Natisoy 15.000. lajerc" izhaja vsaki l datiran z dnevom Slednje nedelje. flina velja za Av-za celo leto "e, za pol in četrt razmerno; za Ogr-K 50 vin. za celo Nemčijo stane 'To leto 5 kron, za ^ko pa 6 kron; O inozemstvo se 'i naročnino z ožina vsokost pošt-^Naročnino je pla-naprej. Posamezne seprodajajopočv. "tvo in uprav-se nahajata v gledališko po-islopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseralov) je za celo stran K 80, za >/s strani K 40, za '/, strani K 20, za '/s strani K 10, za Vi« strani K 5, za '/m strani K 250, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. t. 40. T Ptuju v nedeljo dne 6. oktobra 1912. XIII. letnik. Vojna nevarnost. Balkanske države mobilizirajo. — Rusije zahrbtna politika. — Ultimatum odklonjen. [Ravno je bilo pričakovati, da bodejo poga- de turško-italijanske vojne imela uspeh de mir sklenjen, kar bi vso itak hudo ' rjeno evropejsko javnost potolažilo, — ko že zopet prav vznemirljive vesti iz pe- "Bkega kotlja na Balkanu, V trenutku, ko te r'«e pišemo, je skoraj gotovo, da bode v jkrajšem času balkanska vojska jim h nil a. Mednarodna diplomacija bi mo- pokazati naravnost izredne zmožnosti, ako vojsko na Balkanu preprečila. Mogoče je ,a, da bodejo evropejske velevlasti imele vpliva, da vstavijo napovedano krvavo a vsak način se bode to v par dneh odločilo. r'Da je vojska na Balkanu velikanska ne- rost sa vesoljni evropejski mir, je itak znana j. Avstro-Ogrskaje najbolj pri- T«ta in ae mora obenem s trozvezo na sta- i postaviti, da se ohrani na Balkanu „ status e' (sedanji položaj). Ako bi se pa pričela na W »velika delitev", katero se že deset- prsrokuje, seveda Avstro-Ogrska ne bode igrati vlogo mirnega gledalca. Saj je itak napako storila, ko pri aneksiji Boznije in govine ni vzela obenem sandžak Novi- B. . . Kolikor je mogoče iz nebrojnih dostikrat potujočih si poročil posneti, je sedanji po-o-le nastal: Balkanske države (Bulga-(Srbija, Črnagora in Grška) so uresničile "o tajno zvezo, potom katere hočejo zdaj ) v njenem itak neprijetnem stanju na-Zahteve teh predrznih balkanskih držav, ^'h vodstvo je Bulgarija prevzela, so velike , Tnrčija pod nobeuiin pogojem ne moro Lti, brez da bi si zadala sama smrtni su-rija in Srbija zahtevate zlasti progla-r» autonomije v Makedoniji itd. Turčija sama m stališču, da si bode svoje stvari sama na in da ne potrebuje farizejskega vmešala sosedov. Ali male državice so pričele huj-Ijico rožljati in kar nakrat je prišla vest, [»o Srbija, Bulgarija, Črnagora Grška napovedale splošno m obilic i j o s v o jih armad. Rumunska pa ni ni državami zvezana, ker gre skozi drn in s Avstrijo. Samoumevno je, da je morala tem pritiskom tudi Turčija mobili-iti. Tako zamorejo vsak trenutek prvi poči . . . državice same se igrajo v vsej z ognjem. Kajti prav veliko vpraša-je-li hi zamogle Turčijo z orožjem pre-X In tudi upanje, da bodejo morda Alban-"kim sovražnikom pomagali, je napačno; ka bode imela značaj „verske vojne", -.edanski svet se bode boril proti „gjau-Sicer bi balkanske državice ne imele no-pravega dobička. Kajti Avstro-Ogrska ne dovoliti spremembo razmerja moči na Bal-, Te državice se zanašajo bržkone na ve-,slovanskega strica" — Rusijo. In po-Rusije je res tako farizejska in hinavska proti naši monarhiji, da je v tem oziru velika presenečenja pričakovati. Že v času naše vojskine nevarnosti s Srbijo je bila ruska politika taka, pa takrat Rusija ni mogla nastopiti. Zdaj pa je takoj pričela mobilizirati in čeprav se od strani ruske vlade to taji, i m a ta ruska mobilizacija vendar svojjo ost proti Avstro-O grški obrnjeno. To je dejstvo! Res je sicer, da se Rusija ne bode upala našo monarhijo naskočiti, kajti z nami je Nemčija, katere zvestoba je nad vsak dvom zvišena, Ali Rusija hoče s svojo mobilizacijo našo državo prestrašiti, češ da se ja ne bi v balkanske razmere vmešala . . . Tako je torej politično obzorje z najtemnejšimi oblaki zasedeno. Upajmo, da nam grozovita nevihta še enkrat zaprinese! + * * Avstrija in vojna rievarnost. Važni angleški list »Daily Graphic" piše, da je položaj na Balkanu jako resen. Ali karkoli se naj zgodi, n e morejo niti Slovani niti Grki na kakšnji dobiček računati. Kajti za obema stoji Avstrija z vojaško silo, ki je bolj združena in pripravna nego vsaka druga evropejska moč razven Nemčije. Vročekrvneži v Sofiji, Belgradu, Cetinjah in Atenah bi pač radi boj pričeli. Ali velevlasti jih ne morejo prepustiti njih neumnosti. Ti vročekrvneži menijo na svoj lahkomisolni način, da so notranji boji Turčije in njena vojna za Italijo zanje zlata priložnost; pa pozabijo, da nimajo monopola za dobre priložnosti. Najlepša je priložnost za Avstrijo. Kajti Avstrija jekončni zapovednik krize in edinavelevlast, ki ima proste roke. Nevarnost, da bi Avstro Ogrska orient-sko vprašanje na lastno pest rešila, je najvažnejši moment za vse velevlasti, ki bodejo valed tega vse poskusile, da obdržijo mir na Balkanu. Jugoslovanski hujskači bi morali biti slepi, ako bi ne izpoznali svarila, da bode prvi napad proti Turčiji obenem signal za oboroženi nastop Avstro-Ogr-8 k e, ki bode orient po 3vojih lastnih nazorih predrugačila. — Angleži čutijo torej prav dobro, da naša država ne sme spati, kadar se bijejo njeni sosedi in da je v vesoljni politiki najbolj odločilna. Armade balkanskih držav, ki hočejo Turčijo naskočiti, so približno tako-le močne: Bulgarija ima v vojski 144 batajlonov, 36 kom-panij z mašinskimi puškami, 37 eškadronov, 81 poljskih, 18 gorskih in 9 havbic-baterij s skupno 160.000 puškami, 144 mašinskimi puškami, 6000 jezdeci ter 550 kanoni. Skupaj z rezervo bi štela bulgarska armada 232.000 mož, 6000 jezdecev in 720 kanonov. Bulgarska armada je najboljša na celem Balkanu. — Turčija je v jako neprijetnem položaju. Za vojsko v Evropi ima na razpolago 620 batajlonov, 163 eškadronov, 186 baterij in 137 mašinskih strojev, torej okroglo 450.000 pušk, 21.000 jezdecev, 1000 kanonov in 137 mašinskih pnšk. Armada je v splošnem dobiti oborožena in se da prav hitro mobilizirati. — Črnagora ima le mi-licno armado 4 divizij, 11 brigad s 56 bataj-looi. Vsak batajlon šteje 800 mož. — Srbija bi v najhujšem slučaju 300 000 vojakov skupaj spravila. — Grška pa šteje le 75.000 vojakov. * * * Zadnje vesti. Turčija je o d k 1 o n i la srbski ultimatum glede dovolitve prevoza vojnega orožja. Ta odklonitev se smatra splošno za »casus belli" (vojni slučaj). Iz Pariza se poroča, da so balkanske združene države predložile Turčiji zadnjič svoje zahteve, na katere zahtevajo tekom 24 u r o d-govor. Turčija je proglasila mobilizacijo vse svoje armade. Za vrhovnega poveljnika je bil imenovan general Abdullah paša. Popolno mobilizacijo se je tudi v Bulgariji, Srbiji, Grški in Črnigori proglasilo. Rusi zbirajo svoje vojake nadalje. Avstro-ogrska vlada še n; proglasila nikakoršnjih vojaških odredb. Vojni minister pl. Auffenberg je le izjavil, da se je vpeljalo pomnoženo mirovno stanje na južnem vzhodu ee nahajajočih vojaških oddelkov (verkiirsterter Friedenstand). Albanci so izjavili, da v tem slučaju ne bodejo svoje turške domovine izdali. Diplomati evropejskih velevlasti delajo krčevito, da bi vojno vzadnjem trenutku še preprečili. A položaj je stalno resen. Bulgarski kralj Ferdinand je v posebnem kronskem svetu izjavil, da hoče o d-stopiti in prestol svojemu sinu Borisu prepustiti. Splošno se sodi, da bode Srbija dne 7. oktobra Turčiji vojnonapovedala. Tfitotako bodejo storile ostale balkanske državice. Promet na železnicah je re3 vstavljen. V Bulgariji in Srbiji vlada veliko vojno navdušenje. Za Avstrijo v tem hipu še ni vzroka hujšega razburjenja. Ako bi se Avstrijo zapletlo v vojno, bodemo to svojim čitateljem s posebno izdajo ..Štajerca- naznanili. Ker štajerski deželni zbor ne dela! Spisal učitelj M. M a 11 n e r, Mitterdorf. (Nadaljevanje.) Tudi glede javnega zdravilstva škoduje leni deželni zbor globoko. V Horgaeu imamo moško zdravilišče za tuberkulozne (jetične); ustanoviti se hoče tako zdravilišče tudi za na pljučah bo-lane ženske in dekleta. Koliko revnim raaterom in dekletom bi se pri pravočasnem nastopanju lahko pomagalo ; pa te nesrečnice morajo hirati, ker nam tacega zdravilišča manjka! Posebno Straachillova grenčica is zelenjavo je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših zdravilnih zelenjav in najbolj uspešnih korenin. Straachill'ova grenčica is selenjav t vsled tega priznano najboljši želodec okrepčujoči prebavni liker. M važna pa je tudi odprava pomanjkanja zdravnikov na deželi. Jako težko vpliva lenobopasenje deželnega zbora tudi v delovanje mnogobrojnih splošno-koristnih društev. Ta koristna društva so postala večinoma za javnost neobhodno potrebna, računati pa morajo s pomočjo dežele. Ker pa zdaj deželnozborsko kolesje stoji, mora mnogo teh društev svoje delovanje zmanjšati ali pa se popolnoma razpustiti"; Škodo pa ima vedno zopet splošno ljudstvo. Naj omenimo le nekatera poglavitna teh društev, da bodejo čitatelji izpo-znali splošno škodo, povzročeno po delanezmož-nosti deželnega zbora: Sadje- in vinoreja, sajenje zelenjave in vrtov ; vhovčevanje sadja ; gozdna kultura ; pridelovanje krme; živinoreja, konjereja, svinjereja, perutnine in čebelarstvo ; mlekarstvo ; ribištvo ; pletarstvo ; promet s tujci; plavšarstvo ; sajenje žitja; razna podporna društva za študente ; za trgovinske in obrtne nadaljevalne šole; godba; gasilstvo ; obrtna društva ; narovoslovje ; ljudsko knjižarstvo ; ljudska izobrazba; podpiranje re-vežev, sirot in otrok ; oskrba slepcev ; bolnišnice ; oblačevaDJe vbogih otrok ; počitniške kolonije ; podpora odpuščenih jetnikov ; zavodi za malo deco; zavodi za bolnike in rekonvales-cente ; preskrba pohabljencev in idiotov ; vzgoja nravno zanemarjenih otrok ; otroški vrteči itd. In pomislimo, kolikokrat so odvisni osebni interesi od deželnega zbora! Koliko prošenj je, od katerih je eksistenca vbogih vdov, sirot in starčkov odvisna. Kdor