanja gotovine vedno bolj zmanjšuje. — Dasi so nabavne cene manufakture še precej stalne, vendar se po trgovinah opaža, da se trgovci močno trudijo, v marsikaterih vrstah blaga cene zniževati in se zadovoljujejo z manjšim dobičkom, da se izognejo zastoju ter pozneje event, večji škodi. Na debelo se prodaja sledeče: Bela kolenina Madapclam Din 15, angl, platno »Ljubljana« 17 do 18, angl. šifon 16, Madapolam Fortuna 14.50, češki ce-fir boljše vrste 25 do 35, cefir B. Spiegler 34 do 38, cefir Rigato 16, oksforti 17 do 21, tiskovina Enderlin 18 do 22, »Carla* 19, Pol-delen Cosmanos 19 do 22, prima 24 do 28, lilačevina boljša 50 do 85, druga vrsta 32 do 49.
g Stari »kovači« z 10. jun. neveljavni.
Stari »kovači*, na katerih je bila označba 10 Din ali 40 kron, so veljavni samo do 10. junija t. 1. In sicer jih do tega dne zamenjuje edinole Narodna banka v Belgradu, kamor se lahko pošljejo v zapečatenem pismu.
g Poštnočekovni promet. L. 19J9. je zna« šal poštnočekovni promet 929 milijonov Din, i. 1920. 2633 milijonov, 1. 1921. 7977 milijonov, 1. 1922. 17.267 milijonov, 1. 1923. 26.400 milijonov. V januarju letos je promet dosegel 2168 milijonov, v februarju 2045 in v marcu 2162 milijonov dinarjev. Saldo čekovnih izplačil in vplačil je dosegel koncem leta 1919. 19 milijonov, koncem 1. 1920. 51 milijonov, 1. 1921. 201 milijon, 1, 1922. 226 milijonov, 1. 1923. 242 milijonov dinarjev. Število čekovnih računov je bilo 31. decembra 1918 1887, 31. dec. 1919 3546, 31. dec. 1920 5079, 31. dec. 1921 7040, 31. dec. 1922 8294, 31. dec. 1923 9985. Kako je bilo v letu 1924., povedo navedene številke, ki veljajo za konec dotič-nega meseca: januarja 10.162 računov, februarja 10.227 in marca 10.360 računov. — O poštnočekovnem prometu ljubljanske direkcije v mesecu marcu imamo sledeče podatke: število računov 31. marca 3802 (v oklepaju stanje 29. februarja 3794), stanje vlog 31. marca 44 milijonov z 27.730 Din (82 mil. 727.257 Din). — Vplačil sc jc izvršilo tekom meseca marca za 278 milijonov 82.331 Din, izplačil pa za 316 milijonov 53.858 Din.
g Vpisi y zadružni register. Ekonomska Oruna, osrednja r. z. z o. z. v Ljubljani. Načelnik ing. Matej Kosmač.
g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so «e v trgovinski register: Zadružna gospodar-
ska banka, podružnica v Celju; Jugoslovanska električna delniška družba Brown Boveri, podružnica Ljubljana (reprezentant Rudolf Štebi); Tekstilbazar, družba z o. z. v Ljubljani (poslovodja Karel Vokač); trgovina б špecerijskim blagom Vinter & Zupan, Ljubljana; Šamotna tovarna, družba z o. z. v Štorali.
g Občni zbori. »-Slavija«, jugosl. zavarovalna banka v Ljubljani, 11. junija; Strojilna lesna m kemična industrija, d. d., na Polzeli, 12, junija 192}; Trboveljska premogokopna družba dne 12. junija na Dunaju.
g Znižanje diskontne obrestne more v Češkoslovaški. Bančni urad češkoslovaškega finančnega ministrstva je znižal z dnem 28. maja obrestno mero zn eskontiranje menic in
vrednostnih papirjev od 6% na 6%. Obrestne
postavke za lombardna posojila ostanejo ne-izpremenjena. — Potem ko se je eskomptna obrestna mera 28, januarja letos znižala od 5>4 in 5% in lombardna obrestna mera od 7 И do 8 na 7 do 7У2» ie bil bančni urad prisiljen, 10. marca v zaščito valute zvišati eskontno obrestno mero za poldrug odstotek, lombardno pa 1 odstotek zvišati Ker so se pa razmere izboljšale, je bančni urad sedaj znižal diskonlno obrestno mero za pol odstotka.
g Trgovska pogajanja z Avstrijo. Iz Belgrada poročajo, da je trgovski minister imenoval komisijo v svrho pogajanj za sklenitev trgovske pogodbe z Avstrijo, ki se bodo začela začetkom junija na Dunaju.
Dr. Joža Glonar:
Svantovšt In Svarožič, Rujana in SMra.
Eno najzanimivejših, pa tudi najbolj zapletenih poglavij iz starejše slovanske zgodovine, ki je označeno z zgoraj navedenimi štirimi imeni, se je v zadnjih letih vsaj deloma in na zanimiv uačin pojasnilo. K. Schuchardt, ravnatelj prehistorijskega muzeja v Berlinu, ki se je v zadnjih letih posebno zan;mal za nekatera sporna vprašanja slovanske arhelogije in zgodovine, je osredotočil to svoje zanimanje na dva problema: 1. ali je mogoče dognati lego slavnega svetišča Svantovitovega v Arkoni, na otoku Rujani, in 2. ali se da dognati, kje je stala nič manj slavna Retra, versko središče Ljutičev s slavnim oraklom boga Svarožiča-Radgosta. V ta namen je organiziral obširna izkopavanja na — sicer nespornem — kraju, kjer je po tradiciji stalo Svantovitovo svetišče, kakor tudi na meslu, kjer je bilo po njegovem treba iskati Retro. Rezultate teh svojih izkopavanj je podal v dveh predavanjih na sejah berlinske akademije in jih je tudi priobčil v njenih publikacijah. Znani slovanski arheolog, profesor praške univerze L. N i e -d e r 1 e, je o teh Schuchardtovih spisih v najnovejši številki praškega slavističnega lista »Slavia« napisal svoje kritične opazke.
Kar se tiče prvega vprašanja, pravi Nie-derle, je Schuchardt imel delo olajšano s tem, da je bil kraj, kjer je nekdaj stala Arkona in v njej Svantovitovo svetišče, vsem obiskovav-cem Rujane dobro znan, in da torej ni bilo treba drugega ko prekopati ves polotok ar-konskega gradišča, ki ni bilo veliko in ki je s še danes vidnim okopom ločeno od ostale zemlje. Res jo v letu 1922 dosegel uspeh, ki ga je pričakoval. Našli so še temelji samostojne stavbe kvadratičnega tlorisa s stranico 20 m; ta stavba ie bila Svantovitovo svetišče, ker so so v sredi temelja našli sledovi čve-terih stebrov in med njimi poseben temelj, sestavljen iz velikih kamenov, ki ni mogel biti drugega ko podstavek za kip Svantovita, znan iz zgodovine. Celega temelja stavbe ni bilo mogoče odkriti, ker ie del zemlje, na kateri je stala, že izpod jedlo in odkrušilo morje; ostalo pa je dovolj, da se je lahko dobila popolna in pravilna podoba.
Ta uspeh je podžgal Schuchardta, da je Sel iskat Svarožičevo Retro. Ta problem zanima zgodovinarje že od 1. 1519.; kako zamotan je, se vidi na tem, da se išče Retra v kakih 20 krajih na Meklenburškem. Kriva so tega zgodovinska poročila, ki jih podajajo o Retri Dietman iz Merseburga, Adam iz Bremena in Helmold in ki si v marsičem nasprotujejo. Različno se opisuje lega Retre, različen je opis mesta in svetišča sadnega, tudi v imenih se kažejo precejšnja nasprotja. Tako pravi n. pr. Dietmar, da je bogu ime Svarožič, mestu pa Riedigost, Adam pa poroča, da se je tam če-ščeni bog imenoval Redigast, mesto pa Re-thra. Schuchardt je sledil splošnemu mnenju, ki jemlje Dietmanovo poročilo kot najstarše in najbolj verjetno in je začel iskati staro slovansko Rolro na bregu Lucinskega jezera. Res je našel temeljo gradišča, obdanega z okopom, s tremi vratmi, nad katerimi so dvigali trije stolpi iu v sredi tega gradišča je našel iz prodca nasipan štirikoten, kakih 15—20 metrov širok temelj, v katerem se mu je odkril tomelj svetišča Svarožiča, imenovanega tudi Radegasta. To odkritje v letu 1922 in 1923 je njegovo hipotezo iz prejšnjih let spremenilo v trdno prepričanje.
