Vestnik. Eaj je hudo in kaj še hnje % H u d o jedelati tlako, še huje pa delali tlako z numeriranimi kostmi, kakor je sedaj obsojeno kranjsko u6iteljstvo. To je že pekelnatem svetu. — Dobro bi b i 1 o p o s 1 a t i deputacijo n a D u naj za odpravo teh žalostnih razmer. In ker je vlada obljubila prispevek d e ž e 1 a m , upamo, da b i tapotnebilazaman! Slomškar proti — 8. L. S. V 23. letošnji številki priobčuje BS 1 o v e n e e" pod naslovom nNovi viri deželnih dohodkov" članek, ki ima podpis BSlomškar". članek je pač toliko zanimiv. da ga ne moremo prezreti. nSlomškar" piše: Bajni deželni zbor kranjski iz 1. 1905., se ,je v svoji zadnji uri proslavil s činom, ki je pa6 edini te yrste na svetu. Spozaal je bedno in neznosno stanje učiteljstva, pa mu je zboljšal plačo. V trdnem prepričanju, da je draginja samo za oženjene, je priznal le tem dragiojsko dokiado, pa še začuda veliko. Kar nas je še ,ledig in frej", smo bili za nekaj časa potrti in obupani zaradi t« odlike, a kmalu smo se potolažili; zakaj mislili srao, da bomo plačevali potrebščine po isti ceni, kot pred desetimi leti, ko so vendar naši očetje v deželaem dvorcu obenem s svojo regulacijo učiteljskega Blona" zapovedali, da za neoženjene in za neomožene ne sme biti draginje. Žalibog, da 60 pozabili ta ukaz razglasiti, in zato moramo tudi samci in samice drago plačevati, četudi nimamo draginjske doklade. Umevno, da nas je to nekako razburilo; postali smo tako predrzni, da smo to izjemno stanje proglasili za veliko krivieo. Bili smo trdno prepričani, da bi deželni zbor rad popravil 8toj nepremišljeni korak, ako bi ne bilo obstrukcije. Kako smo se torej razveselili, ko se je letos po novem letu zopet sešel k delovanju. Imeli smo trdno prepričanje, da bomo dobili vsaj mrvieo t obliki draginjske doklade, če že ne bo dič z regulaeijo, saj upamo že četrto leto in gledamo po strani ta čudoviti ,ei lex' poslaniške ljubezni do samskih učiteljskih moči. Proti pesimistom smo zagovarjali ne samo dobro voljo poslancev, ki mora predvsem zatreti in odpraviti jvsako krivico, ki jo trpe pošteni samski učitelji in učiteljice že četrto leto. Nekateri so bili celo tako naivni ter 80 mislili da ni denarja. A mi drugi smo dobro vedeli ceniti moč in iznajdljivost velikega zbora; bili srao prepričani, da najdejo potrebni drobiž. In res so ga našli. Eegulirali so plače deželnih uradnikov in uslužbencev brez ozira na sedmi zakrament tercelo pomnožili njih število, ne število zakramentov ampak uradnikov, in zapovedali deželnemu|odboru imeti odprto roko, z eno besedo: S tisočaki so se kar žogali. Jaz sera pa dan na dan nestrpno pričakoval nSlovenca" in čakal, kdaj bodo padle iz njege naše draginjske doklade. Toda zastonj. Kratka re^olueija BSlomškove zveze" ni našla niti toliko milosti pred očmi naših prijateljev, da bi prišla vsaj v koš deželnega zbora; marveč je neki 61an šolskega odseka menda kar klobaso van.jo zavil BZakaj nam paČ djso dovolili draginske doklade ?" tako sem premišljeval in si belil glavo. BSaj imamo vendar denar! Zakaj nočejo popraviti krivice, ko je vendar med poslanci toliko doktorjev svetib in posvetnih Tednosti?" — Po dolgem premišljevanju sem naposled prišel do tega, da so poslanci prav storili, ker se niso zraenili za našo resolucijo; kajti mi, ki ne okušamo sladkosti zakonskega jarma, imamo pravzaprav še predobre plače. Da, še nevarno je, da postanemo kapitalisti, kar bi bilo zoper demokratska načela BS. L. S." Le poslušajte! Stanovanja