le nekaj teh razmer pozna, temu mora globoko v srce rezati, ako na to misli, koliko jih je nezasluženo lakoti in javni vbožni preskrbi izročeno, — ker deželni zbor ne dela ! Odkril sem v tih člankih le najvažnejša oškodovanja, ki so vsled nedelavnosti deželnega zbora nastala. Nikdo ne sme zanemarjati tega perečeg vprašanja. Izpadanje deželnozborskega dela sega tako globoko v razmere življenja, oškoduje vse tako hudo, prinaša vsem stanovom lako občutno škodo, da zdaj tudi že prebivalstvo mora začeti nujno zahtevati in poslance na odgovornost klicati. Obstrukcijo slovenskih poslancev, ki je za vse prebivalstv velikanska Škoda, se mora in se bode premagalo! ■MK*~ Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani priloge; vsled tega obsega skupaj 12 strani in 5 slik. Politični pregled. Beda dežel. Država in nesrečna politika, s katero se v Avstriji narode vlada, spravila je posamezne dežele res na beraško palico. Že dolgo časa se govori o tem, da mora državni zbor posamezne dežele ,, sanirati" in jim potrebnih sredstev za razvitek dati. Govori se in govori, — ali napravilo se doslej ni še nič. Zato so skoraj vse dežele v velikanskih dolgovih in ne morejo niti najnujnejših zahtev rešiti. Primanjkljaj Češke za leto 1913 n. pr. znaša 29'/» milijonov kron in neobhodno potrebno bode 15% no zvišanje davkov. V Galiciji znaša primanjkljaj dežele za prihodnje leto 11 milijonov kron. Tam se predlaga celo 30°/o no zvišanje deželnih do-klad. Kako stoji stvar na Štajerskem, smo zadnjič v posebnem članku omenili. Celo na Koroškem znaša primanjkljaj že 1% milijona in bi se moralo doklade izredno visoko zvišari, ako bi se hotelo vse poplačati. To pa ne gre v nobeni deželi, kajti ljudstvo je izmozgano v teh časih splošne draginje. Na Koroškem, kjer se je zdaj deželni zbor na kratko zasedanje sklicalo, so financielne razmere tudi prav žalostne, kakor dokazuje to deželni proračun za leto 1913. Država ne pomaga nič, deželni izdatki pa rastejo z vsakim letom bolj občutno. Medtem ko so znašali koroški deželni izdatki leta 1890 komaj nekaj čez 2 milijona kron. znašajo zdaj že več kot T/s milijonar kron. Glavni izdatki so seveda oni za šolstvo, ki so zrastli v tej dobi od % milijona na več kot 3 milijone kron. Ako bi se hotelo deželni primanjkljaj na Koroškem pokriti, treba bi bilo deželne doklade za 45% zvišati. To seveda ne gre, ker bi ljudstvo moralo gospodarsko izkrva-veti. Na drugi strani se bodejo pa vendar morale doklade vsaj za nekaj zvišati. Poslanec Steinwen-der priporoča potrebno zvišanja 15%. Država pa — spi! Odiranje davkoplačevalcev. V avstrijski delegaciji vložil je neki poslanec vprašanje na vojnega ministra, v katerem pravi m. dr.: „Gla-Bom časniških poročil se vojaško požrtvovalnost prebivalstva od strani raznih založnikov vlade grdo izrablja in zlorablja, samo da se posamezniki na troške širokih slojev prebivalstva obogatijo. Tako je napravila livarna kanon Plzen-skih Skoda-tvornic 1. 1911 čistega dobička za več kot 4% milijonov kron. Podjetje za zgradbo parnikov „Stabilimento Tecnico" v Trstn napravilo je V/t milijona kron čistega dobička, fabrika patronov v Hirtenbergu 3Vs milijonov kron itd. Posebno grdo nastopa železni kartel. Deli za parnike c. k. mornarice imajo za 15% višjo ceno nego za druge kupce". Ni čuda, da so potem naši vojni parniki mnogo dražji nego inozemski. Veliki kapitalisti in liferanti se ma-stijo, vbogo ljudstvo pa plačuje s svojimi davki to odiranje! Cena Žitja in kruha. Zavedni in nezavedni nasprotniki kmete kričijo vedno, da je treba colnine za žitje odpraviti, ker bo bode na ta način cene kruha znižalo. V „Agrar-Blattu" pa čitamo račune, ki dokazujejo, da je ta trditev popolnoma napačna in da se kmeta po nedolžnem za »krušnega oderuha" psuje. Evo ta račun: 100 kg pšenice stane pri colninski meri K 6 30 okroglo 24 K. Ko bi colnine ne bilo, znašala bi cena okroglo 18 K. Pri današnji ureditvi velikih mlinov se stavi cena čiste moke (Anszug-mehl) za okroglo 50% višje nego cena pšenice, torej na 36 K. Iz 100 kg pšenične moke se napravi 128 kg kruha v malih koscih (torej žemelj, kipflov itd). Ti tehtajo sedaj 30 do 32 gramov in se prodajajo po 4 vinarje. Napravi se torej 4000 kosov in dobi zanje 160 K. Ako se od teh izkupljenih 160 K vrednost moke v znesku 36 K odtegne, ostane torej 124 kron za troške pekarije. Pri krušni ceni je torej cena moke z 21% in ona pekarrjskih tros-kov z 78% udeležena. Ako se računa ceno pšenice brez colnine z 19 K, pride moka na 27 K, to je za 6% cenejša. Zemlje bi postale torej za 6% težje (za 2 grama). Ako se moko prav nič ne računa in pusti kmeta ter mlinarja zastonj delati, potem mora pek le 124 K pekarijskih troškov dobiti; te dobi iz 3100 žemelj (po 41 gramov). Ako se računa pšenico po 36 K in moko vsled boljšega mletja za 25% višje kakor pšenico, potem pride 100 kg moke na 45 K. Pekarijski troški se z boljšim prometom prav lahko od 124 K na 35 K znižajo. Vsi troški bi znašali torej 80 K, ki se jih doseže iz 2000 žemelj (po 4 vin.) po 64 gramov. Ako kmetje za svojo pšenico 36 K dobijo, potem zamorejo svoje dolgove sami plačati. Pri velikih hlebcih iz ržene moke je račun sledeči: 100 kg rži sts-ne danes 22 K in da pri srednjem mletju 70 kg dobre moke. Teh 70 kg moke daje 40% kruha več; torej se iz 100 kg rži prav lahko 100 kg kruha dobi in 1 kg kruha košta toliko kakor 1 kg rži, torej 22 vinarjev. K temu pridejo še pekarski troški od 5 — 6 vin. za kg, V resnici pa je kruh dostikrat slab in stane 1 kg od 36 do 40 vinarjev. Iz teh številk je razvidno, da cena žitja ne vpliva na krnhovo ceno in da kmet krušne draginje ni kriv. Davki v raznih državah. V belgijski zbornici predložil je poslanec mesta Liittich, Hektor Denis, statistiko o visokosti davčnih bremen v posameznih državah. Glasom te statistike pade na glavo prebivalstva davka : v Angliji K 82 06, Francoski K 7898, na Holandskem K 57'50, v Avstriji K 49 05, v Italiji K 4584, v Nemčiji K 4337, na Norveškem K 42.60, na Danskem K 4170, v Belgiji pa K 34—. Cenjeni naročniki! S pričetkom zadnjega četrtletja v tem letu si usojamo cenjene čitatelje in prijatelje na na-daljno naročbo vabiti. „Štajerc" je tekom let dokazal, da ga ne zatre nobena sila, ker je ravno edino neodvisno, samostojno, napredno ljudsko glasilo. „Stajerc" je in ostane najcenejši in največji v slovenskem jeziku pisani tednik za ljud- stvo. Zato pa tudi napreduje in se razširja, medtem ko drugi listi hirajo in umirajo, i| „Štajerc" hoče tudi v bodoče ostati to, kar je [ bil, — zaščitnik brezpravnega, odi- j ranega in zatiranega ljudstva. Zato] pa je treba, da vsi ki so dobre volje, sodelrjjejftj in pomagajo, da postane list še večji,4| dobi še več naročnikov, ker bode pot«] lahko še obširneje pravice k meto?, obrtnikov in delavcev branili „Stajerc" ni podpiran od nobene strani, za njii ne stojijo bogate farovške blagajne in ne triu ter srbski denar. Zato pa je tudi treba, di vsakdo napram „Štaj ercu" svojo dolžnost izpolni. Ali si že plačal zaostalo n* r o č n i n o? Ako ne, stori to takoj, kajti » ročnina se mora vedno in povsod naprej pla&iij Ali si že pridobil kakšnega noj vega naročnika? Ako ne, stori to misli, da bi bilo to bogve kako težko. Vklji grdemu nasilju naših nasprotnikov je med prij prostim ljudstvom še vedno dovolj pogumni! src, ki ae jih da za našo stvar pridobiti. Marsikdo ne ve, kaj želi in hoče list »Štajerec povej mu to! Marsikateri čita list prav rad,g ne pride do tega, da bi se naročil; mu ! Marsikdo se boji, daj mu poguma! Ali si v tvoji gostilni, kavarni,1 brivniciin pri tvojem trgovcu« v prašal, j e-li imajo „Štajerca' naročenega? Ako ne, stori to takoj! Ako B se branili, pusti jih in povej jim, da ne mar« z njimi ničesar več opraviti imeti. Kdor ni nami, ta je proti nam! Povsod treba dela, prijatelji, — ni niso ne dohtarske pisarne ne prižnice na n lago, — zato pa mora vsak „Štaj ercij'1 n e c" pomagati. Le tako bode zmaga naša! • Pogoji in cene naročnine so na glavi liai zuamovani. ; .^^^^^^^ Vsi na delo! Popolno zaupanje B Zvezda pridobile so si HHE kocke (gotova goveja juha). po 0 vinarjev pri vseh gospodinjah. ime MAGGI jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovost. Dopisi. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Puščavčani-Rudeče Bregčani! — Tudi vi ste že čitali v »Ostdeuteche Rundschau"? In groza vas je] preletela? O, o, zakaj neki? Menda, da si je [ predrznil ta mladi študentič povedati nekaterim | gospodom resnico v obraz. Res se je preknpicnil in mu je zlezlo v članek nekaj vrstic, ki niso čisto po našem, pa 999J1000 je istina in da je, pač priča prav jasno kričanje, | ki se je jelo v zadnjem času. Res smešni so it članki v „Straži." Ker ježe predolgočasnoi isto in redno isto kvasiti iz onogu kraja, si je dopiaatelj „Straže" izmislil nov modas. Obmejne | občine morajo dati zdaj svoja imena za take članke. Ko čitaš prvi stavek, pa že znaš, kdoje pisatelj. Ali ga še no poznaš? Ta črni broj si | zdaj jezo ne ve drugače hladiti, da tlači imeni | poštenih tržanov v blato in jim pripisuje v svoji razburjeni, neobmejni fantaziji dejanja. — Ne jezite se več. Jeza Škot Gotovo je gospod „RoIf" bil pozabil »am dati svoj članek najprej v popravo, v cenzuro. In to mu je za odpustiti. Najbrž je bil do sedaj mnenji, [t ime v časnike pisati, kaj on hoče, kajti ti- . .Ortsgewaltige" na Dunaju nimajo. Dolžuje i zato veliko hvale, da ste ga opozorili nato. [klednji članek pride čisto gotovo že k vašem v cenzuro. V splošnem pa naj ije, ki blatijo zdaj Lovrenčane po umazanih lističih, psovke na pravi naslov jŠjejo. Zakaj ne napadajo pisca omenjenega av.Ostd. Rundschau" ? Zakaj napadajo le B? Pa zakaj se ne podpišejo ? . , . Svetn- klerikalnemu časopisju, naj raje molči, f drugače bi znali mi zaropotati in marsika- |eru resnico povedati! Podova. 