Tako daleč mu Niederle ne sledi, dasi sicer v polnem obsegu priznava pomembnost njegovega odkritja. Odkrito gradišč« si sicer v marsičem strinja z Dietmarjeviin opisom, vendar pa Adamovega opisa ne smemo zavrniti kot manj zanesljivega in mauj vernega. Adamov opis ima mnogo podrobnosti, ki jih ne moramo označiti samo kot njegove lastne izmišljotine; še ko je Adam živel, je bila Retra kot versko središče in glavni orakel ta-mošnjih Slovanov daleč okoli znana, kar Adam sam izrečno pravi. In ravno v zadnjih letih Adamovega življenja je igrala Retra važno vlogo v bojih slovanskih Ljutičev z Nemci. Ko jo je 1. 1068. porušil škof Rurkhardt in se je zmagonosno na Svarožičevem konju vračal v Halberstudt, se je glas o Retri raznesel pač po celem Polabju enako kakor dve leti prej, ko so v svetišču v Retri Ljutiči Svarožiču žrtvovali glavo škofa Janeza iz Marienburga. Sicer se ne ve, ali je Adam ob teh dogodkih še živel, toda znani so morali biti Helmoldu, ki
je v svojem poročilu odvisen od Adama in ki je Adamove podatke lahko kontroliral..
Tudi sicer jo Niederle precej skeptičen, ker ga ne zadovoljujejo arheološki izsledki. Temelj za tempel v Schuchardtovi Retri ni tako brezdvomen kakor, je na Rujani, tudi nasprotuje bornost arheoloških najdeb velikemu slovesu svetišča, ki je na vsak način moralo biti bogato. Vprašanje je na vse zadnje tudi, ali opisujeta Dietmar in Adam isto svetišče, saj pravi Dietmar sam, da ima po onih krajih vsaka pokrajina svoje svetišče. Zoper B'otma-ra, na katerega se Schuchardt sklicuje, pa govori dejstvo, da je našel Schuchardt v fasadi samo ostanke enih vrat, Dietmar pa govovi o dvojih. Svojo sklepno sodbo formulira Niederle na la način, da ne odklanja a priori Schuchardtovega odkritja, samo da je nasproti njemu v precejšnji meri skeptičen.
Poseben odstavek je posvetil Niederle zagonetni zamenjavi imen mesta in boga pri Dietmavju in Adamu. Na podlagi tega je energični Bruckner Radigosta sploh črtal iz slovanske mitologije in pokazal Niederla za to, da je v svojo slovansko mitologijo sprejel >Svarožiča s priimkom Redigoslac Ravno tako misli Bruckner, da si je Adam ime kraja Retra kratkomalo izmislil. Niederle pravi, da sledi Dietmaru glede imena kraja, ki je nastalo na ta način, da so Ljutiči svojega Svarožiča imenovali Radigosta, kar je v ustih nemških poročevalcev postalo počasi nekako krajevno ime. Retra sama je bilo kot versko središče daleč naokoli tako znana, da si Adamu pač ni bilo treba izmišljevati zanjo kakega posebnega imena. Razliak med obliko »Re-thra« in >Redigost< izhaja iz dejstva, da so nam ta slovanska imena sporočena v oblikah, ki so jih nemški poročevalci težavno z ušesi zajeli in še težavneje zapisali. Eksistenco Retro pa dokazujejo tudi še drugi od Adama neodvisni anali, ki poročajo o njenem porušo-nju; v njih se imenuje »Rheda«.
R. Stoječ:
V zadnjem Času smo imeli v Ljubljani dvakrat priliko slišati koncerte na flavto ob spremljevanju klavirja odnosno kvarteta, oziroma brez spremljevanja. Bilo je to enkrat na mladinskem predavanju dne 27. aprila in drugič na koncertu francoskega kvinteta dne 29. aprila 1.1. Nimam namena podati kritiko o teh nastopih, hočem pa spomniti na posebnost tega instmmenta, ki je eden najnežnejših, kar jih danes poznamo.
Njen obseg je od h do c', pri čemur je omeniti, da se ais3, h8 in c* le reuko rabijo, ker jih ni vedno mogoče podati z absoluino sigurnostjo in čistoto. Tudi h, c' in cis' se iz-ogiblje zlasti v hitrejših pasažah, ker so potrebni prijemi dokaj nerodni. V vsem ostalem obsegu — o tem nas je prepričal Francoz Reuo Le Roy — more biti flavta nežna, sladka, elegična, zna pa biti tudi izrazita, skratka se more na tem instrumentu podajati vse ni-janse človeškega razpoloženja od jeze tja do superlativa srčne miline. Seveda je v vsem tem obsegu neporabljiva tako v »forte« — kot >pianissimo« — mestih. Gibčna in urna je kot vijolina, da mestoma še urnejša od nje, tako da ji je enakovredna vrstnica v orkestru.
Kako nam je igral n. pr. Franegz Reue Le Roy! Tega igranja bi se ne dalo reproduci-rati na vijolini z istim čutom, z isto muogo-barvnosljo v izražanju. V tem pogledu pač prekaša flavta vijolino, kar je pa končno kot pri vsakem drugem instrumentu odvisno od dobrote instrumenta in od dobro le igralca.
Reue Le Roy je imel srebrn instrument. Lep jo bil za oko, toda po glasu boljši bi bil lesen instrument, kajti lesa le ue nadomesti niti najfinejša niti najdragocenejša kovina.
Flavta je pri nas zelo nepoznan instrument in smelo trdim, da še vsi glasbeniki, ki bi morali poznati vsak iustrument po vseh svojstvih, ne poznajo flavte. Tako n. pr. je bila kritika flavte v >Slov. Narodu« od 29. aprila 1. 1. popolnoma zgrešena. Orisal jo pač flavto, predno jo je slišal.
K temu seveda pripomore dejstvo, da so dobri flavtisti silno redki. Neopravičeno se smatra flavto nekako kot instrument drugo vrsto. Temu pa ni tako! Flavta ima povsod vodilna mesta, kot n. pr. vijolina in ne zaostaja za njo nikjer, nasprotno jo, kot je zgoraj omenjeno, šc celo prekaša v možnosti izraažnja čustev. Zato bi bilo le želeti, da bi se današnja mladina posvetila poleg drugih orkestralnih instrumentov tudi flavti, da bi bili tudi
naši domačini dobri orkestralni glasbeniki oziroma še celo solisti in da bi se ne bilo treba tozadevno oslanjat edino na tuje, čeprav po večini bratske narode. K temu bi pripomogle večkratne »lične prireditve, kot so bile one >Glasbene Matice« in francoskega instituta in pa mladinska predavanja gospoda prof. Je-raja, ki so po mojem mnenju ravno v pogledu vzgoje glasbenikov in še posebej v pogledu duševne vzgoje mladine neprecenljive vrednosti.
* * »
pr Spored IV. koncerta jugoslovanske komorne glasbe, ki se vrši v ponedeljek, dne 2. junija ob 8 zvečer v Filharmonični dvorani. Stevo Hristič: Lastavica; Kosta Manojlovlč: Moja draga; Miloje Milojevič: a) Zanosni čas, b) Japan. Poje g. Julij Betetto. Stevo Hristič: November; Kosta Manojlovič: Tužna pjesma; Stevo Hristič: Moma na pendžeru (narodna); Miloje Milojevič: Zvona. Poje gdč. Milica Priča. Miloje Milojevič: Quatre mor-ceau, pour Piano op. 23, igra na klavirju g. prof. Janko Ravnik. Peter Konjevič: Aman djevojka; Miloje Milojevič: Herceg. uspavanka; Peter Konjevič: a) Dude, mori, Dude, b) Povela je Jela, narodne pesmi, poje gdč. Mihca Priča. Peter Konjevič: a) Sunce bi sja-lo, b) Of, aman, aman, c) Kaloper Pero, č) Devet godina, d) Ruse kose. Narodne pesmi poje g. Julij Betetto. Sedeži so razprodani v abonmaju, stojišča pa se dobe v Matični knjigarni. Istotam se dobi podrobni spored z besedilom.
pr Razstava. Kakor smo zvedeli, bosta sredi junija otvorila svojo razstavo v umetniškem paviljonu akad. slikar Franjo Sterlć, vodja umetniške šole »Probuda«, in akad. kipar profesor Al. Repič. Razstavo bodo tvorile dike-portreti in dela iz plastike, na kar že danes opozarjamo našo umetnost ljubeče občinstvo.
pr Marija Kmetova v feščini. Znani prevajalec iz slovenščine dr. Bohuš Vybiral je prevedel knjigo Marije Kmetove: »Helena« v češki jezik. Knjigo je založil J. F. Buček v Prosiejove.
pr Zagrebška opera v Dalmaciji. Te dni gostuje v Dalmaciji zagrebška opera. Na programu so «Prodana nevesta«, »Carmen«, Ri-goletto«, »Boheme«, »Tosca«, »Madame But-terflay« in baleti. Dalmatinska publika je nad izvajanjem navdušena.
feofino $edišče.
