LICHTENTHURNOV ZAVOD V LJUBLJANI
Štirirazredna dekliška meščanska šola
IZVESTJE
Šolsko leto 1936/37
V	Ljubljani 1937
Izdalo in založilo predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
LICHTENTHURNOV ZAVOD V LJUBLJANI
Štirirazredna dekliška meščanska šola
IZVESTJE
Šolsko leto 1936/37
V	Ljubljani 1937
Izdalo in založilo predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)
'zavoda
v ODMORU
kichtenthurn, bjubljana, Hmbrožeu trg Ustanouljen l. 187B.
„Dajte mi dobrih mater in preobrazim uam ues suet.“
D 13 m DEUICE m □□ 13 e n E
Iz SEptEmbErske kronikE:
In uzbrstEl js na lichtEnthurnski zelEni poljani Döm Deuice mogočnE. D dEuiskEm dostojanstuu blESti izpad ZElEnih gclouških in grajskih gozdou tEr se častitljiuo razglEdujE kot mlada, bela nEUEsta, ouita u zElEnjE in cuetje po prijazni okolici in uabi in kličE u suojE mirno zatišje dEklice in dekkta, ŽEnE in matErE, da se tu obnouE u suojih uzuišEnih, a tolikanj tEžkih poslanstuih:
Kdo bo zajezil ual gorja in zlobs po suetu?
Ali nE, ti žena, ti dEklica 7
ČujEš li, da lajajo narodi kot čredE uolkou?
Zamrla jE IjubEZEn ...
Med sosedi po vaseh, med znanci po trgih in mestih glodajo, grizejo: nevoščljivost, trdota, neusmiljenost; in človeško srce — tempelj božji — se je izprenienilo v gnezdo sovraštva, zlobe, maščevalnosti. . .
„Und die UJeiber cuerden zu fiyänen —
In žene postajajo kot hijene“.
Čuj:
Use odtenke od nebeške nežnosti do satanske zlobe usebuje čloueško srce.
Katere strune zuene iz tuoje duše?
Prisluhni u tihih urah!
Pa tudi usak hip u uruenju žiuljenja prisluhni!
Usodni pojav, ki ga na gosto srečavamo v današnjem življenju povsod, je demoralizacija, kateri je najvišje merilo profit, bodisi v denarju, bodisi v naklonjenosti drugih. Skoro smo že pozabili na merilo naše vesti, ki je glas božji. Da ga bomo zopet culi, je treba ljudem poostriti vest, da bo zopet zavladala božja morala. Resnobno in jasno naj zopet zadoni božji zakonik: Deset božjih zapovedi in drugo, z vso svojo strogostjo in resnostjo. Treba je jasnosti v moralo. Zato katekizem v roke, njega nauke v življenje in srce! Resnica je ena — večnostni so božji zakoni. Držimo se nepotvorjene božje resnice, nepotvorjenih božjih zakonov, tedaj bomo dobri ljudje; izpremenil se bo zopet obraz naših izkaženili družin in naših mrzlih vasi in zopet bo zavladalo lepo življenje. Brez strahu govori le oni, ki se da voditi od svoje vesti.
Držitno se resnice, čuvajmo, da bo naša morala »božja«, ne moderna. Moderna morala daje krepostim nov smisel. Tako n. pr. modernim in nad-modemim ljudem veljajo poštene soproge in dobre matere za starokopitne, kakor jedko ugotavlja švedski pisatelj Strinberg.
»Moderno« pogansko moralo smo si privzeli tudi glede avtoritete, glede izvrševanja stanovskih dolžnosti, glede razmerja med delavci in delodajalci, glede ljubezni do bližnjega.
Zakaj je toliko sovraštva v ljudeh in zakaj hrepene vsi po tem, kako bi drug drugemu povzročali gorje in se medsebojno trpinčili? Zemlja in nebo jokata nepojmljivega trpljenja, ki si ga ljudje povzročajo med seboj. Trpljenje ljudi postaja dandanes vedno večje, vedno hujše, brezbrežno, brezkončno, brezmejno ... Kdo bo ta val zajezil, kdo pričel sušiti solze! Ali ne ti žena, ti deklica!