30. IX. 1912. Slov. Gosp. se je idoji številki bavil z našo požarno brambo. oievno plitvi članek se ne oziramo Omeniti po le sledeče: Pri zadnjem požaru v Cirkov- bila naša požarna bramba razun domače ftovške prva na pogorišču. Nakazalo se nam ilišče srei gorečimi poslopji. Kot vrli bram- [krci se nismo zbali nevarne pozicije, ampak ijžno smo se lotili težkega in nevarnega i A ogenj je bil najbrž slovensko-prvaški, se kaplanu Sorko naša nemška komanda ni idla. Ta gospodek mora biti strokovnjak v lakti požarne brainbe in bode iznašel sredstvo, pterim se bode ogenj le na slovensko komando | gasiti, ali je potem voda na razpolago ali 1». K tej iznajdbi bi mu iz srca čestitali. Danes 1» imeli v domači vasi ogenj. Kaplan Sorko ■m je manjkal, zategadelj smo morali po nem- |ii komandi z vodo gasiti in smo tudi ogenj i, da je le pogorelo eno gospodarsko po- , akoravno je bila nevarnost za sosede iz- Sredno velika. Cenjeni somišljeniki! ratkem času izšel bode zopet tako iljubljeni „Štajerčevi" ti koledar za leto 1911 To je edino v slovenskem jeziku pisani ko-lir, ki se ne izdaja iz teh ali onih osebnih, ničnih vzrokov, temveč ima namen, podati od-lulcem vse tekom leta potrebne seznamke, larske nauke, važna določila, obenem pa krasne slike, zabavne in izobraževalne Cena koledarju, ki bode zopet tako lep talik kakor lansko leto (namreč 134 strani) k 60 vinarjev brez poštnine. Za pošt-Kcje dodati 10 vinarjev. Kdor vzame 10 konjev, dobi enega zastonj. [ Prosimo cenjene somišljenike, naj tudi letos ho vnemo ta izborni ljudski koledar Ičrjajo. Ker imamo že jako veliko naročil, ■nje, da se vsakdo čimhitreje naroči. »olje je, ako doda naročilu evoto v p o š t-fiznamkah ali pa da se jih več naročni-»skopaj zbere, ki potem na en naslov na-Bjo. Za naročilo je porabiti najbolje sledeči irmular, ki ga je pravilno in natanko i z-Itlniti, potem izrezati, v kuvert dati, Upravo jŠtajerca" nasloviti in (ako namke ne pošlje odprto, na kuverti 3 vin. ika; ako se pa znamke pošlje, potem za-i 10 vin. marko) ~odposlati. Vsa naročila vposlati izključno na upravo „Štajer-I t P t u j u. Formular: Tukaj odrezati. Suočim.....-..........kosor km e t s k c ga koledarja za ,1913 po 60 vin. in prosim, da se mi doda............zastonj (za Tsacih 10 naročenih 1 zastonj). 1»......................... itan......................... itaoialisče..................... Denar pošljnm obenem v znamkah. Denar pošljem lipoBno nakaznico. Pošlje naj se mi po povzetju. (Kar ne zadene, naj se prečrta!) Odrezati. Carina. Že opetovano sem sam slišal pritožbe, da naš list prinaša članke, katerih udje ne čitajo. To baje velja zlasti o agrarnopolitičnih člankih, katerih vsebina je priprostemu ljudstva nerazumljiva, toraj je za nje brez vrednosti. T e pritožbe pa niso neutemeljene. Vsebina omenjenih člankov je sicer tudi za našega kmeta velevažna, toda ker se mu niso razložili razni pojmi, ne more presoditi važnosti obravnavanega predmeta. Da bodete v bodoče lažje sledili poučnim razpravam, ki jih najdete tuintam, hočem — kolikor je v mojih skromnih močeh — za sedaj obrazložiti najpotrebnejše o carini. Carina*) je javna dača, ki se plača od raznega blaga, katero čez meje kakšnega gospodarskega ali davčnega ozemlja. Ze v starodavnih časih, ko še narodi niti niso poznali denarja, ampak se je blago zamenjavalo z blagom, toraj pri menjalnih kupčijah, se je odrajtovala carina. Pobiral se je ta davek za rabo cest, mostov, rek, za varno zavetje ladje v pristanišču ; prodajalec je plačeval carino za prostor na sejmiščih, po trgih in v mestih, kjer je hotel spraviti v denar svoje pridelke in izdelke. V Atenih. in ostalih grških državah se je že več stoletij pred Kristom pobirala raznovrstna carina. Znašala je petdeseti del vrednosti blaga in se je morala odrajtati v denarju. V poznejši dobi se je pobirala od blaga, ki se je uvažalo ali izvažalo, dvajsetina njegove vrednosti. Izvoz nekaterih pridelkov, ki so bili za ljudstvo neobhodno potrebni, je bil prepovedan, n. pr. zrnja, olja i. t. d. V starem Rimu je bila carina najstarejši redni državni dohodek in se je že zahtevala za časa kraljev (753 pr. Kr. r.). Država je prvotno tirjala to davščino v pristaniščih, po cestah in na mostih. Znašala je l/i do 2Vi odstotka vrednosti blaga. Večkrat se je sicer v rimskem cesarstva carina odpravila, toda kmalu zopet upe-Ijala. V cesarski dobi (toraj za časa Kristusovega rojstva) se je uveljavil obmejni carinski s i s t e m za celo državo, smatralo se je celo carstvo kot jedno carinsko ozemlje. Poleg tega se je odrajtovalo še krajevna carina. Zgodnji srednji vek je prevzel od starih Rimljanov zlasti ta davek. Plačati jo je bilo treba pri prehodu skozi gotove kraje z živahnim prometom, v pristaniščih, na mejah, cestah i. t. d. Dostikrat se je pobirala kar v blagu, toraj se je trgovcu odvzel gotov odstotek njegovega blaga. i Tudi za spremstvo, ki ga je dobil od mogočnih vitezov po nevarnih cestah, je plačeval trgovec davščino — carino. Nemški cesarji so imeli takozvani carinski regal. Oni so pazili na to, da se carina ni tirjala po krivici, ampak le za rabo cest in mostov, katere je bilo treba napraviti in popravljati ; razventega pa za varstvo, katero je zagotovil vitez kupcu z oboroženimi vojaki in hlapci. Cesarji pa so imeli pravico na svojem ozemlju vpeljati novo carino in jo pobirati. Te svoje pravice so tudi podeljevali svojim velikašem, kojih vojščake in denar so potrebovali za vojne. Cesarji pa so tudi oproščali o raznih prilikah razne svoje in tuje podložnike od plačila carine. To svoboščino so zlasti uživali potovalci na ce-sarki dvor. plemenitaši, duhovni velikaši, vojaki in romarji. Za gotove reči, ki jih je potnik potreboval vsak čas za svojo osebno rabo, pa se ni pobirala carina. Ko so postali vsled oslabljenja cesarske moči v posameznih vojvodinah deželni vojvodi skoro samosvoji, odvzeli so tudi carinski regal svojemu vladarju. V poznejši dobi se carina ni več pobirala za rabo cest, mostov, posamezno spremstvo i. t. d. posebič, ampak posamezna Vojvodina se je smatrala kot jednotno carinsko ozemlje. Te dežele, ki so zaprle svoje meje s carino proti svojim sosedom, so bile sicer izprva majhne, toda uvedle so zboljšanje in olehčanje prometa; kajti carina se je plačevala sedaj lena mejah. Male dežele so se združile *) Ako se mogoče kdo izmed čitatcljer hoče bolj poglobiti v carinska vprašanja, čita naj knjigo od S c h 8 n b e r g a, Blunt-schlija, Matlekoritsa, Rosherja, Wagnerja i. t. d, kmalu v celo skupino, provincijo, in še pozneje v državne obmejne carinske jednote, zavladal je sistem obmejne carine. Ko je zmagala misel združenega carinskega ozemlja proti zgoraj omenjeni medzemni carini, pomenilo je to ogromen napredek. Seveda pa manjka obmejni carini značilni znak nekdanje te dače, da se jo namreč odrajta za to ali ono delo ali uslugo (cesto, most, spremstvo). Carina se je spoznala in cenila kot bogat vir državnih dohodkov. Z nakladanjem carine je država imela oči-viden namen, pridobiti javnemu gospodarstvu lepe dohodke. Dali so ji jih pred vsem trgovci in kupci. Ker pa je kupčija v večji meri prva uvedla rabo denarja in denarni promet v prometno življenje, in ker je toraj bila prva in glavna nositeljica denarnega gospodarstva, zagotovila si je država nadaljno korist, da je dobila prejemke v suhem denarju in to že v dobi, ko še je bilo iztirjanje davka v gotovini v povojih in združeno z velikimi težkočami. Tako je toraj carina postala davek. (Naprej prihodnjič.) in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša 110 Prokop Skorkovsky in sin v Uumpulru na reškem, I Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleke. Novice. Kadar ima kmet denar ... Meščanski list „Vo8sische Zeitung" piše: Dobra žetev bi za-mogla tudi naši industrijski visoki konjunkturi stalni obstoj zasiguriti. Celo v naši industrijski dobivelja še vedno stara beseda : „Hat der Baaer Geld, hat's die ganze Welt". Posredno in neposredno je mnogo od uspeha zemeljskih plodov, od prosperitete kmetijstva odvisno. Koliko modernih industrijskih panog se naslanja tesno na kmetijsko! Koliko fabrik živi od prodaje svojih izdelkov med kmeti, kateri zopet morajo poljedelstvo vedno moderneje, z drugimi proizvajalnimi načini izvrševati. Kako je h. pr. šlezijska Montan-industrija odvisna od izpada vzhodno-nemške žetve; ali pa srednjo-nemska industrija, kako je odvisna od izpada žetve sladkorne repe ! In k temu pride še zvišana zmožnost konzuma kmetijskega prebivalstva za vse potrebščine vsakdanjega življenja. Večini naših industrij je hitra domača razprodaja ljubša od forciranega izvoza po dostikrat v mednarodni konkurenci jako znižaoi ceni! . . . Kadar ima kmet denar, takrat ga ima ves svet. . . Avstrijska živinoreja. Ker pričenja draginja mesa zopet javnost razburjati in kričijo neved-neži, da so tega kmetji krivi, treba se je ozirati na stanje naše domače živinoreje same. V celi monarhiji, torej v Avstriji, Ogrski, Hrvatski in Slavoniji, Bozniji in Hercegovini imamo glasom zadnjega živinskega štetja: govede 17-8 milijonov kosov, svinj 145, ovc 13 5, koz 3-l milijonov kosov. V razmerju z drugimi velevlasti imamo razven Francoske največ goveda in raz-ven Nemčije največ svinj. Naša živinoreja je torej v vplošnem popolnoma zadovoljiva in je neumno kričanje po uvozu tujega mesa le hujskanja proti kmetu 1 Vbogi car! Zadnjič se je preselila carjeva družina v svoj lovski grad Spala. Na železniški postaji pa se ji je nekaj prav neprijetnega zgodilo. Neznani tatovi so namreč vlomili skozi streho enega vagona dvornega vlaka in so ukradli 120 funtov srebrnine od carjeve mize. Tatove doslej še niso vjeli. Da bi le enkrat ne ukradli — carja-batjuško samega! Hudo Zimo bodemo letos imeli. Tako vsaj pravijo stari ljudje, ki se na to razumejo. Sklepajo pa svoje prerokovanje iz naturnih dejstev, ki jih je treba na vsak način vpoštevati. Tako pravijo, da cveti hajdina do špic, da so napravile mravlje vhode v svoje zgradbe izredno visoko in da so novi nastavki popkov na