DRAMA.
Nedelja, 1. junij: »Paglavka«. Izven. Pondeljek, 2. junija: »Kamela skozi uho šivanke«. Red F.
Torek 3. junij: Ob 3 popoldne: »Mogočni prstan«. Mladinska predstava za mladino šol kranjskega šolskega okoliša. Izven. Sreda 4. junij: »Izgubljene duše«. Red A.
OPERA.
Nedelja 1. junij: »Manon Lescaut«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Pondeljek 2. junij: Akademija ljubljanskega sokol-stva na korist ruskega sokolskega društva. Izven.
Torek 8. junij: »Carjeva nevesta<. Red B. Sreda 4. junij: »Manon Lescautc. Red D.
Nedelja v Narodnem gledališča. V operi so poje Puccinijeva »Manon Leseaut« in sicer kot ljudska eperna predstava pri znižanih cenah. Začetek ob pol 8 zvečer. — Drama vprizori ob 8 zvečer velezabavno francosko veseloigro »Poylav-kat, ki je pri premijeri popolnoma uspela.
Gospodje duhovniki! V imenu 30 milijonov poganov, kolikor jih vsako leto umrje brez krsta, v imeuu Gospodovem, ki je naročil: Pojdite in učite vse narode! in v imenu vaše ljubezni do vernikov, ki bodo vero tem bolj ljubili, čim več bodo zanjo storili, vam kličemo: Vpeljujte in pospešujte Družbo za širjenje vere! To je najstarejša, pa tudi najmodernejša, največja, pa tudi najširokopo-tezriejša misijonska družba! Je najbolj katoliška, ker združuje vse narode in slo jo v podporo vseh misijonov; je člen cerkvenega organizma samega; dela tudi iz laikov apostole; budi plemenito tekmo z organizacijo skupin; ima srečen nabiralni način, ki od posameznika malo zahteva, pa rodi velike uspehe! Zato hoče sveti oče in naročajo škofje, naj se vpelje po vseh župnijah sveta! — škofijsko vodstvo v Ljubljani jo ta teden razposlalo vsem župnijum Družbene tiskovine (knjižnico, letak, sprejemnice, položnico), ki Vam bodo dale dosti pojasnila o Družbi za širjenje vere. Če boste teh tiskovin še rabili, nam sporočite; zlasti sprejcmnic bo bržkone primanjkovalo. Prosimo pa kar najlepše: Začnite takoj z organiziranjem, da bomo v počitnicah na prvem jugoslovanskem misijonskem tečaju imeli kaj pokazati! Gospodje, ki ste pri verskih ali prosvetnih družbah, se za pooblastilo obrnite na svojega župnika, ki sme po pravilih pooblastiti vsakogar, da bodo vaši člani takoj, ko jih vpišete, deležni odpustkov 1 — Družba za razširjenje vere, Ljubljana, Pred škofijo 12.
»STENICOL«
Najboljše sredstvo proti stenicam. -Glavna zaloga: A. KAN C, Ljubljano.
Iz katoliškega sveta.
KATOLIČANSTVO NA JAPONSKEM.
Japonska se počasi dviga iz razvalin, ki jih je napravil strahoviti potres, in tudi katoliške cerkve, miRijoni in šole se že popravljajo.
Eden najvažnejših misijonov na Japonskem spada h kongregaciji oo. Marijonistov. Ze pred 38. leti se je P. Heinrich, Francoz rodom iz Alzacije, nastanil na Japonskem. Tu jo ustanovil štiri francosko srednje šolo, iz katerih so izšli profesorji, ki danes učijo na univerzi v Tokiu, v visoki plomiški šoli in v višji vojaški akademiji.
P. Heinrich pa ni samo razširjal katoliško vere, temveč tudi francosko civilizacijo in znanost in je bil za to ponovno odlikovan.
Nekaj minut je zadostovalo koncem prešlega poletja, da sta postalo »Jutranja zvezda« v Tokiju in šola v Yokahaml kup razvalin. Fraucoska vlada je poslala pomoč in v malo .belgijsko mesto Nivelles, kjer so nahajajo predniki francoskih oo. Marijonistov, so začeli prihajati darovi od vseh strani. Vsak mesec objavlja njih list »Marijin Apostol« (»L'ApO-tre de Marie,. Nivelles, Boulevard des Ar-chers«) nove darove iz vseh strani sveta.
Ko se jo na Japonskem zvedelo, da so bili šolski zavodi »Jutranjo zvezde« uničeni, so se kljub splošni narodni nesreči začeli zbirati darovi posebej za la zavod in japonski letak je pisal, da bi bila za tokijske otroke tožka škoda, če bi ta šola prenehala. Na lom letaku so bili med drugimi podpisani trije mikadovi ministri, trije vseučiliški profesorji iu več visokih osebnosti iz političnih, pisateljskih, vojaških in finančnih krogov. Tako so zavzemajo na Japonskem za kulturno delo francoskih duhovnikov.
Če primerjamo današnje razmere z nek« tjanjimi, opazimo naravnost velikansko razliko. Pred osemdesetimi leti katoliški misijonar ni imel pravice stopiti na japonska tla. Danes, ko se na Japonskem cesar spet začenja po božje častiti, morajo katoliški duhovniki najti, tako kot se je to zgodilo pred petnaetimi stoletji v Bizaucu, prilagoditev, ki dopušča vernikom izvrševati brez malikovalstva državljanske formalitele tega bogočastja.
Niti nekdanje prepovedi, niti sedanjo tež-koče niso ovirale teh Japoncev, da so javno manifestirali za katoliško šolske zavode.
Le počasi se dvigajo ti zavodi i/, potresnih razvalin: od[>rti so že srednješolski razredi za 625 dijakov in ljudskošolski ra/radi za 552 učencev, in vsi ti se vzgajajo izključno v francoskem joziku. Treba bo pa še več kot 300.000 yenov, da so upostavi vos zavod.
In vse to velikansko kulturno delo je za* počel on francoski pater, ki je prišel iz Alzacije, zasedeno od Nemcev. Tako je takrat uro-pani del domovine pomagal razširiti kulturo in vero v daljni tujini.
Učiteljski vestnik.
Pedagoško socijalni tečaj v Celju. Osrednji odbor Slomškove zvezo je sklenil prirediti v dneh 3., 4. in 5. julija, t. 1. pedag. socijalni tečaj v Celju. Zamišljen je tako, da bi se vsako dopoldne vršila predavanja, popoldne pa bi imeli poučne izlete v okolico. Dne 5. julija bi imeli tudi občni zbor »SI. zveze.« Da pa more osrednji odbor pričeti s pripravami za tečaj, je nujno potrebno, da se oni, ki se nameravajo udeležiti tečaja, takoj prijavijo pred-> sedniku »Slomškove zveze«, t. j. Ivanu Štnikt lju, nadučitelju na Viču. Vse podružnice »Sb zveze«, ki bodo imele svoja zborovanja začetkom junija, opozarjamo, da se razgovore tudi na svojih zborovanjih ter naj delajo na to, da bode vsaka podružnica častno zastopana na pedag. socijalnem tečaju.
Kova najdišča platine.
V južnoafriškem Transvaalu je odkril rudar Adolf Erasmus velike zaloge platine. Kopal je na prostoru, kjer so že prej iskali zlato in kositer, pa nič dobili. Sedaj je iskal kositer, pa jo slučajno zadel na platino. Spet enkrat dokaz, kakšno vlogo ima slučaj in da, iščoč eno, dobiš drugo. Svet, kjer je Erasmus kopal, so proglasili prej, po vseh znakih sodeč, za zlato po'jano, nato pa za zakladnico kositra. Pa ni bilo ne enega ne drugega. Erasmus si je pa mislil, morda bo pa le kaj, in je iskal naprej. Ze pri prvih vbadih v zemljo je našel zrna zlata in neko rjavobelo tvarino, ki je pri izmivanju ostala na dnu, tudi ko jo bilo zlato že izmito. Slišal je bil, da je edino platina težja kot zlato, in si je mislil, morda bo pa to. Obvestil je lastnika zemljišča, dali so stvar strokovnjaško preiskati in res je bila platina. In sicer še v precejšnji množini. To je prvi slučaj, da so dobili platino v Južni Afriki. Takoj je nastalo več družb, ki so začele z izkoriščanjem najdbe. Nahaja se pa oni kraj okoli 160 kilometrov sevorno od Johannesburga in se razteza nad 25 km daleč.