nam tako ni treba! Oez dan smo v šoli, poDoži 86 pa še dobi za par vinarjev kako ležišče. V Ljubljani so na razpolago postelje prav ceno pri BPravem starem tišlerju", na deželi se pa v dišečem senišču prav izborno počiva. Za zajtrk zadostuje ena žemlja; staro dobiš za dva vinarja. Kosit greš lahko v izkuho; priporočam ti posebno vampe, male ali velike, ako si tako izbirčen, da si moraš špogati mesnino. Tudi v nLjudski kuhinji" obeduješ jako ceno, obenem si pa še nakuješ lahko obilo zaslug za vzgojo mladine, ki tudi tam obeduje, pa bi dostikrat nenasitnežem dal lep zgled skromnosti in zatajevanja samega sebe. Na deželi pa lahko zajameš pri županovi družini za malo odškodniuo. Večerje pa tako ni treba vsak dan. Dvakiat na teden je že več, kot preveč. Saj pravi pregovor: BPoln želodec ne štndira rad". Mi se pa moramo zvečer pripravljati za šolo, pa zvezke popravljati, zato je bolje, da smo brez večerje. Da ne bo ta ali oni učitelj vsled pajčevinastega želodea prišel v konflikt s pedagoškim pravilom, ki veleva, da naj nastopa vzgojitelj pred šolarji vedrega, svežega, veselega obraza, živahnega kretanja in čistega duha, bi uasvetoval, da se uvede na pripravnici poseben tečaj za dresuro pravilnega nastopa ob godbi evilečega želodca. Sicer se pa tudi čuje, da slovenski rojak v Hamburgu v kratkem predloži vladi prošnjo za patent na epohalen izumek, ki bo omogočil. da bomo udobno in komodno živeli ob strjenem zraku. Oe se to obistini, potem bo kranjska dežela rešena mačehovske skrbi za učiteljstvo. Ako bodo samski učitelji vpoštevali zgoraj navedene nasvete, potem utegne temu a!i ouemu še kaj ostati. Pri prihodnjem zboru BSlom. zveze" pa lahko sklenemo bolj primemo resolucijo, da naj neožeu.jenim užiteljern in neomoženim učiteljicam toliko odtegnejo pri plači, da ae bo s temi odtegljaji pokrila draginska doklada onih učitel.jskih moči, ki se grejejo pri domačem ognjišču. Prepričan setn, da te resolucije naši očetje v deželnem dvorcu ne bodo tako bagatelizirati, kakor so prošnjo za doklade. Na ta način pride deželni zbor do novih virov, davkoplačevalci pa se bodo oddahnili, pa še naprej hvalili potrpežljivost stradajočih učiteljev in učiteljic. — Objavljamo te besede brez vsake opazke, da ne bi kdo rekel tako ali tako. Same govore dovolj glasno: Po zaslugi S. L. S. bodo tudi Slomškarji stradali še naprej. V srcu pa se bodo — kakor se že sedaj! — še bridko kesali preljubi naši tovariši — uskoki! Letnino za učiteljskl bonrikt so plačali ti-le p. i. tovariši in tovarišice: A. Leban, J. Štrekelj, I. Mahorčič in Olga P e t e r n e 1 , vsi iz Komna na Krasu ; Marija W e s s n e r , nadzorovalna dama na mestnem dekliškem liceju v LjubIjani; Anton Ivanovič iz Tater pri Materiji; Antonija V i ž i n od Sv, Trojiee pri Eakeku; Ignacij Tramte, Emil A d a m i č in Marija K r a t n e r , vsi iz Kamnika; Viljem Zirkelbach iz Podbrezja; Fran Lavtižar iz Smartnega pod Šmarno goro; Vilma B o g a t a j iz Drežniee pri Kobaridu ; Karel Završnik iz Dupelj; š o 1 a k o vodstvo bolfensko na Kogu; Anton T u š a r iz Podlake na Goriškem; Anton Pag a n e 1 i iz Mirna; Peter in Vilma E e p i 6 z Unca ;krajni šolski s v e t vv Loškem potoku pri Rakeku; Mijo Ž a g a r in Katica Podgornik iz Klanca v Istri; Anton P e t r i 6 e k , Terezija K o r d i s c h , Rajko V r e 6 a r , vsi iz Žalca ; Fran B o g a t a j in Franja S t r e s iz Kobarida ; Anton Ž i b e r t z Ježice: A. S e ž u n iz Mavčifi s pripomnjo: Bratje, v žepe posezimo