sadnem drevju prav debelo zaviti. Bodemo videli 1 Kmet, pomisli! Listn „Bauernzeitongu se piše iz Merana na Tirolskem: V kapucinskem kloštru v mesto Meran je 8 patrov. Tam pa plačujejo kmetje toliko sv. maš, da jih ti patri sploh ne morejo vse citati. Pobožni kmetje plačajo v tem kloštru vsako leto več kot 15 tisoč maš. Ker imajo kapacini tudi mnogo drazega opravila, zamorejo na leto k večjem 2 tisoč 1 maš brati. Ostalih naprej plačanih 13 tisoč maš pa ne morejo citati. Zato pošiljajo kapncini ta denar na — Poljsko in Sicilijo v južni Italiji, da se tam maše berejo. Mislimo, da bi bilo na Avstrijskem tudi dosti kaplanov, ki bi radi ta krvavi kmetiki denar zaslužili; tako ne bi ga bilo troba v dežele največjih avstrijskih sovražnikov pošiljati. Naj bi se raje ta denar v smislu pravega krščanstva lačnim vbogim ljudem dalo; ali pa naj bi ga bedni kmetje raje za-se in za svojo deco shranili. Pozni plod. 82 letni vojvoda Ludovik bavarski, brat naše pokojne cesarice Elizabete, oženjen je drugič in to že okroglo 20 let z neko 41 letno ženo Antonio roj. Barth. Zdaj mu je žena porodila sinčka. Pravijo, da ima belolasi oče grozovito veselje nad tem poznim sinčkom. „Štima"! V Halberstadtn prišel je neki pošteni krojaški mojster iz okolice v mesto, da bi si za dalje časa delavskega materijala nakupil. Svoj denar nesel je v mošnjičku seboj. A predno je šel k trgovcu, zapeljal ga je menda sam vragec, da zaide v krčmo. Pri neki mizici sedel je en sam gost. Mojster se vsede k njemu in prične klepetati. Kmalu je tudi tujcu povedal, zakaj da je prišel v mestu. Končno je pošteni krojaček vzel mošnjiček iz žepa in ga pričel na mizi šteti. Ko je imel ves denar lepo na mizi zravnan, zaklical je tujec nakrat: „Štima!" in pobral krojačev denar ter z njim pobegnil skozi vrata. Žnidarček skoči pokonci in hoče za tatom, pa ne more; kajti prebrisani lopov je revežu preje dolgo suknjo na stol privezal. Ko se je žnidar odvezal, bil je tet že bog-ve kje. Iz temne Avstrije. Pravijo, da je postava za vse ednaka in da ne pozna nobenih razlik. Evo dokaz: V vasi Kirchdorf okraja Kitzbuhl se je delavca Eder na neprijetni način iz gostilne na cesto vrglo, ker v gostilni nahajajočem se fajmoštru Katreiner, s katerim je v sovraštvu živel, ni hotel roko kušniti. Ako mož možu roko poljubi, kar je za oba ednako nizki dokaz ostudnega klečeplaztva, in ako se to celo kot nekako pravico ali nekaki privileg zahteva, — potem meče to prav značilno svetlobo na razmerje, v katerem živi gotova vrste dušnih pastirjev s svojimi ovčicami. Pretep med omenjenim delavcem in fajmoštrom se je na ceBti nadaljeval. Veleizobraženi duhovnik je delavca razpra-skal v obrazu. Pri sodniji ste bila obadva ednako obsojena. A pri prizivni sodniji v Inns-brncku je bil fajmošter oproščen in le delavec je obdržal svojo kazen, Pri nas na Avstrijskem imajo menda gotovi duhovniki celo „pravico," ljudi pretepavati. Da v takih razmerah ,vera peša," pač ni čudno! 100 kron za 1 jajce. V Kralj. Vinogradih prišla je neka fino oblečena ženska v trgovino Kaiser in je hotela razne stvari nakupiti. Porabila pa je prvo priložnost, da je eno jajce ukradla. Trgovec jo je pri temu zasačil in hotel takoj policiji oddati. A žena je prosila in oblju-bovala vse mogoče, ako se jo ne naznani, češ da njen mož o tem ne sme ničesar izvedeti. Trgovec je zahteval 100 kron in rekel, da potem ne bode stvar naznanil. In gosposka tatica je rada 100 kron za eno jajce plačala ter jo potem urnih krač popihala. Trgovec Kaiser pa čaka zdaj vsak dan, da bi še kakšnja taka tatica prišla. Najdražje tele sveta. „Mati in tele sta zdrava"; te telegram se pošilja zdaj vsak drugi dan od farme Longvvat pri amerikanskem mestu Bostonu na neko farmo v Massachusetts Mati, za katero se grč, je krava; torej je njen otrok tele in sicer najdražje tele svete. Že pred svojim rojstvom je to tele svojega lastnika menjalo. Lastnik matere, rekordne krave »Dolly Dimple," so je pred 2 mesecoma zavezal, da proda tele, ki ga je od krave pričakoval, nekemu živinorejcu y Massachusettu za 6.000 dolarjev (to je 30.000 kron), kadar bode tele 6 mesecev staro in ako bode moškega spola. »Dolly Dimple" je namreč tiste krava, kj je doslej od vseh znanih MOJA STARA izkuSnja me uči, da rabim za negovanje moje kote le Stecken- pferd-lilij ino-mlečn o milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 krav na svetu največ mleka dajala. Pa vsa njena družina je tako izborna. Zato bi njen lastnik tudi telico te krave za noben denar ne prodal. Krava »Dolly Dimple" je bila 2 leti stara, ko je že čez 14.000 litrov mleka na leto dajala; pozneje je dajala po 18.000 litrov in zdaj daje celo 18.850 litrov na leto, torej več kot 50 litrov na dan. Ta krava torej je dobila telička, ki se je prodalza teko ogromno svoto denarja. Iz Spodnje-Stajerskega. Sakrabolt! Po navadi se naši klerikalni odrešeniki slovenskega ljudstva le proti hudobnim »Štajercijancem" pridušajo in kadar jim sape zmanjka, izpustijo na nas naprednjake najstarejše »Marijine device", ki klepetajo potem kakor mlin na veter. Kajti klerikalizem potrebuje nekaki politični »klopotec", potrebuje kravata, rogoviljenja, razburjenja, medtem ko se tihega in resnega dela boji, kakor vrag križa. Zato vprizarjajo klerikalni ljudski sleparji svoje vaške shode, pri katerih dobijo vedno par tu-catov oseb skupaj. Saj se ljudi za te »shode" v cerkvi poziva in šunte; poleg tega imajo pa pohlevni naši ljudje ob nedeljah popoldne itak radi kakšni „hec" ... Za razvoj razmer, za pametnega človeka nimajo ti klerikalni shodi prav nobenega pomena. Zato se mi zanje večinoma tudi nič ne brigamo in nam je presneto ednako, ako bevska na teh shodih en Hohnjec ali Korošec ali pa ena devojka starega kopite. Klerikalci razbobnajo seveda te shode potom nemških (!!) klerikalnih listih po vsej javnosti in delajo teko, kakor da bi bilo od besede kakšnega od Boga zapuščenega političnega popa vse odvisno . . . Zadnjič je imel poštenjak dr. Tone Korošec, te »duhovnik" brez duhovniškega posla, v Rajhenburgu »shod." In na tem shodu se je pričel »lepi Tonče" pridušati, — pa tokrat ne proti nam naprednjakom, marveč proti c. in kr. vladi. Sakrabolt, tega pa še nismo doživeli, da bi »koritarji" čez korito peovali! Dr. Korošec se je delal v Rajhenburgu za »zastopnika kmetov." Pa mu te poza slabo stoji! Za kmetskega zastopnika velja v prvi vrsti, da mora biti na vse strani neodvisen; te ljubi Tonček pa nosi na svoji koti kranjsko žlindro. In zato dišijo njegovi govori tako hudo po — naročilu. Tone je dejal, da bodejo on in njegovi tovariši vladi rogove pokazali. Pa mi vemo, da politični duhovniki nimajo rogov . . . Zato je vso Ko-roščevo primojdušanje smešno. Saj vemo, zakaj se fantu gre! Vlada mu bode že »cukerčke" pomolila in potem bode iz volka zopet jagnje nastalo. Klerikalci so ljudje, ki se vsaki vladi prodajo, kadar se gre za ljudstvo, in ki vsako vlado vržejo, kadar se gre za njih lastne, sebične, sleparske namene! Vbogi Slomšek! Te dni se je obhajalo nekak jubilej pokojnega slovenskega pisatelja in lavantinskega škofa Slomšeka. Mesec sem pa so že naši klerikalci ta povod za svojo gnusno politično gonjo izrabljali. Ti ljudje se pač ničesar ne sramujejo, — niti mrtvih škofov ne morejo v grobu počivati pustiti. Prepričani smo, da bi se bil vbogi škof Slomšek parkrat v grobu obrnil, ako bi vedel za te smešne in obenem brezvestne klerikalne prireditve ... Mi bi ne imeli ničesar proti temu, ako bi klerikalci spomin pokojnega škofa Slomšeka častili, to pa na primerni način in v primernih oblikah. Slomšek vendar ni bil klerikalni strankar, kateremu je krščanstvo devete briga, politika pa vse! Vbogi Slomšek vendar ni nikdar padel na duševni nivo našega klerikalnega časopisja in res ne zasluži, da bi ga Kemperli ter slični junaki hva-lisali. Z eno besedo: slovenska klerikalna stranka je pokazala zopet vso svojo moralno propa-lost, da je celo spomin Slomšeka skušala uma-zati s svojim strankarskim strupom. In kdor čuti res kaj spoštovanja do pokojnega škofa, te se mora razjokati nad dejstvom, da se šopirajo na njegovem grobu ljudje a la Kemperle, Hohnjec, Korošec e compagnia bella . . . Čudno se nam zdi, da klerikalci ne »dokazujejo", da je bil tudi papež Pij IX. njih »somišljenik." Pričakovati je vse od te gospode. Ko bi naš sedanji papež umrl, rekli bi gotovo, da je v zadnjem vzdihljaju Korošca ali Brenčiča blagoslovil in da je bil dopisnik »Slov. gospodarja." Ali zdaj se papeževem povelju, da ne smejo imeti duhovniki kuharic in da ne smejo biti društev, upirajo . . . Ponavljamo torej krat: klerikalci nimajo prav bene pravice, da prištevajo kojnega Slomšeka za svojega m i š 1 j e n i k a. In nobene moralične nimajo, da vznemirjajo ob jubileju Slo javnost. Kajti pametni ljudje vedo prav da bi Slomšek sam presneto energično kaplana Korošca in ednake gospode pred ter v spovednico nagnal . . . Pa k a k o ski klerikalci vbogega Slomšeka »častijo'! način teh prireditev je največja žalitev za nele kosti nekdanjega teh prireditvah ali »Slomško' slavnostih" se tepta p o š tei čast, sramežljivost, resnico in stojnost v blato. Človeku se zdi škoda vsake besede za popisovanje teh nosti" in najraje bi le pljunil v stran. kalni voditelji se šopirijo kakor petelini na Vsakdo bi najraje zakikirikal, da je sam novodobni „Slomšek." Pa vbogi Slomšek znal besede sovraštva, ker mu je bilo krščanstvo vse; ti gospodje pa ne po~ sede prave krščanske ljubezni, kftr ne kakor parasiti na sovraštvu mastijo. In tega bobnajo skupaj mladino ter ženske. dajo najlažje nahnjskati, ti so vsled tegi boljši materijal za klerikalizem. Dekline, rib. »nedolžnost" je bolj dvomljiva duhovniških očetov, ki se sicer svoje prelo celibaterske prisege prav nič ne sramnjej fantelini, ki pijejo zutraj žganje, gredo k sv. obhajilu in se eno uro pozneje z zverinsko pretepavajo, — stare tercijalke,| žejo sledove kaplanov, ker jih noben fant