Z gospodarskega vidika je to odkritje velike važnosti. Platina je najdragocenejša kovina; sicer jo dobava vsled zamotanih kemičnih procesov zolo draga, a se vendar izborno izplača. Več kot polovico sedanje svetovno pla-tinske produkcijo porabijo pri izdelavi dragih kamnov; povpraševanje po nakitju iz platine je tako veliko, dn jc dosegla ta kovina petkratno vrednost zlata, veliko več kakor pred vojsko. Doslej eo dobili največ platine v. DvahL, a ie vojska srodiikcjju zeio ошејИа.
Cerkveni vestnik.
c Kongregaeija »Žalostne Matere Božje« ta gospe, pri sv. Florijanu, ima v torek, 8. junija ob 5 svoj shod..Po shodu odborova eejal c Kongregaeija za učiteljice in kongregaeija za gospodične pri Sv. Jožefu v Ljubljani: iV ponedeljek, dne 2. junija je ob pol 7 zvečer običajni shod.
c V Radovljici bo dne 12. junija ob pol 11 marijanska konferenca za skupino Mošnje.
c Pri sv. Primoiu nad Kamnikom bo cerkveno opravilo letos na binkoštni pondeljek zvečer ob pol 8 in na binkoštni torek zjutraj ob 5. S tem je vsako drugo naznanilo preklicano, ki bi pomotoma došlo v kak naš list.
Jie pozabim te
JVtirim čokolada!
" Izpred sodišča.
Mešctarski iriki. K posestnici Mariji Logarjevi v logaškem okraju je prišel Josip Zi-beljnik. Predstavil se je ženi za sodnega slugo iz Logatca in jije rekel, da naj takoj proda vola, ker bo sicer zaplenjen. Zena se je prestrašila in je že premišljevala, kje bi dobila kupca. In čez dobro uro pride res živinski pre-kupec Zore, ki je vola kupil. Ker se je žena bala, je dala vola precej ceneje, kot je bila dnevna cena živini, tako da je bila oškodovana za 1826 kron. Ko je zvedela, kako sta jo Zibeljnik in Zore nesramno potegnila, ju je hotela naznaiti. Ponujala sta ji končno celo 1000 kron, če molči. Toda užaljena žena ni molčala in ju je ovadila. Obsojena sta bila oba in sicer vsak na en mesec zapora in povračilo stroškov.
Oproščen carinik. Franc Obrč, carinik na Jesenicah, je bil obtožen da se je vtihotapil v upravnikovo sobo, kjer je bila blagajna in je poskušal vlomiti v blagajno in odnesti denar. Toda bil je prepoden. Obsojen je bil pri okr. sodišču na 48 ur zapora. Mož pa se je pritožil. Trdil je, da je res spal v tisti sobi, toda ni imel niti namena, da bi vlomil. Sodišče je vpoštevalo njegov zagovor in ga je z ozirom ua nezadostne dokaze oprostilo.
Razne sodbe. Služkinja, o kateri smo po-foČali, da je pustila na Marijinem trgu voziček z otrokom, je bila obsojena radi te neprevidnosti, in pa ker je povedala stražniku še napačno ime in stanovanje, na 100 Din globe ali 48 ur zapora. — Rekla je, dn se je naučila
Pravo
Schicfitovo milo z znamko,
je že 60 let znano kot najboljše in najizdatnejše od vseh vrst pralnega mila. Pravo samo s „Schlcht" imenom in znamko „Jelen"!
ПШК1
goljufati policaja z navedbo napačnega imena od mlekaric, ki iinajo večkrat sitnosti s stražniki. — Josipino Kačarjevo iz Sv. Petra nasipa je obdolžila neka soseda, da ji je ukradla kokoš. Kačarjeva je ogorčena zanikala to obdolžitev in je dokazala, da je dobila dotično kuro, ki jo je videla pri njej obto-žiteljica, od neke posestnice. Kačarjeva je povedala, da je bila ta kurica, ki je čula na ime »Pepček«, skrajno krotita in zelo umna živa-lica, »samo govoriti ni znala«. Ker se ji ni moglo nasprotno dokazati, je bila oproščena. — Zobotehnik F. F. iz Ljubljane je bil obtožen, da je izvrševal brez koncesije zobotehni ška dela. Mož je priznal,'zagovarjal pa se je, da je delal zaradi tega, ker ni mogel dobiti službe in se je moral preživeti in podpirati tudi stariše. Sodnik je upošteval ta zagovor v toliko, da ga je obsodil samo na 300 Din globe.
Botre že sedof
opozarjamo, da nudi najboljše, okusno in skrbno izgotovljene deške OBLEKE po nižji ccni, kakor drugje slabe obleke, le
Drago Schwab, Ljubljana.
Razbojnik čaruga pred sodiščem
Dne 30. maja je imel Čaruga v osješki sodni dvorani posebno slab dan. Zasliševale so se glavne priče o napadu na železniški progi na škodo tvrdke Slaveks in o uboju orožnika Širole.
V prvem slučaju je bil zaslišan ravnatelj Berger, ki se je bil rešil na ta način, da se je iz avta zvrnil v jarek in se delal mrtvega. Od tu je opazoval početje roparjev. Pri konfrontaciji spozna priča v Carugi vodjo razbojnikov in pravi, da je on izprožil prvi strel. Čaruga taji vse in pravi, da sploh zraven ni bil. »Čemu bi tajil, če bi bilo res, ko sem vse drugo priznal?«
Predsednik: »Zato, ker veste, da je to za vas najnevarnejši čin.«
V tej zadevi se je javil sodišču kot priča tudi delavec Gjuro Šefer, s katerim se je bil Čaruga pred napadom pogovarjal in ga natančno izpraševal, kdaj in kje se izplačuje delavcem na železnici mezda. Izpoved te priče, ki pri konfrontaciji istotako takoj spozna Ča-rugo, je na Čarugo delovala porazno. Vendar je tajil dalje.
Priča Danica Miller opisuje napad na hišo njenega očeta. Eden izmed roparjev je hotel očeta umoriti, a Čaruga je to preprečil. Pri konfrontaciji priča Čarugo spozna.
Nato pridejo na vrsto priče, ki so sodelovale pri obleganju Čaruge in njegove družbe v gostilni v Miljevcu, ob kateri priliki je
Ako tega ne dokažete, ste lažnik, ker ste meni z obrekovanjem kradli čast. Hrastnik, 21). maja 1024.
Janko Arnšek.
Ker mi je --Jutro« še več pa »Domovina« podtikala, da hočem neke najemnike na cesto metati, izjavljam, da je to navadna liberalna laž, kakršne je zmožen samo dopisnik teh listov. Podpisani nisem na nobeni seji stan. oblastva o tem razpravljal.
Kdor sc hoče o tem prepričati, naj vpraša demokrata g. Plavšaka, ki je predsednik sla-
bil ustreljen orožnik Širola. Ob tej priliki so j novanjskega oblastva v Trbovljah.
pokale puške od znotraj in zunaj in en strel je razbil svetilko. Čaruga je bil v preiskavi priznal, da je njegov strel zadel orožnika Ši-rolo, na razpravi pa to najodločneje taji. Toda iz izpovedb prič je razvidno, da je prav on streljal na Širolo. Čaruga je tudi trdil, da je on ustrelil v luč, kar pa priče soglasno zanikajo.
-a-
Hrastnih, 29. maja 1924.
Janko Arnšek.
Poslano.*
Gospodu Rudolfu Strahovniku v Hrastniku. Ker ste govorili, da sem podpisani prevzel ključe od stanovanja v hiši g. Ivana Dernov-šeka kjer jo stanoval g. Poboljšaj, ter da sem omenjeno stanovanje (. klal g. Trbovcu, da se je ponoči vselil; ker trdite, da ste natančno o tem poučeni, Vas tem potom javno pozivljem, da svojo trdilev dokažete.
Ako dokažete svojo trditev, Vam dam 500 dinarjev nagrade, katero vsoto bom deponiral pri Kmečko delavski posojilnici na Dolu, ki Vam jih bo izplačala, ako prinesete uradno dokazano trditev.
* Za vsobino tega dopisa odgovarja uredništvo le to'iko, kolikor določa zakon.