Ostani ljubezniva in dobra. Če te vsi žalijo, ti ostani dobra. Junakinja si pri tem. Spomni se na pravljico: »Deklica in sedem gavranov... Deklica je molčala in delala, delala in molčala« in po dolgih letih je sedem črnih gavranov izpremenila v sedem ljubeznivih bratov. Ljubezen, potrpežljivost je ona čarodejna moč!
Deklica, tvoj poklic je izredno lep, ves svetal in božajoč. Rožici prim-erja pesnik deklico, roži, ki se v soncu, miru in samoti in vztrajnem brstenju in
neprestani rasti pripravlja, da se razvije v čudovito lep cvet. Kako osreči človeka že pogled na deklico, vso blago in dobro, ko se sama prav nič ne zaveda svoje lepote in blagosti; kako dobrodošla je vsem v svoji dekliški preprostosti.
Vzgojimo dobra dekleta pa bomo imeli dovolj žena, ki bodo narod zopet osrečile. Vzor tako vzgojene deklice, pa mora biti popolno nasprotje današnjemu tipu moderne deklice. Saj ga poznamo. Biti oboževana, živeti v brezdelju in ugodju, kraljevati in se igrati, to je po zamisli moderne deklice sreča mladosti. Druga, globlje misleča, pa se hoče dvigniti in uveljavljati v javnem življenju, hoče blesteti in vršiti velika dela. Pa kolikokrat se izjalovi njeno stremljenje. — Drugačen je glavni poklic žene, drugje je polje njene delavnosti: Njeno življenje bodi neprestano žrtvovanje v tišini, brez aplavzov, delo, v katerem gleda moderna deklica poniževanje. Prav tako žrtvovanje je pravo junaštvo.
Biti junak eno minuto, eno uro, je lažje kot prenašati v tihem heroizmu pusto vsakdanjost, pri tem pa biti ljubezniv in dober. Vršiti dan za dnem neznatna dela, ki jih nihče ne hvali, vršiti na tihem junaštva, ki jih nihče ne vidi, ki v nikomer ne vzbujajo pozornosti; kdor tako dela in ostane pri tem vendar človek, je v resnici junak. Brez lastnosti tega junaštva ni dobre žene, kaj šele dobre matere. Ta je kakor sveča, ki sveti v življenje svojih otrok in se pri tem sama použiva v večnih žrtvah. Ljubezen materina izvira v najgloblji globini srca in teče in teče in nikdar ne usahne, tudi v neizmernem trpljenju, darovanju in žrtvovanju ne. Ta ljubezen ji daje moč, da seje z dobrotno roko tudi tam, kjer ve, da ne bo žela, da se smehlja, čeprav se ji trga srce od žalosti, da blagoslavlja, kjer jo zaničujejo. Ljubezen ji daje ču-dežno moč, da more biti večja kakor njeno srce.
Matere preobražajo svet; v duhovnosti otrok se razodeva materina duša; saj tiste misli, želje, čustva in vzgojne kali, ki jih vcepljajo v nežna otroška srca, se razraščajo in se razodevajo Uidi v poznejših rodovih in brste iz veka v vek.
Za tolikanj vzvišena, odgovornosti polna poslanstva se je treba vestno, globoko, temeljito pripravljati.
Če kje, veljajo tu besede: Česar se Anica ni naučila in v čemer se ni vadila, tega Ana znala in zmogla ne bo.
Zato deklica:
UeseIo in čursto na dElo! Gbogatuj in napolnjuj se z usEm, kar je lepega, zuestega, čistega, suetlega in suetega; use sprejemaj uase, željno in hrepeneče. □bEnem pa ubiraj strune suoje notranjosti, da ne bodo nikdar neubrano zahreščale.
D zauesti božje nauzočnosti pogosto prisluhni:
„Katere strune zuene iz moje duše ..