in darujmo vsak svoj dar za konvikt, ki je potreben, kar nam vsem je znana stvar. Eadar dvigne se ta stavba, dvigne z n.jo se i naš stan. Sklad na sklad zdaj položimo, bratoljubje, hajd' na dan! — Bog plati I Učiteljskl dobrotnikl. Društvu za zgradbo učiteijskega konvikta so darovali: Učiteljska hranilnicainposoj i 1 n i c a v Ljubljani, 100 K; P o s o j i 1 niea v Starem trgupri Ložu 20 K; Hranilnica in posojilnica v D o 1 u pri Zid. mostu, 10 K; gdč. Marija S 1 a v č e v a , učiteljica krojnega risanja v Ljubljani, 5 K; Posavski krožek, 5 K ; v e 8 e 1 a družba pri Zlati ribi v Ljubljani. 5 K. Bog plati 1 ,,Domače ognjlšče" je izšlo s prav zanimiTo vsebino. Tovariše in tovarišice prosimo, da širijo list med ljudstvo ter mu pridobivajo novih naročnikov. Celoletua naročnina znaša 2 K 50 h. V letošnjl I. steTilbi ,,Domačcga ognjlšča" ostala je pomotoma letnica 1908 namesto 1909. To napako naj blagoToli Tsak naročnik sam poprariti s peresom. ,,Naša bodočnost", list za šoli odraslo mladino, bo izhajala kot samostojen list; zato se je prva številka nekoliko zakasnela. Celoletna naročnina znaša 2 K 50 h. Naročnino za BNašo bodočnost" in nDomače ognjišče" sprejema Učiteljska tiskarna. Učiteljski krožek St. Vld pri Ljnbljanl ima svoj sestanek 11. t. m. pri BSlepem Janezu". Gostje dobrodošli! Na snidenje! €rlarna napaka nekaterih mlajših učiteljev je, da preveč zahtevajo od ufencev. Dčili so se ravnokar psihologije teoretično in vendar so slabi psibologi v praksi, ker ne poznajo počasnega razvoja otroške duše. Učitelj kot oče zna to že bolje presoditi. Tudi nekateri kateheti tega ne umejo. ,,Narodna Prosreta" v Pazinu ima o bcžičnem sbodu kran.jskega učiteljstva obširno poročilo in objavlja Ganglov govor skoro v celoti. Poročilo ima opazko: Nama za razmišljanje. Umrl je dne 28. pret. mes. pri svoji materi in pri svojem bratu v Eajhenburgu tor. Viktor J a m š e k , učitelj v Škofji Loki, star komaj 26 let. Pobrala ga je učiteljska bolezen — jetika. Vrlemu tovarišu blag spomin! Slovenjebistriškega udlt. drnštra ,,Bravlnjski krožek" priredi II. roditeljski sestanek dne 7. t. m. ob 3. popoldne v šoli v Studenicah. Prvi roditeljski sestanek v Poljčanah dne 25. prosinca se je dobro obnesel. V kratkem se vrši III. sestanek na črešnjevcu in IV. na Poljskavi. Za očiteljski sklad so darovali: tov. Eksel Srečko, učitelj v ^ojniku, 2 K; dalje Ivan Tomažič, Jul. Kobič, Leonida Herzog, Angela Karba, Mara Koeuvan, Fran Zacherl, Janko Karba, Avgust Lah, Fran Cvetko, Ferd. Sprager, Terezija Petovar in Hermina Mahorči5; vsi po 1 K. Skupaj 12 K. Polovica te vsote je poslala blagajničarka socialnemu odseku učit. društva za Ljutomer socialnerau odseku BZveze", polovico pa obdržala za domači odsek. Srčna hvala! Živeli nasledniki. F. V o g 1 a r , blagajnik. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega 8Teta t Kranjn. G. kr. okr. šol. svet v Kranju je imel dne 28. jan. sejo. 0 kureneijab poroča predsednik. Zaradi bolozni sta na dopustu Vinko Zahrastnik, učitelj v Šk. Loki, in Viktor Jamšek istotam. (Ta je med tem že umrl pri starših v Eajhenburgu.) Prvega nadomestuje izprašana učiteljska kandidatioja Amalija PoljaDČeva, drugega pa Marija Piškurjeva. — Marija Škabraetova, učiteljica v Šmartnem je imenvvana za nadoraestno učiteljico na c. k. ženski pripravuici v Ljubljani; DJeuo mesto je zasedla izprašana učit. kandidatinja Erna Bozmanova. — Za privatno nemško šolo v Tržiču in notranjo uršulineko šolo 7 Skofji