ni maral, — do ušes zadolženi len prodajajo svojo »vero" fajmoštru za visoke_ cente, — to so »stefaža" teh klavrnih j škovih slavnosti." Prismojenost in hnd korakati roka v roki ... Tako častij venski klerikalci spomin tistega škofa, ki, ljubezen in krščanstvo v pravem zmisln b In kakor rdeča nit se vije skozi vso to kalno hujskarijo grdo, nespametno in tadi plodno sovraštvo proti Nemceil naprednjakom. Vsaka prismojena jalka, ki jo že leta sem Nemci redijo, na teh »slavnostih" bojkot proti nem* naprednim trgovcem ter obrtnikom. Seveda to mnogo uspeha, kajti malo je trgo~ obrtnikov, ki bi od teh zarjavelih članic »škrnicelvereinov" živeli. A že volja je oL vredna . . . Kar govorijo »doktorji" kakor njec in Korošec, seveda nima niti toliko lične vrednosti nego bevskanje teh Sramote pa ostane ednaka, sramota za se dotikajo 8 svojimi umazanimi jeziki že dolgo pokopanega škofa Slomšeka. Škof i ni Nemce in naprednjake hrustal, on ni čeval kulture, on se ni mastil od politične on ni bil volk, temveč pastir za vse. S se je z vso vnemo zavzemal za d vojeii (utrakvistične) šole, — Slomšek je bil tisti, ki je naglašal: »Več jezikov! več mož veljaš!" Zato bi imeli, mi »Štejercijanci" več pravice, Slon štovati, nego klerikalci, ki jim je ljo^ molzna krava. — V splošnem pač lahko vbogi škof Slomšek je bil klerikalcem le da so z novo protiljudsko gonjo pričeli. je klerikalca takrat sram, kadar je vol bodejo s svojimi »slavnostmi" mrtvega gotovo i zanaprej — zasramovali! Duhovniška surovina. Mi gotovo ne politične hnjskarije med mladino; ali se klerikalci z vso vnemo vrgli na ml strupili so tudi že šolsko deco s to Kakšnje posledice ima to, dokazuje čaj: V Slovenski Bistrici so imeli p. kalci svojo »Slomškovo slavnost", pri kakor povsod hnjskali Nemcem. Ta slavnost Avstrija", pod katerim bistriški »narodni dom." dečka ste vzela iz dvorišča »hotela* in ste se z njo igrala ter jo končno proč vrgla. O tej otročariji, ki nima benega pomena, izvedel je tudi tični kaplan Žagar. Seveda ga je bila prvaška jeza. Poklical je om proti naprednj-se je vršila imenom se si Dva razposajena — 5 •at o- ;ii e! ri-z-n si- Je in la in ih ja h- a- k. ki CO ■k li- ■ (!) k sebi v kaplanijo. Tam ju je prve s klofutami obdela vati. Potem je palico in je v divjem sovraštvu po kih udrihal. Dečka sta morala potem | zastavo trikrat poljubiti. Vsa pobita na sta pritekla dečka domu in tedne |je bilo sledove farške surovosti na njih mdeti. Omeniti je, da sta ta dva dečka [jako pridna ... Ta kaplan Žagar bi več sposobnosti za rabelja nego za Sploh pa je popolnoma nepostavno, sco v kaplanijo, kjer ravna brez prič ko, kakor hoče. Upati'je, da bode dr-^vdništvo takemu političnemu sovraštvu avilo. Tako daleč še menda nismo, vsak zagrizeni duhovniški mladenič [ deci udrihati in jo v narodno sovraštvo .ko ravnanje zasluži brez ozira na vse bč"n> odgovor. Upamo, da bodejo očetje fltrici pravi odgovor najdli! nci in nemški poduk. Ker se je ravno času v prvaških listih zopet grozo-nemškim šolam hojskalo, objavimo ic"e vrstice o razmerah v Radgoni, ki iatisnil .Grazer Tagblatt": — „Šolski patnkajšnih šolah za šolsko leto 1912/13 Ijivo dejstvo, da daje slovensko pre-\ nemškemu jeziku večjo vrednost, kakor ki hujskači želijo. Vsako leto pri-slovenskih učencev iz Štajerske in [i Radgono, da bi se tam nemščine pri-! večih slučajih so prosili stariši in otroci |enimi rokami za sprejem v nemške šole. Djstva dokazujejo pač natanko, da hoče ljndstvo samo one narodnjaške veli-»idijo v znanju nemščine nevarnost za Med šolarji meščanske in obeh ljudskih dgoni se nahaja tudi letos zopet raz-i veliko število slovenskih otrok v svrho ija nemščine. Istotako obiskuje deško in i šolo v Abstallu prav mnogo slovenskih iStariši imajo s tem velike troške, pa se ustrašijo. Na Ogrskem je madžaronstvo mSki poduk odpravilo in tako morajo stanje otroke na Štajersko pošiljati, da si i nemščine. Slovenske šole na Štajerskem pi ne vatrežijo potrebi prebivalstva glede ija nemškega jezika." — Kaj neki pravi rat modri „Narodni list" k temi dejstvi ? i so pač močnejša nego prazne narod-j fraze političnih klativitezev! ni in živinski sejmi na Štajerskem. irdica so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamo piodi«z(*j so živinski sejmi, sejmi z drema zvezdicama (••) o pomenijo letne in živinske sejme). Dne 6. o k t o b r a pri Št. Jakobu im Walde, Wan; v Trofaiachu, okr. Leoben. Dne 7. obra v Pišeeah**, okr. Brežice; v Krenn-[okr. Voitsberg ; v Friedbergu*; v Aflenzu; ■itkereinu, okr. Bruck ; v Stainzu**; v Ilzu |jiki sejem), okr. Furstenfeld ; v Aussee*; nittelfeldn**; v Mautern; v Ormožu*; v kitnici**, okr. Rogatec; v Slovenjem Gradcu**; iv o-le ): d, sr h, Nov diplomat. Grof Jcžef Somssich de Saard, katerega bo danes prinašamo, je bil ravnokar za izrednega Oral Scra-.'.ich de Saard ftkega poslanika in pooblaščenega ministra ;ime-. Možakar zastopa našo državo v Parizu in se pri I dobro počuti. V splošnem se ga smatra za talen-i diplomata. pri Sv. Heleni**; v Krieglachu**, okr. Kindberg; v Ranten, okr. Murau; v mestu Celje*. Dne 8. oktobra v Feldbachu*; v Kraubathu**, okr. Leoben ; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu*, v Miille*, okr. Neumarkt. Dne 9. oktobra v Wolfsbergu, okr. Wildon ; pri St. Janžu pri Spodnjem Dravogradu*, okr. Slovenji Gradec ; v Ptuju (sejem s ščetinarji); v Ime-nem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ponikvi*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Teufenbachu**, okr. Neumarkt; v mestu Maribor. Dne 10. oktobra v Aflenzu* ; v GroBkleinn, okr. Lipnica; v Orešju, okr. Brežice ; v Grobmingu*; v Gossu, okr. Leoben ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Mariahofu*, okr. Neumarkt; v Gradcu (z rogato živino). Dne 11. oktobra v Mittern-dorfu*, okr. Aussee; v TJnzmarktu**, okr. Ju-denburg ; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 12. oktobra v Poličanah*, okr. Slov. Bistrica; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 13. o k to b r a v Št. Pon-gracu, okr. Okolica Gradec; v Kalhvandu, okr. Mautern. Dne 14. oktobra v Kaplji, okr. Arvež ; v Turnau**, okr. Afienz ; v Gnasu**, okr. Feldbach ; v Gomilici**, okr. Lipnica; v Lieze-nu**; v Oplotnici**, okr. Konjice. Dne 15. o k-t o b r a v Kleinsodingu, okr. Voitsberg ; v Arvežu (sejem z drobnico) v Predingu**, okr. Wildon; v Račjem**, okr. Maribor; pri Št. Lenartu, okr. Slovenji Gradec; pri Sv. Duhu pri Ločah**, okr. Konjice; v Triebenu, okr. Rottenmann ; v Ormožu (3ejem a ščetinarji) v Radgoni*. Dne 16. oktobra v Špilfeldu**, okr. Lipnica; v St. Gallenu** ; Ptuju (konjski sejem, sejem z govejo živino in ščetinarji); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje. Dne 17. o k t o b r a v St. Gallenu**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Pristavi, okr. Šmarje pri Jelšah; v Gradcu (z zaklano klavno živino). Dne 18. oktobra pri Sv. Trojici v Slov. Gor, okr. Sv. Lenart v Slov. Gor.; v Podsredi**, okr. Kozje ; v Vojniku**, okr. Celje; v Mozirju, okr. Gornjigrad ; v Trbovljah**, okr. Laško; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino). Sejem V Ptuju. Dne 1. oktobra se je prignalo 310 konjev in 1140 kosov govede. Dne 2. oktobra pa 990 kosov svinj. Kupčija je bila pri nekaj višjih cenah jako dobra. Prihodnji konjski in goveji sejem se vrši 15. t. m., prihodnja svinjska sejma pa dne 9. in 16. oktobra. Odlikovanje. Okrajni komandant orožniški stražmoJ8ter g. Franc Frsnz v Ptuju bil je z zlatim križcem odlikovan. Čestitamo! V Oplotnici eo ustanovili prepotrebno gasilno društvo, za katerega načelnika je bil g. župan Fr. Jonke izvoljen. Kupili so tudi že primerno šprico za 12.300 kron. Želimo novi požarni brambi obilo uspeha! Požar. V Loki pri Žusmu je pogorela fa-brika. Da bi se ogenj preprečilo ali zadušilo, je manjkalo vseh priprav. Neznano je tudi, kako je ogenj nastal. Klerikalna vzgoja. Dne 22. p. m. se je vršilo na sveti gori pri Kozjem splošno pobožno romanje. Po božji službi šlo je mnogo fantov v Tontovo krčmo v Zgornji Fušici. Tam je nastal tudi kmalu prepir in pretep. Pretepači so vse razbili. Mnogo gostov je bilo ranjenih, nekateri celo tako težko, da so jih odpeljali v bolnišnico. KrČmar trpi veliko škode. Orožniki, ki ao bili poklicani, so zaprli fanta Dernikoviča in Ben-koviča; potem je nastal mir. Tatvina. Hlapcu Wegmacher v Konjicah se je iz stanovanja 100 K ukradlo. Vbogi mož in njegova žena sta si ta krvavo prisluženi denar od ust prihranila, da bi z njim obresti plačala. Orožniki so tatova, fanta Jožeta Essich in Antona Jurše iz Stranic zaprli in pri njih še 50 kron najdli. Pod vlak je prišel ali skočil neki neznani mož med postajoma St. Ilj in Spielfeld. Ljudje so našli mrliča. Požari. V Radgoni je pričelo v kleti trgovca Antona Korošec goreti. Gasilci so v dveurnem delu ogenj zadušili. Delo je bilo izredno težavno, nevarnost pa velika, ker je bilo v bližini mnogo petroleja, špirita in bencina. — V Bricu pri Šoštanju pustila je posestniška dvojica Cesar svoje 3 otroke same brez nadzorstva doma. Takrat pride neki tujec in vpraša, če so stariši doma. Ko so mu otroci to zanikali, šel je v gospodarsko poslopje. Kmalu nato so pričeli iz poslopja plameni švigati. Predno so gasilci prišli, je ogenj poslopje in hlev vpepelil. Sosedi so živino rešili, a krma in nekaj mašin je pogorelo. Požigalca niso dobili. Zapeljani reveži. Po hrvatski in tudi slovenski javnosti napravlja velikansko razburjenje polom hrvatskih zavarovalnih drnžb „Jadran" in .Balkan." Gre se za izredno visoke svote. Žalibog da je tudi med spodnje-žtajerskim slovenskim prebivalstvom precej ljudi, ki so se v neverjetni zaslepljenosti dali zapeljati in so postali člani teh hrvatskih podjetij. Že pred več leti sta namreč oba omenjena zavoda pošiljata na Štajersko svoje agente, ki so nevedneže huj-skali, češ da se gre tukaj za „narodno" zadevo, ako se eno ali drugo teh hrvatskih podjetij denarno podpira. Rekli so, da bodejo na ta način domače, poštene nemške zavarovalne družbe izpodrinili. Vsakdo, ki se je dal od teh hujskačev zapeljati, moral je najmanje 200 kron deleža vplačati. Agenti so tudi obljubovali, da se bode ljudem ta svota obrestovala po 5% iz čistega dobička. To je zapeljalo marsikaterega malega štedilca, ki polaga svoje krvavo prislužene krajcarje skupaj, da bi se nekaj za starost prihranil. Ti ljudje so zdaj vse izgubili in morajo svojo lahkovernost ter svojo ^narodno navdušenost" presneto drago plačati. Mi jih obžalujemo, — ali pametni bi pa ljudje danes že lahko bili, vsaj pri denarju, ako že drugod ne! Od mariborske porote. 