BOLEČINE? v obrazu? V udih? Poskusite pravi Fellerjev Elzafluid! Vsi se boste čudili! Do-brodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosme-hkum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino 3 dvoj-uate ali 1 špecijnlna steklenica 24 dinarjev; 80 dvojnatih uli 12 špeeijalnih steklenic 214 dinarjev z 10% doplačila razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elza trg štev. 134, Hrvatsko.
Meteoroiocpčno poročilo.
Ljubljana J08 m n. m. vfš.
Normalna barometerska višina 73fi mm.
Uas opnao* in: a	iiai o-m«te v m m	1 vru.o-metei v 1	l'.iuruii. Iilureuoit v O	.Nebo, v etrov	t'aii&viav v mm
3). 5. 21 h	■ 30 6	19 2	11	jas.	
31./5 7 h	<38-0	17-6	10	j a*.	—
31. 5. 14 t)	786-7	245	2-7	jas.	

Dr. i.
ZOBOZDRAVNIK V KRANJU — poleg »Jadranske banke « NE OR-
DINIRA od 3,—10. jun. NOČNEGA ČUVAJA
»prejme trgovsko podjetje v Ljubljani. — Ponudbe pod: .NOČNI ČUVAJ« na upravništvo »Slovenca«. 3068
DIJAKINJE
(z dobrih katol. rodbin vzame gospa v vestno celotno oskrbo. Na željo nemška konverzacija in pomoč pri učenju. Ponudbe pod: Vzgoja« na upravo lista. 3136
DVA GOSPODA
fcprejmem na stanovanje, — Naslov pri upravi pod 3142.
UČENEC poštenih staršev, zdrav, krepak, s primerno Šolsko izobrazbo se sprejme V večji trgovini z meš blagom na deželi. - Naslov v upravi lista pod štev. 3152.
I	?.шр! ? P
MOŠKA OBLEKA
skoraj nova, in otroški klobučki ceno naprodaj. Naslov pri upravi pod štev 3143,
}! I
NAPRODAJ z gospodarskim poslopjem, 'A orala vrta, 3 orale njiv, 2 orala gozda. Vse v dobrem stanju in ra prometnem kraju, pri okr. cesti, primerno za mesarijo. Event. sc odda tudi v najem proti 100.000 Din kapitala. -Ponudbe na upravo lista ped «UGODNOST štev. 3069.«
STEKLENICE
ш»жзг№&лзнзгадааотзсп!®',''	■
, , , ..KdoprodaT i rozor smejal
Smo afeMobdo,, c™ I ^^т^шшшгп^., Preoblečene gu.be vseh vrst
prodr.j. Oddajo se tudi manj-	---------r*— « velikosti, kakor tudi
se množine.
T: ivan steh, . svinčene тџг
Dobrćpo'je.
ažuriranje in cntlanje
raznih cevi, plomb itd SE SPREJEMA in takoj iz-
kakor tudi
UČENKA iz poštene rodbine aH sirota se sprejme v trgovino na deželi, blizu Celja. Starost okoli 14 let. — Ponudbe pod «Učenka-< na na upravo »Slovenca«. 3161
Lesni strokovnjak
izvežban v lesni trgovini in vodstvu žage (če m goče tudi v parjenju) SE 1ŠCE za takoj. Ponudbe pod «Izvež-ban in vesten štev, 3160« na upravo «Slovenca«.
Služkinjo - kuharico
pošteno in spretno sprejmem, — Plača po dogovoru. — ti. ERZINOVA — Ljubljana, Zrinskega cesta št. 8/1.
Sprejemam
dame in gospodične
«r praktičen pouk v svrho priučenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne modne KLOBUKE. -S 1. junijem tudi večerni tečaji. — Kor.c. učni tečaji za modno obrt in modni salon
ŽLICE, VILICE,
kuhinjske in žepne nože, jedilno orodje, pipce, škarje, žepna ogledala, ustnike za cigarete, pipe-mornnrice — merila (pošeti). »Ilirija« in »Jadran« čistilo. — Leščilo, mast in apretura za usnje, olje za šivalne stroje, črnilo in gumi-arabikuin — na debelo pri tvrdki OSVALD DOBEiC, Ljubljana, Sv. Ja-Jakoba trg St. 9. 3154
PRODAM:
2 omari, 2 nočni omarici, 2 postelji, 1 mizo in 4 stole. Poizve se: Dolenjska cesta št. 14, na dvorišču. 3147
2 MOŠKI. KOLESI
NAPRODAJ. Novi Vodmat štev. 117.	3146
i!
Lepa VILA na Bledu
z velikim vrtom, pripravna tudi za stalno bivanje, zelo ugodno naprodaj ali pa sc zaicer-ja za hišo v Ljubljani ali posestvo na deželi. Ponudbe pod: «Zay.&njava št, 3054« na upravo «Slov<-nca«.
zavštke
raznih sti'kl.-'nc kupuj;
»Jugoslovanska _ tiskarna«
Kupim HIŠO alt
majhno POSESTVO
v bližini mesta za 100X00 K. Prodajalec lahko uživa stanovanje in posest, do smrti. Ponudbe pod «Preskrb!jen do smrti i št. 2915 na upravo »Slovenca«,

vrši pri tvrdki
FEMHAR I VEIEPIČ, 1
SPODNJA SLKA, Kolodvorska ulica štev. 150.
nudi ure, srebrnino in zlatnino najceneje v ve-:-: liki izbiri :-:
P. П.
I šivilj gesoodinje j
! opozarjamo, da so zopet do- i : speli najboljši šivalni stroji i
in kolesa
*<» Ci' S!
za letošnje leto bo prodajal IVAN KNEZ iz Ljubljane na JAVNI DRAŽBI v nedeljo, dne 1. jui ija ob 2. popoldne pri Ančnikovem kozolcu v Spodnji Šiški,	3073
Ljubljana
STARI TRG ŠTEV. 20.
f!0<
\9 I
d
Irgcw6ne, vaje, 'tovarne? sSamovasiia Ser lokala
na vseh krajih države
prodajja in оеШзда
Centralna agentura:
prima, bukovo, suho, vilano KUPUJEM ZOPET proti takojšnjemu plačilu. Obvezne ponudbe na naslov RUDOLF ZORE — Ljubljana, Gledališka ulica 81. 7.	3145
Najceneje in najsolidnejo obleko po meri vam napravi ANTE PREŽEL J, krojač — Gosposvetska ccsta 16. 3027
NAPRODAJ !
V sredo, 4. junija dop. ob 9, uri se bo prodalo v skladišču R. Ranzingerja iz kon-kurznega sklada «Adrije« pisarniško pohištvo ter drugi pisarniški inventar. 3150
Naprodaj je POSESTVO
Maksa in Jožefe BENCINA, A. VIVOD - MOZETIČ, i Tinsko št. 7, p. Pristava (Sp ., 1 t- , XI m «in 1 staiersko , obstoječe iz: 18 Ljubljana, Pred Škoiijo 21/П.	■
Sprejmem VAJENCA
Za pekovsko obrt z dobrim šolskim spričevalom. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod itev. 3091.
Ualonru za iev,i- obrt
fdJClILfl sprejme Mart. GORJANC, čevlj. mojster v Kroiaiki ulici it 4, Liubljaoa
S^reto, Gior^jlteva 41
Velikanska i7,bira, ki je vsakemu na razpolago. Zahte-vajto brezplačne ponudbe.

I
•
CE HOČETE imeti dobro in POCENI popravljene čevlje, jih prinesite Pred Škoiijo 17, kjer se Vam takoj popravijo
Anton Zavoflnik
V KRANJSKI GORI
j nudi prav lepe športne 5e-! picc in klobuke- Iste pre-! vzame tudi v delo. V slučaju j večje naročbe pride tudi na kovano :n lito, KUPUJE po j dom. . Delo speciclno, cene najvišjih dnevnih cenah v solidne.	3131
celih vagonih CENTRALNA NAKUPOVALNICA STARE-GA ŽELEZA, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 1.
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska 1.12.
Birmanska darila
i V VELIKI, FINI IZBIRI PO NIZKIH CENAH.
I
Jos. ŠELOVIN-ČUDEN, Ljubljana, Mestni trg 13.