Loki je namesto Albiua Belar.ja imenovan za okr. šol. nadzornika Karel Schrautzer v Ljubljani. — Glede defiaitivnega zasedanja učiteliskih mest v Tržiču, Oerkljah in na Trati nad Škofjo Loko se stavijo tozadevni ternopredlogi. — Ferdinandu Kaliugerju, nadučitelju v Tržiču, se pripozna 6. petletnica. — Za pouk v kmetijstvu na nokaterih šolah v okraju 86 predlagajo nagrade (državne in deželne ustanove). Učiteljska konferenca se vrši v Škofji Loki, dan in kraj se določi pozneje. Drugl letošnjl rodlteljskl sestanek je priredilo krško učiteljstvo t nedeljo, dne 24. t. m., ob pol 4. uri popoldne v šolski telovadnici. Tov. L. Levstik j» v svojem predavanju BKdo je kriv, daotroci lažejo?" opomiDJal roditelje, naj tudi v tem oziru bolj pazijo na vzgojo svo.jih otrok. Laž otrokom ni prirojena, ampak privzgojena. Predavatelj je vestno opisal vzroke laži, pozabil pa tudi ni opomniti, kake zle posledice rodi laž, če ji pustimo, da se vkoienini v otroškem 8icu. Toy. gospa dr. E o m i h o v a nas je nato vodila po alpskih deželah. S skioptiškimi slikami in z izbrano besedo narnje opisala bajne lepote v led zakovanih gorskih velikanov, idiličnih gorskih dolin, ki so posejane s prijaznimi naselbioami, vodila nas je v trge in mesta kjer poleti mrgoli prirodežejnih tujcev in nam tako v kratkem času podala zaokroženo sliko uajlepšega dela naše širne Avstrije. Omenim naj še, da je med odmorom igral violinski kvartet, pri katerem so sodelovali nekateri tovariši učitelji in nekaj učencev mežčanske šole, Udeležencev je bilo topot jako veliko (do 150), kar kaže, da so nedeljski popoldnevi prav pripraven čas za roditeljske sestanke. Pohvalno mi je tudi omeniti mestnega župnika g. I. N. Beinerja, ki vsakokrat na pnžnici priporoči roditeljem, naj se udeleže sestanka in Tsakokr>t tudi sam pride k sestanku. To je pravo raaimevanje skupnega dela za ljudski blagor. H. Tretji sestanek trgovskih in obrtnih rajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dae 81. januarja, ob 2. uri popoldue. Vrsto predavanj je nadaljeval tov. Dragotin H u m e k s temo: Tehnika, nje razvoj in napredek od nekdaj dodanes. V kratkih potezah podajamo vsebino tpga predavanja; Eaj pomeni beseda tehnika. Eazlika v orodjih nekdaj in danes. Prvo kladivo — današnji parni stroj. Prvi čoln — današnji parnik. Prvo orožje — kamen — današnja krogla puške. Velikanski napredek od nekdaj do danes. 0 g e n j — človeštvu dobrotnik. Ko bi ne bilo ognja. Prvi ogenj. Ohranitev. Prvo vžigalo. Kresanje. Vžigalice. Izdelovanje. P e 6. Ogenj na tleh. Ognjišče. Kurjava v sobi na trinožcu. Kamin in dimnik. Peč in njen namen. Notranji ustroj. Glinaste iu železne peči. Nasipna peč. Peč s plaščem. Osrednja kurjava. Kurjava z razgreto vodo. S čim kurimo. Oglj e in njega izdelovanje v kopah. TVorba š o t e. Kako je nastal p r e m o g. Velikanska uporaba premoga. V doglednem času ga bomo porabili. Nadome8tila. Bencin. Petrolej. Plin. E 1 e k t r i k a. Uporaba vodne sile. Solnčni žarki. L u č. Prva razsvetljava. Plamenice. Smola in mast. Svetilnice za olje. Steoj. Cilinder iz pločevine in iz stekla. P e t r o 1 e j in petrolejka. Prva sveča. Izdelovanje nekdaj in danes. Stearin. Petrolej bomo porabili. Nadomestila. Svetilni p 1 i n in plinarna. Auerjera vrečica. Elektrika. Dvojna vrsta električnih luči. Konkureuca med plinom in elektriko. Acetilen in druge razsvetljave. — Po končanem piedavanju, ki so ga učenci poslušali z veliko pozornostjo, smo odili v telovadnico, da