19 letni Franc Ogrizek iz Strazgojnc je pri Pragerskem kočarjevega sina Rudolfa z nožem v trebuh sunil, tako da je ta čez par dni na prizadeti rani umrl. Surovi ubijalec Ogrizek bil je na 4 leta težke in poojstrene ječe obsojen. — 22 letni posestnikov sin Jožef Strelec v Bukovcih je napadel posestnika Jurja Obrana, s katerim je njegova družina živela v sovraštvu, in ga je ubil. Obsojen je bil na 3 leta težke ječe. — 39 letni Matej Bnkšek iz Stachldorfa zagrešil se je nad dvema 7 letnima deklicami po § 127. Vboga otroka sta poleg tega od njega neko hudo bolezen dobila. Svinjar je bil vsled tega na 4 leta težke ječe obsojen. — Kakor znano je pri sv. Urbanu Janez Sattler staro kočarico Uršo Zelenko umoril. Hotel ji je denar ukrasti, katerega je revica za kravo skupila. Brezsrčni morilec bil je na 12 let težke in poojstrene ječe obsojen. ZlikOVCi so pri Pletrovčah poškodovali telefon. Pobaline še niso dobili. Dezertiral je infanterist Rudolf Mastnak in zbežal k svoji ljubici v Gaberje pri Celju. Ali kmalu so ga najdli in zaprli. Zaprli so v Križevcih pri Ljutomerju postopača Franca Klemenčič, ki ga sodnije zaradi rajnih tatvin zasledujejo. Tudi pred 8 leti je v Malinedelji v cerkev vlomil. Ko so ga orožniki prijeli, se je tat tako branil, da so ga morali zvezanega v zapor odpeljati. Iz Koroškega. Zmaga. Pri občinskih volitvah v občini M e t n i t z zmagali so v vseh treh razredih napredni možje. Čestitamo! Kanaltal. Iz Kanaltala se nam poroča: Ne posebno dobro znanemu sinu krčmarja v Saif-niUu, veleposestnika itd. Ehrlicha, rimskemu doktorju Lambertu je menda eucharistični kongres na Dunaju popolnoma pamet zmešal. Drugače bi si pač ne upal v BSmiru" take bedarije iz njegovega peresa o Saifnitzu in Wolfsbachn objavljati. Kakor znano, bilo je vse med koroškimi Slovenci za kongres umetnim potom narejeno Bzanimanje" le nekak „bum-bum" tega čudnega gospodeka. Od drugih strani se je prav malo čutilo. Čuditi se moramo, da nŠmir", ki se imenuje kmetski list, take bedarije sprejema. Dobro čutimo iz „Šmirovih" dopisov, da je naš ljubček Lamperl doma. Kajti drugih klerikalnih prvakov tukaj itak nimamo. Cnjemo, da jo hoče kmalu zopet popihati v Celovce. Baje so mu živce oslabele in baje si želi tudi zopet A . . . . gasse videti. Za preprogami gotovih hiš se godi marsikaj skrivnostnega... Torej, Lamperl, pozor ! Nezgoda. Kučijaž Johan Rainer hotel je v St. Egydu pri Celovcu tamošnjo lourdsko kapelico s šopkom okrasiti. Pri tem je padel tako nesrečno na špičasto železno ograjo, da se je težko poškodoval. Ogenj. Piše ne nam: V noči 23. p. m. je pričelo goreti pri. g. Fišln v Limerzahu. Zgorela je šnpa 8 slamo. Fabriska požarna bramba je takoj prišla, a posrečilo se je le bližnja poslopja ohraniti. Škode je za 16.000 K. Neznano je, kako je ogenj nastal. Iz zapora pobegnil je zaradi tatvine zaprti zidar Joh. Hofer. V Spanju zgorel je v Krassnitzu posestnik Weichboth. Bil je na premiiranju živine, kjer je dobil 100 kron. Ko je truden domu prišel, vsedel se je k mizi poleg goreče sveče in je zaspal. Nesreča je hotela, da se mu je obleka zažgala. Ko se je vsled bolečin zbudil, imel je take opekline, da je čez par dni v bolnici umrl. Ponesrečeni zapušča vdovo in 5 otrok. Smrt gasilca. Pri vaji gasilnega društva v Flattachu padel je gasilec Jos. Aogermann iz strehe in obležal mrtev. Bil je na strehi in držal cev v roki. Neka krava pa je stopila na cev ter jo na ta način potegnila in gasilca iz strehe vrgla. Grozil je s požigom kočar Naprečnik v Magdalenenbergu svojemu sosedu, kateri je proti njemu pri sodniji obtožilno pričal. Naprečnika so zaprli. Nevaren je šele 21 letni Nace Šanija iz Granitztala. Pretkaznovan je že večkrat. Zdaj so ga zopet zaradi tatvine in ker je neko tele kastriral, tako da je poginilo, zaprli. Tat. Fant Leopold Konečnik v Schonweg je poskusil trgovcu Maier 20 kronski bankovec ukrasti. Trgovec pa ga je zasačil in se bode imel mladi tat pri sodniji zogovarjati Ponarejene krone so izdajali neznani zli-kovci v občini Roden. Tudi v Celovcu se je izdajalo take krone. Pozor! Iz konja padel in jako težko ranil se. je 15 letni sin kovača Albrechta pri Celovcu. Odpeljali so fanta v bolnišnico. Vboga deca! V občini Schlatten padlo je l'/s letno dete vžitkarice Marije Greibe v posodo z vrelo svinjsko krmo. Nesrečni otrok !je na opeklinah čez par dni umrl. Pobegniti je hotel iz Greifenburga laški zidar Jos. Leschiutti. Preje je bil napravil 200 kron dolgov. Zasačili s6 ga in zaprli. Zaprli so v Granicu frizerja Viktorja Hammer, ker je pri trgovcu Kellermann več revolverjev ukradel. Hammer je že večkrat pred-kaznovani tat. Zločinsko pobalinstvo. Iz Tnltschniga se poroča, da je tam ponoči neznanec zažgal sta-novalni voz akrobatove družine Burghardt. V vozu so spali akrobat, njegova žena in 7 otrok. K sreči 80 ogenj pravočasno opazili in pogasili. Burghardt in njegova žena sta pri rešilnemu delu več opeklin pridobila. Vlom. V Sv. Salvatorjn vlomil je neznani tat v jedilno shrambo krčmarja Oltschnegger in je ukradel za 100 kron jedil. Neprevidnost. Voznik F. Polak na grada Nov poljedelski minister. Poročaii smo že zadnjič, da imamo zopet novega poljedelskega ministra v osebi dr. Franca Zenker, katerega sliko danes prenašamo. Zenker je jurist in pride v poljedelsko ministerstvo kakor Pilatus v »kredo.« Seveda Dr. Frsnz-Zcnkar, I der neut darerreich.Adcerbaumin'ishtr; je Čeh. Rojen je bil 1. 1856, I. 1884 pa je prišel v ju-stično ministerstvo. Potem je bil 12 let dvorni svetnik pri upravnem sodišču. Zdaj pa so ga iz bogvi: kakšnih tajnostnih vzrokov za kmetskega ministra naredili. In jahal bode svoje paragrafe, — po kmetskem hrbtu . . . Rain pri Grafensteinu čistil je nabasano pištolo. Ta se je sprožila in je zadela Polaka v nogo ter ga jako težko ranila. Tatvina. V St. Veitu na Glani vlomili so tatovi v hotel „Stern" in ukradli hlapcu 500 kron denarja. Utrujenost izgine! Kolikor sredstev se danes tudi za vse priporoča, izginejo vendar večidel tako hitro, kakor so prišla. Ne doprinaša se jim zaupanja, ker ne morejo pokazati na v dolgi vrsti let priznanih uspehov in preiskušenega vpliva. Kako drugač 28 SCOTTOVA EMULZIJA to že 37 let od zdravništva in lajikov izborno znano krepilno in zdravilno sredstvo. Osebam, ki so preveč delale in ki vkljub utrujenosti ne morejo z delom ponehati, je raba Scottove emulzije, ki jo je par mesecev nadaljevati, jako priporočati. Ugodni vpliv tega preparata na veselje do jesti in telesne moči se bode kmalu opazil ; roko v roki z njim hode zopetno vzbujanje svežega poguma in novih življenskih moči. A mora biti pristna Scottova emulzija. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpoSiljatvi 50 h v znamkah na SCOTT & BOWNE, z. z o. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopoSilja- tev poizkuSnje po eni apoteki. Čilski ali apnenski dušik. Tudi v malih kmečkih gospodaistvih ne zadostuje dandanašnji hlevski gnoj, ampak treba je dati ti ali oni rastlini dušika v obliki umetnih gnojil. Da se to zgodi v večjih novodobnih gospodarstvih, se razume samo ob sebi. Dušičoatim gnojilom spadajo zlasti čilski solitar, apnenski dušik in žveplenokisli amonijak. Od teh gnojil dajejo ravno kmetovalci prednost čilskemu sohtru pred apnenskim dušikom. Tudi žveplenokisli amonijak rajši uporabljajo nego apnenski dušik. Seveta je znan učinek čilija kot posebno hiter, ker naravnost dela čudeže pri poletnih pridelkih, pa tudi pri posebno pozni jesenski setvi zaradi priročne uporabe (natrosi se po setvi). P^ {udi v slučajih, -wer se ne gre za takojšnjo učin-„ kovanje, se brani poljedelec — in rasno zopit mali kmetovalec, uporabljati apnenski dušik, češ da je imel neuspehe; hud sem na to umetno gnojilo ko zeleni kuščar, rekel mi je pred kratkim kmetovalec. Pa ni imel tako neprav ta kmet; kajti po raztrošenju apnenskega dušika se tvonta dvoje vrst rastlinskih strupov: cijani-mid (Zyanamid) in dicijanamid (Dizyanamid) Neuspehi pa izvirajo le cd napačne uporabe tega gnojila ali pa je kriva slabo obdelana zemlja. O tem pa par besedij na koncu članka. Stavljeno vprašanje : čilski ali apnenski dušik ? hočemo obravnavati zaraditega, ker je ravno sedaj — in če sem dobro poučen vsled pojavljenja »rumene mrzlice« in zaradi pomanjkanja delavcev v čilski provinciji (Južna Amerika) — cena čilskemu soli ir u nenavadno visoka in bo Še poskočila, ker ta produkt kmetovalci izvanredno radi uporabljajo. Terr.u nasproti pa je apnenski dušik, pri kterem se — kakor je znano — dušik iz zraku v veleumnih napravah kemično veže z apnom, sedaj primeroma po ceni, ker se tuintam otvo-rijo še nadaljne lake tvrdkc in tovarne. Žveplenokisli amonijak je skoro ravnotako drag kakor čilski solitar in bo najbrž tudi poskočila njegova cena. Z apnenskim dušikom damo toraj dandanes zemlji redilne snovi »dušika* najbolj po ceni. Po poročilu kmetijskega tednika za saksonsko pre-vincijo št. 29, so razlike glede cen sledeče : funtni odstotek dušika v čiliju slane 95 pfenigov, funtni odstotek dušika v apnenskem dušiku (17 do 20°/0 blaga) pa pride na 59 pfenigov (pfenig približno naš vinar). Razlika, preračunjena na 15% gnojilo, znaša pri meterskem stotu okroglo 2 marki (marka ja približno naša krona), ker stane apnenski dušik sedaj 9 mark 15 pfenigov