Oglejte si najboljša
1 v vseh opremah j
: za rodbinsko in obrtno I : rabo. Istotam vseh vrsti : čevljarski stroji ..AdlCr" š = kakor: cilinder, levoročni :
in krojaški, f Pouk v vezenin ter I
\ hrnaniu perilo in i
i nogavic litoinnjel brez- I : plačno edino le pri: I
in šivaine stroje
3000 K NAGRADE
onemu, kateri izposlujc ali d4 kakršnokoli druž. STANOVANJE zakonskima brez otrok. - Ponudbe na upravo lista pod »NAGRADA«.
oralov zemlje, 5 oralov obsežen sloveč vinograd, travnikov, njiv in poslopja v najboljšem stanju. Poizve ae na licu mesta.
BILJAR znamka Seifert
še prav dobro ohranjen, za nizko ccno NAPRODAJ. — Več se izve v pisarni hotela •SLON«, Llobliana.
ZNIŽANE CENE za OTROŠKE VOZIČKE!
Novi modeli. Poslužujte ee
izdelkov domače tovarne j SLIKAM prvovrstno in po-
otroških vozičkov in dvo. koles .TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovska cesta it 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvo-kolesa, mali pomožni motorčki, šival, atroji in pneu-matika; »prejemajo te v polno popravo za emajlira-nje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja ie tudi na obroke. Ceniki franko.	2722
KULISE in ZASTORE
ceni; naslov pove uprava lista pod štev. 3082.
Košnja SENA in OTAVE
na Pasjem brodu ob Gra- _________________>
dašici (ca 6 ha) SE ODDA !..,,. M . . . . .„' skupno ali po kosih. - Na-1 Ljubljana, Mestni trg 13.
slov
za rodbinsko in obrtno rabo, so edino najceneje.
Jos. ŠELOVIN-ČUDEN,
se izve v upravništvu »Slovenca« pod štev. 3148.
POZOR!
Izdelujem lesno-strugarske izdelke,
ovalne okvirje in vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. - Za cenj. ponudbe ce priporoča
HLUPIČ KAROL,
strugarski mojster — Ljubljana, Gosposvetska ceata 16
Krasen luster
i cm p;
sok, kakor tudi več divanov, zofa, otomana in stolov še ▼ precej dobrem stanju se za prav nizko ceno PRODA.
Kl^'SVritliu teljstvo Velesejmskega ▼ hotelo »SLON«. Llubllaaa. urada.	ЗП2
Za dobo letošnjega velesejma od 15. do 25. avgusta
se odda	▼ najem
restavracija
na sejmišču in tudi manjši
vinotoč.
Informacije daje med 11. in 12. uro dopoldne Ravna-
POZOR!
Slav, občinstvu naznanjam, da bom prodajal od danes naprej različno blago po ale-
dečih cenah: Ia dom. svinjska mast 35 Din
suha slanina .....33 Din
papricirana slanina . . 34 Din treb. meso (Kaiscrfl.) 33 Din soljena slanina .... 30 Din
sveža slanina.....28 Din
Pri večjem odjemu popust.
J. PRIMC,
prckajevalcc in mesar, Ijubliana (Šoislu drevored.)
Ljubljana,
: blizu Prešernovega spome- : nika ob vodi.
Popravila sprejemamo! j
.....................minili
Blatna zaloga cigaretnega papirja ln vseh vrst
A. Lampret
LJubUcno. Krekov trg 10
Dalmatinski
svetovne znamke
„S
(TOUR) nudi po najnižji
dnevni ceni promptno tvornica »SPLIT« delniška družba za cement Portland iz skladišča v Ljubljani Aleksandrova ccsta 12
il.
v ,Slovencu imajo za našega trgovca hi obrtnika velik uspeh, ker ima ta dnevnik največ naiočnikov med našim ljudstvom na deželi. Cene oglasom
R*

so tako določene, da se lahko naroči oglas že za ceno od 5 Din r.nprci in je torti inscrcija pristopna tudi manj imovitim. Ta način reklame se je izkazal še vedno
UGODNO NAPRODAJ nova
ENODRUŽINSKA HIŠA
v Novem Vodmatu, 3 sobe, kuhinja, pritikl., lep ograjen vrt, elektrika, vodovod. Takojšnja vselitev. Poizve se
NAPRODAJ JE VELIKO {gospodarsko POSLOPJE
na lepem prometnem kraju z vrlom poleg, tudi £idr,a opeka za nadaljevanje zgradbe. - Naslov pove uprava •Slovenca« pod itev. 3149. pri županstvu ▼ MOSTAH.
PRODAM VSLED RAZMER, IZ PROSTE ROKE, SVOJO PO VSEJ GORENJSKI DOBRO POZNANO
veiiko trgovsko hišo
na najbolj prometnem prostoru v KRANJU
(SLOVENIJA). — Hiša obstoječa iz prodajalne, skladišč, kleti, h!eva, dveh dvorišč in drugih pritiklin ter stanovanj v I, in II. nadstropju. Nahaja se v najboljšem stanju in se vsak čas lahko ogleda. Na razpolago je takoj vse — izvzemši eno stanovanje. Cena ugodna. — Ponudbe je staviti do 14. funija t. 1. lastniku
EDVARDU DOLENC v Kranju.
j\Cajt?eeja izbira zadnjih novosti
spomladanskih klobukov in slamnikov
ravnokar došla v modnem salonu
Dda Skof -Жапек
£!ubl ana	naslednice «j»od cj-capžo 2
preoblikovanje in popravila se točno izvršujejo. Žalr.i. klobuki vedno v zalogi.
3V znano solidne cene!	tfr>z»ano solidne cena!
BISER NAŠEGA JADRANA
Movi Vinodol,
Palače Hotel »L i S a n j«
in
S a o Morimo.
Dependanca otvorjena skozi celo leto pod upravo Šandora Erossa.
15SO sob.
Kavarna, restavracija, kino, vojaška godba. — Naravna peščena obala. — Cene zmerne. 2675
ŠENTJANŠKI PREMOG
vseh vrst ln vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo PRODAJNI URAD šentjanikega premogovnika And. ЈлкЦ — LJUBLJANA, Krekov trg 10.
Јгашжшшшшшп.' i
PRVOVRSTNO
SUPERIEURE nudi najceneje «FRUCTUS«, Tabor 2.
Rafinirani špirit
od 5 hektrolitrov dalje prodaja Ravnateljstvo nad-biskupskih dobara v Zagrebu, Vlaška ulica 75.
HIŠA v Ljubljani
s prostim stanovanjem, in če mogoče z vrtom, se takoj kuni. - Ponudbe z navedbo lege in cene hiše pod »Maribor (t. 3055« upravi lista.
z vrtom ,
c j x.,i . i . . J britve, škarje, nože itd v Spod Sliki zelo ugocino Nnva Mel[tri?nn ferusa
naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod it. 3064.
Hrastove In
smrekove hlode
v normalnih dolžinah in v debelinah nad 30 cm kupimo vsako rcnožino Iranko vagon, najraje np progi Zidanl-most—Brežice. Ponudbe z
Nova električna brusarna. Prešernova ulica it. 19.
Kegljišče
dobro ohranjeno, zel'-no ple-skano, s steklom obloženo, in več hrastovih HLODOV PRODA Tovarna verig d. d. Lesce pri Bledu. 3077
Tvornica žileznih
KUPIM VSAKO MNOŽINO navedbo cene, množine in HRASTOVIH PRAGOV
kraja, kjer se leti lohko j Л20 m dolžine, 16/24-28. Ta-ogledaio, na:	! . tlobaVa. - Nainižje
AND. JAKIL - Krmelj I ponudbo na upravo «Slo-(Dolenjsko).	i venca« pod štev. 3102.
Pile in rašpla (Turpije).
NOVE, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak posamezni komad zajamčen. • Prevzamemo tndi stare pile v nanovo nasekanje. - Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za orvovrstno delo; cene zmerne. BRATA KOLENC," tovarna za pile tn parna brn-siinica — Mirna, Dolenjsko.
? шннвдгшаншшвпшншкпнимпн
етшшшшшшш
ktftika (Озкузеп)-
Vo|nović & Cie.
Vi i pri LjMbSiani
Veletrgovina elektromaterljala
in slrojev Ljubljsna, Duiiajska e. 22
Zahtevajte cenik!
Za mnogoštevilno izraženo nam sočutje ob smrti ln pogrebu naie nepozabne matere, stare matere, prababice, tete in tašče, gospe
ta poklonjcno krasno cvetje, kakor tudi za mnogoštevilno čaščeče sprem stvo, izrekamo tem potom vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 31. maja 1924.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
I* gozdov mesta Kočevja se ponudbenim potom proda približno 500 s'o'ečih JELK in SMREK v doprsnem premeru od -10 cm naprej.
Pismene pbnudbe jc vložiti
t.l. ob 00112. url ti
7.
v podpisanem uradu.