pretegnemo od sedecja zastale ude. H. Neniška protestantska šola v drž. oskrbi. Skrb naše vlade za Nemce je neskončna. Sedaj hoče vzeti v svojo oskrbo nemško protestantsko šolo v Trstu; za to leto podržavi ve5 učiteljskih mest; s prih. letom preide ves zavod v državno upravo. Nemški protestanti imajo nemške šole pred nosom, vendar jim da država še posebno šolo. Slovenci se zaman bore za svojo šolo v Tistu. Taka je pravica v naši državi! Rektor graške univerzc ln table sIot. akad. drnštev. Bektor graškega vseučilišča je dal na črni tabli nabiti razglas, v katerem naznanja, da bo dal iz avle odstraniti table vseh akaderničnih društeir, če bo kdo vbodoče poškodoval table slovanskih ali italijanskih akad. društev. Protl laški unlverzi t Trstu je priobčil v razcih nemških listih oster članek neraški časnikarski odbor v Trstu. Nove šolske zahteve tržaških NemceT. Tržaški Nemci so začeli akcijo za ustanovitev dekliškega liceja in trgovske šole. Vse nemške stranke in tudi vlada jim pojde pri tem gotovo na roko. In ako se posreči Nemcem ta načrt, pomeni to neizmerno ojačenje nemškega elementa v Trstu, ki postane s tem prav resno nevaren. Slstemiziranjc šolskega zdravnika. Občinski svet ljubljanski je sklenil, da se sistemizira mesto šolskega zdravnika v 10. čin. razredu, in sieer takoj pričetkom prihodnjega šolskega leta. Stroški za to so že stavljeni v proračun za !eto 1909. Tako je prav! Kmetijsko in bralno društvo na Zg. Ložnicl pri Žalcu je imenovalo povodom glavne skupščine dne 31. m. m. nadučitelja tov. Anton P e t r i 6 k a v Žalcu, tajnika in blagajnika hmeljarskega društva, svojim častn i m 6 1 a n o m. Jnrkovifi — kandidira? V Šmarjah pri Jelšah kroži dosle.j še nepotrjena vest, da bo kandidiral v kmetiških obč. Šmarje-Bogatec nadučitelj Jurkovič v Šmarju pri Jelšah. Štiridesetletnico svojega službovanja je praznoval Boštijan K r a n j c , učitelj na mestni deški šoli v Ptuju. Razkrehnila se je pri sankanju hči nekega mariborskega profesorja, ko se je zaletela v drevo. Spodnji del telesa se ji je grozoviti raztrgal. Poškodbe ima smrtnonevarne. Opozarjajte otroke! Rockefeller daroval pet inilijonoT. Znani ameriški milijoDar Bockefeller je zopet poklonil vseučilišču v Cikagu pet milijonov in ustanovil štipendije. Do sedaj je Bockefeller daroval vseučilišču v Čikagu 129,548.300 frankov. Dva otroka sta se zadnšila. Zakonska Fekus v službi grofa Wurmbranda v Ormožu sta pustila dveletno deklieo in štiriletnega dečka sama doma. Med njuno odsotnostjo je pa v sobi, ne ve se kako, nastal ogenj in oba otroka sta se zadušila. Opozarjajte starše, Daj pazijo na otroke! Nemška šola t Gabrju prl Celju. Znano je, kolikanj se je pisalo še ne pred tako davnim časom o nemški š o 1 i v G a b r j u p r i C e 1 j u , ki jo je nameraval nemški BSchulvereinu ustanoviti ter je bil tudi voljan v to svrho darovati 80000 K, a s pogojera, da mestna občina eeljska prispeva vsaj ravno toliko. A celjska občina je morala pač iz lahko umljivih vzrokov to darilo — odkloniti, katevo dejstvo je graški ,Arbeiterwille' kaj drastično ožigosal. BNarodni Dnevuik" trdi, da hoče BSchulverein" k prvotno nameravanmu daru dodati 15.000 kron! Bo li celjska občina darilo še dalje odklanjala? Vsekakor je stvar zanimiva, in radovedni smo, kaj tozadevno ukrenejo celjski mestni očetje. A naj že bo kakorkoli, to lahko rečemo, da bodo celjski nNemciu imeli prej svojo ponemčevalnico v Gabrju, nego pa Slovenci nujno potrebno novo — okoliško šolo.