to-vornine prosto na postajo postavljen, medtem ko znaša knpnina za čilski solitar po tem — kje leži postaja, 11 mark 15 pfenigov do 11 mark 40 pfenigov. Da se pri taki razliki tudi pri manjših naročilih dušičnatih gnojil lahko prihrani denar, je jasna, in iz tega vzroka bo se na to oziral vsak trezno misleči kmetovalec. Strah, da bi imeli pri uporabi apnenskega dušika neuspehe, je odveč, če uvažujete*1to-le : Prvič: apnenski dušik se mora raztrositi približno 8 dnij pred setvijo. Drugič : apnenski dušik se naj uporablja v zemlji, ki je lepo obdelana, oziroma v zemlji, ki ima dosti bakterij I S tem se omogoči tvorjenje že omenjenega strupenega cijanamida i. t. d. še pred kaljenjem; ravnotako je omogočeno dovolj naglo pretvarjanje teh produktov v amonijak — delo, ktero obskrbije bakterije — da se izključi škodljivo učinkovanje na kali. Na močvirni zemlji ni pričakovati z apnenskim dušikom uspehov, na peščeni zemlji pa so uspehi še dobri, če se pognoji še s hlevskim gnojem v svrho pomnoženja bakterij. Apnenski dušik uporabljamo tudi kot gnojilo čez setov. toda raztrositi ga moramo dovolj rano ; za ozimino meseca svečana. Prevlačenje (brananje) je neobhodno potrebno. Nekteri kmetovalci niso hoteli uporabljati čilskega solitra za to, ker se zelo praši (kadi); je odpomoglo s tem, da se pripravlja apneir' gnojenje sedaj tudi brez prahu. Za zatiranje pice, repnice, grintave zeli, česnovke), za kar j dušik pripraven, če ga dovolj rano tiosimo ( kažejo na repici 2 do 3 lističi), se upora' mogoče razdrobljeni obliki, drobnem, prašku kjer še se le potem, ko že rastline rastejo, tieba gnojenja z Uušičuatimi gnojili (n. pr. da setev1, rastlinske škodljivce), mora ze seveda upora'"1 solitar. Pri že večjih rastlinah škoduje apir zopet manj: učinkovanje pa v tem slučaju nik hitro kakor pri čiliju. Ako posluša kmetovalec svet, uporabljati nosti apnenski dušik, ne bo si le prihranil kronice, ampak sodeloval bo tudi pri uravnavi; se bodo kmalu skrčila naročila za solitar 9 potem padla ; pa tudi cena žveplenokislemu bo šla navzdol. Na stavljeno vprašanje : Či" nenski amonijak? vflja sedaj le edino ta Kjer-le in če sploh je mogoče, nadomesti se — ne oziraje se na hlevski gnoj in zeleno ; do nadalje z apnenskim dušikom. R Steppes, kmetijski (»Gosp. glasnik«, Stalni zaslužek v lastni hiši še zasigurile spn' lahko štrikarijo na priznani mašini za hitro štrikanje „' (Primastrickgarn). Prospekt zastonj. Podjetje za por1 macega dela Karl Wolf, Dunaj VII., Mariabilferetrasie Da so ure svetovnoznane firme Max Bobnel, Margaretenstr. 27/61 nujboljse, ni danes več dvoma. obstoj te firme dokazuje jasno, da pelje le ure, ^. blago v najboljši kakovosti in naj se vsakdo v slučaju to firmo obrne. Preje pa se naj zahteva nov fa 6000 slikami, ki ga dobi na zahtevo vsakdo zastonj in Tržna poročila Ptuj, tedenski sejem dne 2. oktobra 1 Vrsta Pšenica....... Rž......... Ječmen....... Oves........ Koruza....... Proso ........ Ajda........ Krompir....... Fižol........ Leča........ Grah........ Kaša....... . Pšenični gris..... Rii......... Sladkor....... Češplje....... Čebula (luk)..... Kimel........ Brinjeve jagode .... Hren........ Zelenjava...... Ustna moka..... Moka za zemlje .... Polentna moka .... Goveje maslo . .... . . Svinjska mast ...... Speh frišni...... Speh okajeni , . . . . Zmavc........ Sol......... Surovo maslo..... Sir, štajerski ..... J3!".....• • • Goveje meso..... Telečje meso..... Mlado svinjsko meso . Drevesno olje..... Rips olje....... Sveče, steklo..... Milo navadno .... Žganje....... Pivo........ Vinski jesih..... Mleko, frišno..... Mleko brez smetane . . Les, trdi, meter dolgi . Les, mehki, meter dolgi Lesni ogelj trdi .... > > mehki . . Premog (Steinkohle) . . Mrva ........ Mera in teža 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 50 kil 5U kil 50 kil 50 kil Ijj 1 kila 1 kila 1 liter 1 kila 1 kila 1 kila^ 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila l kilag 1 kila|° 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 25 kom. 1 kilaj^ Ido Slama (Lager) Slama (steljai) . Zelje..... 1 kilaj; 1 kila£ 1 kila 1 kila 1 kila 1 kila 1 liter 1 liter 1 liter 1 liter 1 liter 1 kub. met 1 kub. met hektoliter 100 kil £ 50k.f 50 kil 50 kU 1 glava Mestni urad ptujski, dne 5. oktobra 1 — 11 — je ekslra- amerik. 18 I kar. /.lain [double 96 urni ank. remont. , mnogo prem. ireni." Le la ura »švic. kolesje uzloCiti od zlate I K. Za ratanc-ara 5 let. , 2 k. S K BO. tr.Gloria-srebrno 3 K 70. Vsaki 2astonj elfg. [ verižico. Briv qjava doroljena aj. Posije po , Kohaof. eksp. .Sebastians. St. f)2i. ničar e0B !etkom novem- tzvanju pri Ma- mora delo v vinogradu in itske moči, Po- Rarla Sark v ^Iringhofjasae 26. Sni" ) dobi vsakdo ilevo moj katalog ami ur, zlatega ga, godbenega, usnjatega in ta, predmetov za Snega blaga, ka- toaletnih ar- ', orožja itd. 796 i dvorni liferantl II) sL 1597 {USt,.) • ure . .K 420 . . K 2-90 .... K 8-60 .... K 6 — .... K 8 40 j .... K 8-50 .....K 680 .... K 6-povzetjn ali na-Brez riiiktl Iz-nljeia aH denar ["»Šibo ta tibi ajerja -g* aslimi ljudmi in i kakšno majhno Eno ali za ijcarja. i Jiri PlajnSek, 112, Janški vrh pri rabijo proti Ikašlju I hripavosti. kataru za-slinji'iiju. krrnt'lilil in oslovskemu kasljn I11 karamele j s „3 smrekami" J not. potr. spričeval zdravnikov in zaseb-Inikov jamčijo za sigurni usp»h. Jako uspešni in dobro-ukosni bonboni. I Cena 20 in 40 vinarjev. J Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: H. Molitor, apoteka v Ptuju, Ig. Bebrbalk, apoteka v Ptuju, Kari llf rnnanu Laški trg, A. Kls-bacher, Laški trg. A. J Plunger, apoteka, Podčetrtek, Hang Schnider-schitsch, apoteka v Brežicah 856 50—60 kron na teden lahko vsakdo zasluti pri meni s prodajo novosti. Vprašanja je poslati na uprav-ništvo ..Štajerca" št. 100. Urinur-marka'. 868 Preiskušene Klo sterneubur ške mostne v a g e brez ali pa z merilnim cilindrom v veliki izbiri v zalogi pri zlatarju in optiku ustalil v Ptuju. 866 Priden učenec k pekovskemu mojstru brez otrok se takoj »prejme. Nasluv: Math. Breach an, Ardning. Oberstcier. 862 Mlinarski pomočnik se takoj sprejme v Schwabo-vem mlinu (Aumllhle) v Ptnjn. Oblastveno avtorizirani 802 LlmJL g'eoixi.eter rotovž, II. nadstropje) za izpeljavo razdelitev posestev, m določitev mej, popravkov mej in ieh dragih v to stroko spadajočih del. gggggjggjg stenske, budilne In žepne ure dobite pri ■ moslechner, Celje, Spitalgasse, nasproti hotela „Stadt Wien" ustanovljeno 1. 1866. Stenske ure od 3 K naprej; srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej ; niklasla budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c kr. urada za punciranje na Dunaju. Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. ■ Izmenjava in nakup starega zlata ter srebra. toko idočo gostilno menjam [proti večjemu posestvu, ■ poslopij aosniki s H i b hoda od mesta Radgone, sestoji iz zida-12 oralov zemlje, gorice, njive, iki in lep in lep les. Vprašanja sprejme Hibi ar, posestnik v Policah, pošta Radgona (Radkersbnrg). 866 lOOO parov hlač. Vsled velike vodne katastrofe prevzel sem celo zalogo krojaškega blago in oferiram garantirano dobre in vzdržne hlače 50°/0 pod ceno I pai* od 3'— do 6"~ K. Hlače so izdelane iz najboljših angleških štofov, cajga za hlače, slruksa, manšestra, v najmodernejših dessinih. Od vode imajo le male, komaj vidne madeže, ki se dajo takoj izčistiti. Pri naročilu naj se označi mero in sicer: Okoli trupla, dolgost šnita, kajti v zalogi so vse velikosti. Pošlje po povzetju Gielihiibel b. Neustadt a. Mett. sbb Najmanjša oddaja 2 para, pri 5 parih franko dopošiljatev. Jasna glava rabi vedno dr. Oetker prašek za pecivo a 12 h Popolno, higijenično, od zdravnikov priporočeno nadomestilo za kvas, oz. germ. Vse močnate jedi in peciva postanejo z njim večja, lažja in bolj prebavljiva. Dr. Oetker vaniljini sladkor a 12 h kot najplemenitejša primes za mlečnate in močnate jedi, za kakao in čaj, šokolado in kremes, pogače, torte, puddinge in šlagobers; nadalje s finim ali puder-sladkorjem pomnožen za po-trošenje vseh vrst peciva in močnatih jedil. Nadomesti popolnoma 2—3 kose dobre va-nilje. Ako se zmeša '/. zavojčka dr. Oetker vanilnega sladkorja z 1 kg finega sladkorja in se da od tega 1—2 čajski žlici na čašo čaja, dobi se aromatično, polno-okusno pijačo. Dr. Oetker praške za pecivo in vaniljeni sladkor dobi se v vseh kolonialnih itd. trgovinah. Natančno navodilo za rabo na vsakem zavoju. Seznamki receptov zastonj. Pazile, da dobile pristne Dr. Oetker'jave j^ sprejme pri kovaškemu mojstru Franz Kovstlie v Zrečah pri Konjicah. 863 za trgovce in krošnjarje. Razpošijatev tudi zasebnim. 40 do 50 m restov samo 16 K Flanel za srajce in bluze Barhent za obleko in bluze v modernih muštrih prima kakovost Belo platno za telesno in posteljno perilo Oksfort za moške srajce Pisani posteljni cajg in plavi drult. Dolgost restov 6—15 meter. Resti so garantirano pralni in brez napake. Izbrani resti, le težko lepo blago za 18 K. Pošiljatev se zgodi po povzetju , in za kar ne do- pade, pošljem takoj denar nazaj. Vsak kupec si posamezno blago tudi lahko naznani. S. STEIli, tkalnica platna, HACHOD na Pridno, delavno dekle za vse ki govori nemško, se k 2 osebama takoj sprejme. Plača 12 do 14 kron. Naslov „VILLA ROSA," Breg pri Ptuju. 867 Na prodaj sta dve novo zidani hiši, spadajoči obe pod eno hišno število; v eni hiši: 4 sobe, 3 kuhinje, velbana klet in podsresje; v drugi hiši: 2 sobi, 2 kuhinji, perilna kuhinja z 2 kotijo in dimnicema (zelh), potem veliki vrt za zelenjavo in sadno drevje, lepa vinska trta, ki se nabere na leto 600 1 mošta, potem 5 drvarnic, studenec na dvorišču, vse novo zidano in z opeko krito, 1 hiša stoji 6 let, 1 pa 2 leti, dvorišče celo beto-nirano, obe hiši neseta od 18.000 K procente brez vrta in vinske trte; se zaradi preselitve za 16.000 K proda; vknjiženih ostane 8'000 K. Natančneje se izvč pri posestniku Thomas Doki, Deublergasse 29, Brunndorf b. Marburg;. 