Kavcije je položiti v gotovini 12.500 Din.
Pogoji predaje se dobijo med uradnimi urami od 8. do pol 12. ure dopoldne proti plačilu IZ Din v prepisu aH pa se pogoji lahko isti čas vpogledajo v podpisanem uradu.
Premoženjska uprava mesta Kočevja, dne 25. maja 1924.
Vsem, ki so se nae t naši žalosti spomnili s tolažilno besedo in našega fanta spremili na zadnjem petu, se iz srca zahvaljujemo.
Rodbina prof. Krek-ova.

CuKA ifMllIJMM m ИШШИИ 1АШ,
Najnovejše zavese, preproge v kosih in na metre, blago za otomane in divane itd.
A. 6, E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg TO.
стате
tohnifnlb naprav Industrijskih podjetij in poslopij vseli vrst ln za vse namene.
siuokovm mmm
ln Interesno zastopstvo vseli vrst, za vso namene, zaupne izjave in ustanovitve.
STROJI
Sodelovanjem naših oddelkov T. in TT, najboljšo zveze! Zato dobavo vseh strojov in naprav. — Prozldave. — Načrti. — Stnv-beuo vodstvo.
Pelntftha Slovnico m rezerve ссг kc 290.000.000-
Hrantine vse^e ln Sehoo retfun кс 2..170.000.000
lelessn ŠSCV. !04. — »rzoluvnl noslov: INPSiSBAN&A. CENTRALA V РШШ, NA PRIHOPC 35
6T podrirfntc v vseli večjih hrttfltii folioslovošhe republlhe. — Sprejema vlotfe na ћпЈШсе in га?.ше Ser prevaga vse Капсас ln iiorznc iraasaUtijc nor «o.№ni3i]№eić ||
James Oliver Curwood:	32
Kazan, volčji pes.
(Kanadski roman.)
(Dalje.)
XVII. Pojedina.
Po jelenovi smrti, ki je došla ravno o pravem času, da ni volčji pes poginil od lakote in utrujenosti, se je izmučeni Kazan ulegel na krvavi sneg. Niti toliko moči ni več imel, da bi bil mogel pregibati čeljusti.
Volkulja Sivka je pa vsled vstrajnosti svojega plemena začela divje parati debelo vratno kožo mrtvega trupla, da pride do toplega mesa. Ko je izvršila svoje delo, ni začela jesti, temveč se je obrnila proti Ka-zanu iti ga suvala z gobcem v ramo. Dvignil se je in ona ga je vedla k živemu mesu, kjer sta oba začela dolgo pojedino.
Nista zapustila starega jelena, dokler ni bleda svetloba severnega dne počasi izginila v noči. Nasitila sta se do grla in njih suha rebra so se spet nabrekla.
Veter je bil ponehal. Oblaki, ki so bili po dnevu pokrivali nebo, so se razpršili in luna je razsvetljevala noč. Njeni mirni luči se je pridružila tresoča se severna luč, ki se je razvijala na nebu v smeri proti tečaju. Enolično je žvižgala, kot drsanje sani p<> zmrzlem snegu in njeno škrtanje je dosegalo ušesa nasičenega Kazana in Sivko, ki sta mirno spavala.
Komaj sta začula ta skrivnostni glas severnega neba, sta prenehala spati in paz-no poslušala.
Vrnila sta se k jelenovemu truplu. Borila sta se skupno, da ga ubijeta, in dobro sta vedela, da jima edinima pripada po zobnem pravu. To je bil zakon v Wildner-nessu. Toda vedela sta tudi, da se bosta morala boriti za njegovo posest. V lepem lovskem času bi bila gotovo šia naprej pod luno in zvezdami. Toda dolgi dnevi lakote so ju izučili in postala sta previdna.
Njiju bojazen je bila upravičena. V mirni, lepi noči, ki je sledila tolikim groznim nočem, je na tisoče, na stotisoče lačnih wildskih živali prilezlo iz svojih skrivališč in iskalo hrane. Na prostoru osemnajst sto milj od vzhoda do zahoda in tisoč milj od severa do juga, so se legije ločnih živali podale na lov v jasni noči.
Nagon je dejal Kazanu in volkulji Sivki, da se je bil ta veliki lov v naravi začel in neprestano sta pazila na svoj plen. Ležala sta pod gostim grmom, a nenadoma sta se stresla in mišice so se jima napele. Nekaj zb ega je šlo mimo njiju Kazan ni mogel ničesar videti in volkulja Sivka ničesar slišati, todu čutila sta nekaj v zraku.
Bila je velika bela sova, skrivnostna kot senca, liha kot snežinka, ki se.jo spustila iz ozračja. Kazan je zapazil ptiča, ki se jo usedel na jelenovo ramo. Kot blisk je skočil izpod grma in volkulja Sivka mu je sledila. Z odprtim žrelom se je zaletel v tatu, toda čeljusti so se mu zaprle prazne. V skoku se je bil zaletel predaleč in ko se je vrnil, jo bila sova že odletela.
Obkrožil je jelena. Dlaka se mu je je-žila, grozeče oči je Imel široko odprte in rentačil je v mirni zrak. Škrtal je z zobmi proti nevidnemu sovražniku in usedel se jc nasproti krvavi sledi, ki jo je bil umira-
joči jelen začrtal v sneg. Nagon mu je dejal, da bodo po njej došli tatovi.
Mali živahni liennelini, ki so v tej lunini noči skakali in tekali povsod okoli, so prvi iztaknili dolgi rdeči trak, ki je bil položen v sneg. Željni krvi so mu sledili v gibčni ii skokih.
Tudi lisica јз četrt milje daleč zadu-hala sveže moso v vetru in prihitela jc. Kuna je prišla iz globoke luknje, katero si je bila izkopala v prhlcm drevesu in se b"žala po rdečem traku. Predlo ji je po trebuhu in njene male okrogle oči so bile podobne jagodam rožnega venca.
Ker je bila najbližje, jo je Kazan prvo zapazil in jo takoj napadel. Grizla in praskala sta se in v bolečinah je kuna pozabila na lakoto in se rešila v bogu. Kazan so je vrnil k volkulji Sivki. Gobec mu je bil razpraskan in je krvavel in volkulja mu ga je lizala. Toda njena ušesa so ostala budna in poslušala.
Lisica jc bila cula šum boja. Ker po naravi ni dober borec, temveč ljubi zahrbtne napade, se je rajši umaknila in šla iskat drugega plena. Našla jo sovo, ki je sedela na tleh in skočila nanjo. Zadovoljiti se je morala z malo mesa in množino perja.
Toda Kazan ni bil v stanu ustaviti napada malih hermelinov. Preganjal jih je na uesno in lovo. A v luninem svitu so izgledali kot bele pošasti in ne kot živa bitja. Pili so bolj gibčni kot Kazan in mu vedno uhajali. Skopali so si rove v snegu pod trebuh jelena in tu so so gostili, kot jim je ugajalo. Kazan je obupno grizel 11a desno in lovo in ves gobec mu je bil poln snega.
Volkulja Sivka pa je mirno sedela in se ni za \ae nič brigala. Vedclu je, da se
ne da ničesar storiti proti malim herme-linom in da je nepotrebno razburjati sa raditega. Kazan je slednjič razumel in ves zasopel je odjenjal.
Tako je pretekel del noči brez posebnega dogodka. Tu in tam se je čulo daljno tulenje volka ali pa klic bele sove, ki jo je bil Kazan pregnal in ki je z vrha smreke glasno protestirala.
Luna je bila v nadirju nad jaso. ko se je začela volkulja Sivka vznemirjati., Renčala je proti krvavi sledi, da obvesti Kazana.
Njeno renčanje je bilo tako divjo kot takrat oni tragični dan na Sun Rocku, ko je bila izgubila vid vsled risovega praskanja. Kazan ni dvomil, da se bliža veliki sivi maček po rdeči sledi in duhal je zrak, kazal zobe in se pripravljal na boj.
Nato so je pa približno v razdalji ene milje zaeulo glasno in divje tuljenje.
To je bil klic pravega sinu Velike bele pustinje: volka.
Kazan in volkulja Sivka sta se te9no tiščala. Toda ta klic ni bil zanje pretil ja, bil je klic lakote in vabilo njih bratov.
Sprememba so je izvršila v njih duhu. Lisica, kuna, mali beli hermelini in vso druge vvildske zverine niso imeli pravico do skupne pojedine. Toda volčja bratstvo je stalo nad wildskim zakonom.
Volkulja Sivka so je vsedla in kot bi zatrobentala, je naznanila s tuljenjem svojim divjim bratom, da jih čaka na koncu krvave sledi bogata pojedina.
Veliki sivi maček pa, ki je zaeul dvojni klic, se jo prestrašit in j<> zbežal s povoženimi ušesi v gozd, ki ga jo razsvetljeval mesec«
Za birmo
Ure od 100 din naprej S Srebrnlna Zlatnina
Oglejte si cene v izložbah
F. Čuden, Ljubljana
Prešernova 1 • Selenburgova 7
STIOJNE TOVARNE IN LIVillE i i. V Ljubljani
ZVONARNA
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah ▼ kratkih rokih.
ZflMevoile cenik!
|iiiiliMUiiiiiiiniiiiNiuiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiii)m:Kii:iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHui|
Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga
obrabite pozornost j
na veletrgovino manufateturnega blaga
VILIM PICK
podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26,
središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Telef. 334.
kjer se morete osebno prepričati o najnižjih ccnah in vrlo solidni postrežbi.
NA DEBELO!	NA DEBELO I
■iiiuiiiiiimimmiiiuiiiiuiimiiiiU!Huiiiiuiiiuiii:iiiiiiiiuuiiiimuiiiiuuiiiiiHiiuuii|
,Vesna' Pohlin & drugovi
Kamnik, Slovenija
tvernlca vlasnic, rinile, kljukic za celje, raznih sponk in kovinastih gumbov
se priporoča za cenjena naročila. Zahtevajte cenik in vzorce. Trgovci popust. — Pisma na Ljubljana I, poStni preda' 120.
no. lepo In poceni
§119M
In kamgarn, MaJevlno, ceflr, tiskana (druk) platno, volnene blago In vso mu.iufakturno robo kupite edino « veletrgovini R. ГГШЧЕСК1, Celje. Kdor ne verjame, naj je ssm preprlta. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Ctnlk zastonj.
Dobro In počepi
kupijo gg. trgovci moško perilo vseh vrst pri tvornlci periia
A. Ražero Co., Lfubljarca
žabja k št. 3
Samo na veliko!
Postrežba točna!

Jedno sretno putovanje
u novi zavicaj
Ako želite n Amerika, stavite se odmali n vezu sa
JUNAJTED STETS LAJNS
Vi čete nživati svaku pomoč čim se okrcate sve do Newyorka. Kabine treče klase su čiste, prostrane i divuo nameštene. Hrana Je odlična i dovoljna. Posluha pazljiva i uslužna. Patnik ti ećc klr.se uživa sve udobnosti Obratite se na Američko Dižavno Brodaistvo u ovim mestima:
UNITED STATES LINES
5	(JUNAJTED STETS LAJNS)
I Beograd, Palata Boogr&dske Zadrugo: Zagreb, MiI)anovlčcv»
l..... ""........................... ..............
ulica br. 2, preko od kolodvora; Ljubljana, Dunajska ceeta br. Sarajevo, Alekpandrova ulica br. 52
"V"

Kopirne knjige računov, homisijshe knjižice, šolske mape, notese itd.
dobavijo najceneje
Knjigoveznico K. T. D.
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/II
Popolnoma varno naložite svoj denar pri
Viijciiiid posojilnici
▼ Ljubljani, r, z. z o. c.
ki s« I« PRESfUlA iz hti« Urinlliukega samostana na Kongtesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno palato na MikioSIEevi cesti poleg hotela „UNION". Hranilne vloge se obrestujejo
naiboliše
z ozirom na viilno zneska In odpovedni £ts. Varnost za hranilne vloge ie zelo dobra, ker poseduje Vzalemna posojilnica vedno delnic stavbne delnlike družbe hotela „Union" v Ljubljani. — Vrhutega je njena lait nova lepa palata ob MlkloiKevi (osti, vrt meitnlh htt, stovbISč In zemljlšZ v tu in inozemstvu. — Denar se naloil lahko tudi po poStnih položnicah.
Г
i in turisti!
Nudi se Vam ugodna prilika, da z malenkostnimi etroiki iz postaje BISTRICA— BOHINJSKO JEZERO dosežete v najkrajšem času
ako se poslužite za osebni promet preurejenega tovornega avtomobila tvrdke »Fiat«.
Proga postaja BISTRICA—HOTEL SV. JANEZ—SV. DUH do Zlatoroga je dolga 12 km in se plača do hotelov Sv. Janez Din 6.—, Sv. Duh Din 8.— in do Zlatoroga Din 10.— za vsako osebo in enkratno vožnjo, tour retour 5 odstotkov popusta. Ako se prijavi za eno vožnjo 30 do 50 oseb, 10 odstotkov popusta. Izpod 20 oseb se ne vozL
Naročil« je naslavljati твај 24 ur pred dohodom na hotel «MARKES« v Bohinjski Bistrici. — Se priporoča lastnik avtomobila
Ifiklor Grobotek
pb Buli* ifiji^fii«
registrovana zadruga z neomejeno zavezo u IfubEJani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. — Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomenjenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost
vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad K 166,000.000—.

tJCJ. <
jplvS®
Osrednji odbor Slov. Planin. Društva v Ljubljani oddaja pri gradnji
Križke koče na Krvavcu
izvršitev težaških, zidarskih, tesarskih ia betonskih del. — Pismene ponudbe naj se zapečatene vlože	'
12.
1924 cb 12. uri v pisarni S. P. D.
Ulrsha posojilnica
L|abl|ano. Kralla Petro (ril St 8/1
sprejema hranilne vloge po »%.
Ve€|e ln slolne vioae do 12 %.
Eroian i Mor
St. Vid nad Ljubljano
Splošno mizarstvo, izdelovanje žaluzij, rolo itd. Popravila se sprejemajo

c : s ] o •
IM :
Najbolje se kupi brez dvoma
i|< Pri nizki ceni $ Ignac Žargi, Ljubljana
Sv. Petra cesta St. 3.
Velikazolofa rotrebfčin zu Vrc'rtr "r f> ilfe |S
vseh vrst in najpotrebnejših kakovosti. Na debelo I	Na drobno I
it r
i
Gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu se priporoča tvrdka
družba z o. z.
tovarna slamnikov m klobukov
v Domžalah, Stok 50.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4. Popravila se sprejemajo vsako sredo pri Kovačevič & Tršan, Ljubljana, Prešernova ulica št. 5.
Stroški pri vpovabi bencina.
Voski brez
Adaptiraj svoj aufo-fraktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generatorjem.
Kuri Z Prospekte In ratercnes daj«
ogljem! $идо~ђад
^ Ljubljana : Telefon m
Bohoričeva a l/ca 24.
Jj»-> Stroški pri vporabi oglja.
ai tz ai t_i
tu e ra >N
'c
ГМ
„Pri nizki ceni4
Sv. Petra cesta St. 3
nudi cenj. odjemalcem po globoko znižanih cenah razno damsko, moško in otroško perilo, najnovejše bluze, damske obleke, perilnc, od 140 Din naprej, razne nogavice v vseh barvah, svilene flor-noga-vice za dame od 38 Din naprej, dalje velika izbera za gospode in otroke, svilene in pletene samo-veznice itd. itd.
3
BI
a ra
a ra
o
o
a з o
Poljanska cesta 12, kjer dobe interesenti od 2. junija t. 1. naprej vsak dan razen nedelj in praznikov v času od 9. do 11. in od 16. do 17. ure potrebne ofertne pripomočke, podrobne pogoje in informacije.
V Ljubljani, dne 28. maja 1924. OSREDNJI ODBOR SLOV. PLANINSKEGA DRUŠTVA: načelnik: dr. Fran Tominšek	tajnik: dr. Vladimir Knaflič
JUGOSLAVENSKO D. D.
za promet
armatur, sesaik Tm strojjev
ZAGREB, Zrinjski trg 1, IV. nadstr.
Parne — vodme — plinske ARMATURE, hidranti vseh vrst sesalk in brizgalk za vse svrhe ognje-gasne brizgalne.
Dvigala
ORODJE za SUSenfc, NAPRAVE za razkuževanje, GENERATORJE na sesalni plin, materijal za poljske železnice, grelna telesa po lastnem sistemu BOGATO ZALOŽENO tvorniško SKLADIŠČE.
- ZASTOPSTVA V VSEH VEČJIH MESTIH. —

Zadružna Gospodarska banka d. d.
I
Ie
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis ft via hotela „Union").	Telefon St. 57 in 470.
RaSun poštno Čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.045, v Zagrebu štev. 30.060,
Podružnice: DJAK0V0, MARIB0H, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: SLED.
interesna skupnost s: Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000--.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
36