829 Razglas. Da se izrejcem žrebet omogoči, podučiti se o cenah žrebet in tudi boljše cene za žrebeta doseči, kakor se jih pri prodaji doma nikdar ne more doseči, pri tem pa kupcu še ogromni troški narastejo, — vpeljalo je mesto Ptuj 4 nove sejme za žrebeta in sicer na vsaki prvi torek mesecev avgust, september, oktober in november. Mesto Ptuj je vse kupce, ki so doslej potom krošnjarjenja svojo potrebo na žrebetih v tukajšnem okraju krili, na obisk teh sejmov povabilo in tudi v mnogih časnikih v to svrho reklamo napravilo. Upati je tedaj, da bode na te sejme prav mnogo kupcev prišlo. Zato leži v lastnem interesu izrejevalcev žrebet, da pripeljejo mnogoštevilno žrebeta na te sejme. Standgelda za kobile kakor za žrebeta na teh 4 sejmih ni treba plačati. Župan: 857 Jos. Ornig 1. r. Pil Mit-a ilefli (i na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za.Solo, sa nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Selinger britve itd. Blago iz celulaida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe zt potovanje vseh visi. Razno blago iz stekla in porcelana, tal ar je. piskre, sklede, flaže, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek ž« od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za BO dO K 1*20. Ljudskakopelj mestnega^ ^ kopališča v Ptuju. rCas za kopanje: ob delavnikih od 12. ■ ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in praznikih od 11. do 12. urr dopoldne. |H|k 1 kopelj l vročir« /.rakom, paro ali" nBrausebadu z rjuho K —"60; postrežba K —1©. PONUDBE. Iščem ženo okoli 30 let staro, ako mogoče koharica, ki zna oba jezika in ima par tisoč kron. Vzela bi potem pekarijo v štant ali jo kupila. Pošlje naj sliko z resno ponudbo in s polnim imenom. Tudi se išče PEKARIJO v najem ali za kupiti. Naslov pove uprava ..Štajerca" V PtUJU. 864 Plin sam proizvajajoči 860 aparat za razsvetljavo (Beleuchtungs-Kerper). Povsod plinova žarnica, brez naprave cevi. Viseča žarnica, >Trockenlampe« gori brez tekočine, dohta,Jbrez nevarnosti. Troškie ne ure 1—2 vinarja, 50—120 svečsvetilne moči. Stenske lampe od K 13'— naprej. Prospekti zastonj o vseh modernih načinih razsvetljave. Schwab, Dunaj, Wiedner-HauptstraBe 113. Ižče se zastopnike. Fine pozlačene grobne krite, Tomaževo žlindro, železne in bakrene kotlje v»eh vrst, železne peči in šparherde, slamorezne »troje, lesne deske in late, vseh vrst revolverje, puške, patrone in grota kakor tudi vse vrste ieleznine, se kupi najceneje pri Alois Matschek, Maribor, TriesfeRta 25, poleg beliišiiee. 341 Cene za fine revolverje 7 9 12 mm. K 630 6-60 780 Cene za fine Bulldog-revolverje K 6-— 7-— 8-— PuSke na eno cev iVorderlaufi K 11-90. Fine Lancastre-puSke po K 35-—, 40—, 46—, 50-—. Pošilja se na vse strani po posli in železnici. 11 5151 1 710 <3-roz3=LO visoke cene se plačujejo pogosto 2a moška in ženska aukna, česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopošlje moja jesenska in zimska zbirka vzorcev. Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Razpoiiljalnica sukna FRANC ŠMID Jiigerndorf Nr. 210, avatr. Slezija. A 2/12 823 Edikt. Prostovoljna sodnijska razprodaja posestva, potem razprodaja premičnin. Od c. kr. okrajne sodnije v Pliberku (Bleiburg) kot razpravne oblasti po Johanu Wutz p. d. Wutsch v Li-beličah (Leifling) se bode vsled prostovoljne naprošbe dedičnih interesentov javno razprodalo : 1) Wutsch-posestvo (Wutsch-Hube) v Libeličah e. št. 60 kat. obč. Berg ob Leifling brez nasetve in fund. instructus pod določitvijo izklicne cene 33.426 K 04 h. 2) Wratinia-koča v Libeličah c. št. 5 kat. obč. Berg ob Leifling brez zemljišča in skupno z fund, instructus. Izklicna cena 600 K. 3) Fund-posest (Fund-Hube) v Libeličah e. št. 14 kat. obč. Libeliče brez nasetve in fund, instructus. Izklicna cena 6105 K 84 h. 4) Knes-posest (Kneshube) v Libeličah e. št. kat. obč. Libeliče brez nasetve in fund, instructus. Izklicna cena 8517 K 16 h. 5) Premičnina, v kolikor jo še je, kakor: pohištvo za stanovanje in gospodarstvo. ^^^^^^^^^m Razprodaja realitet se vrši posamezno po zgoraj označeni vrsti dne 5. oktobra 1912, dopoldne ob 9. uri, začenši na lici mesta v Libeličah (od postaje državne železnice Lavamund ca 1 uro pešpoti, postajelišče Ra-benstein- Leifling ca 5/, ure peš-poti oddaljeno); razprodaja premičnin po razprodaji posestev istotam. Posestva se najprve posamezno izkliče in potem vsa 4 posestva skupaj pod skupno največjo ponudbo; pod zgorajšnimi izklicnimi cenami, ki so obenem cenilne vrednosti realitet, se ponudb ne sprejme. Premičnine se le proti gotovemu plačilu in takojšni odpeljavi tistemu odda, ki največ ponudi. Na posestvih zavarovanim upnikom ostanejo njih rubežne pravice brez ozira na prodajalno ceno obdržane in je zlasti okrajna hranilnica v Slov. Gradcu gotovo plačilo svoje intabulirane zahteve per 25.000 K zahtevala, Razprodajalno svoto plačati je pri sodniji i. s. 10% najvišje ponudbe takoj po definitivni oddaji^ polovico ostanka tekom 1 meseca, ostanek, v katerega se lahko vadij vračuna, tekom 2 mesecev, in je te svote med časom z 41/s% obrestovati. Dednim interesentom stoji 8 dnevni dovolilni rok odprt. Vsakdo, ki ponuja, ima položiti vadij 10'/0 izklicnih cen pred začetkom razprodaje v roke sodnijskega komisarja in to v pupilarno varni vrednosti. Razprodajalni pogoji se zamorejo pri sodniji odd. I. v uradnih urah vpogledati. C. k. okrajna sodnija v Pliberku (Bleiburg) 14. septembra 1912. (Pečatj______________________________________{Podpis.) Bolane ■m oiHoi svinje Pazite na varstveno znamko »Obelisk" in ime nSussanol" ter zavrnite druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno nazaj. Se dobi v največih apotekah. Poštna razpošiljatev vsak dan po Apoteki „zum Obelisk" 745 VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardinalpiatz. Ptuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorcu H. Molitor. Gospodinje ! Previdno* Ne kupite putra aH nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskusene svetovne marke BLAIMSGHEIN UNIKUltl« ft MARGARINE preiskusili, nUniKUM11 ni rastlinska margarina. nUNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepastcurizirano smetano in ima vsled ti višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. nUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najiiatejšl natnrni prodnkt. 11UNIKUM" Je r^f^V* cenejša nego navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. za WN^" |o SAMO BLAIMSGHEIN nUNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete ovrete kuhate za kruh s putrom BIAIMSCHEINs „UNIKUM"-MARGARI! Se dobi povsod. PoizkuSnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. se od autoritet po posebnih receptih po dr. Adler & Co., Dunaj III., izdeluje; najboljše priporočeno kot idealno sredstvo za prepre-čenje izpadanja las in odpravo glavnih šup. Pristno le z varstveno znamko! Edina razprodaja za Ptuj : Josef Korner, frizer V PtUJU. 6S3 vUeljnc ura nem stane moja prava amerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-xolesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler • traja zaloga, vse skupaj le K 3'— en kos. 3 leta pismene garancije. — Posije po povzetju. Radium svetilna 20 cm visoka, cifenijSJ zalci prirejeni z radial bujočo substanco, sretiH tako da se čas lahko čila. (!e»a enega kosa . . .Kt-| Z dvojnimi zvonci . i S štirimi zvonci . ,SQ Raliunigodbena bulil-■ica ......J HT" 3 leta pismene garancije. PoSiljatev po povzetji. 1 Max Bohnel, DUNAJ, IV., Margaretenstrasse 2?! Orig nalni fabrični cenik s 6000 podobami zastonj ijfl Razglas. Na kuharski šoli t in davne ■ 1 kila sivih, slišanih K 2*—, boljših 2'40, napol belih prima | ■2-80 K, belih K le—, prima kot davni melikih K 6.—, vele-i 5 prima K 7—, 8— in 960. Davne sive K 6-—, 7 —, bele prima J ■ K 10—, prsni llavm K 12.—, od 6 kil naprej franko. S O Gotove napolnjene postelje O! "iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega ali belega inletaj 5(nankinga), 1 tnhent, ca 180 cm dolga, 120 cm široka, skupaj j ■ z 2 blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, i ■dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim in trajnim per-J ■jem za postelj K 16—, napol davne K 20-—, daunsko perje i ■ K 24-—. Posamezne tnhne K 10—, 12—, 14--, 16—. Posa-i ■ mezne blazine za glavo K 8'—, 8-60, *•—. Tnhne 200:140 cm J 5 velike K 13—, 16—, 18—, 20—. Blazine za glavo 90:70^ ; ■ cm velike K 450, 5—, 5B0 Spodnje tnhne iz najboljšega« ; TtnTlttlfirinri M" ri A nVl n rt r» Al m" Tf M ■gradla 180:116 cm velike K 18— in 15— pošlje od 10 Kj jJOUlbblltjO lil d U (j 11 C JI II C 1111 lil naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu Go9B " ■ Max Berger, Deschenitz a 115(Bohmerwald). ■ se odda nekaj prostih mest za revne knuJ hčerke, ki se hočejo kuhati nančiti. Defl dobijo vso oskrbo in stanovanje; v svojem« stem času pa se jih porabi v službi za doma gospodinjstvo. Prošnje je vložiti čimhitnj mestnem urada v Ptuju. ■Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj Priznano solidna stara firma orodja Franz S o d i a , kupne obveznosti. fubrika puik T BOROVLJAH na Koroškem razpošilja na zahtevo svoj cenik vsakemu zastonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke izborne ročne izdelke. Največja gotovost strela, brez konkurence, najnižje ceno. Pošiljatev na vpogled radovoljno brez J. Ornig 83* župan. Lastni uspeh s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvezino mojster-stvo in razna društvena mojsterstva. 709 Pozor posestniki, za stavbo hiš! ^g Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri ge3 Hans Andraschitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna tf Mariboru, ! Schmidplatz Nr. 4. Pri vsaki hiši ja I galic. Kupujte in po vseh trgovinah ,Š čeve užigalice"! zal. firma brata Sla v Ptuju. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart Tiskal: W. Blanker I 993�7988