Lse uztrajno jih ubiraj, da bo urela iz polnosti tuoje duše uisoka pesem čiste, suete, bogate in nesebične ljubezni, ki je najlepša oznaka
dobre, blage, plemenite deklice, žene in matere.
Marija z jezera.
Odlomek iz zborne deklamacije.
(Gorenjska pokrajina: V ozadju Blejsko jezero, ki ga obrobljajo gorski vrhunci
V	sredini, med nageljni in zelenjem, kip Matere božje. Ob Njej zbor deklic. V dalji zvoni. Klaoir poje prijetno-uabljivo.)
Zbor:
Marija naša z Jezera, slooenska morska Zvezdica, pozdravljena, pozdravljena!
Ena:
Za gore triglavske glej sonce se niža, pokojno razliva se mir čez ravan.
Nad jezerom lučic sc tisoč prižiga,
Marijin je dom odet ves v sijaj.
Nad polja bogata in temne lesove, nad sončne planine in gorske čeri, svoj plašč, glej, Marija spokojno razgrinja; nad narodom ljubim bde Njene oči.
Na blejskem otočku kraljuje Mogočna, kot zvezdica sije v vse naše vasi. in čaka svoj narodič ljubljena Mati, saj Ona razume ose. kar ga teži.
Zbor: Ave, ave, o Marija,
zvon jezerski Te pozdravlja: preko ose ravni gorenjske,
Tebe, ljubljeno, pozdravlja:
Ave, ave, o Marija!
In svetišče na otoku mehka je skrivnost objela.
Tisočim ob uri tihi srca toplo so vzdrhtela:
Mati naša, o Marija, o Marija z Jezera!
Tam zunaj na poljski stezici pobožno je kmet se odkril: vse svoje skrbi in težave Mariji, čuj, priporočil:
Ena: Glej naše njive in naše vrtove, livade zelene in naše gozdove!
Glej naše vasice po hribih sejane: in hiše lesene, vse borne in male.
Marija z Jezera: to deželica je naša in Tvoja. Tvoja vsa!
(Na oder prihaja ljudstvo r> narodnih nošah. Svetloba narašča. Zvonjenje, klavir in harmonij se zlivajo v slavospev Mariji.)
Zbor: In /.hirajo se množice,
o svetišče ljubo ose hite. .
»j\larija, o Marija z Jezera, slovenska morska Zvezdica, osa srca Ti razžari, jih Sinu svojemu podari!a
Iz Bohinja in Bleda, jeseniške in radovljiške strani, iz Kranja in Tržiča in iz gorskih glej vasi, prihajajo dekleta in žene, slovenski fantje in možje; prihajajo osi k Materi...
Ena: Marija z Jezera.
slovenska morska Zvezdica, v tronu zlatem se smehlja.
Zlato je Njeno srce, zlate so Njene roke, širom odprte za vas so. ljudje!
Zaupajte, ljubite.
Njej vdani ostanite!
In sklonijo se množice, v ljubezni eni zadrhte:
Ves zbor krepko: »Marija, o Marija,
okorne so naše besede in težke kot naše gore,
Ti sama razumeš slovensko .srce.«
Mariju z Jezera, slovenska morska Zvezdica, v tronu zlatem se smehlja:
Ena: »Ti narodič moj dragi, ti čisti gorski cvet, kako bojim se zate, da te mehkužni svet ne zlomi, ne pokvari, za najlepše ne prevari.
Zato pod Tvojimi gorami vsekdar ostala bom.
V	tvoji ljubi sredi najdražji mi bo dom.
O narod moj slovenski, ohrani, kar imaš: očetov vero in poštenje in srečno tvoje bo življenje!«
Zbor: Zdrava, Marija, slovenskega naroda sveta Gospa! Ljubezen, bogastvo in upanje naše, iz duš vseh ljubečih pozdravljena, za milosti bogate ose zahvaljena!
Tisoč božjih lučic v jezeru odseoa, otok bleski noč v skrivnosten sen odeva.
Ave, ave, o Marija!
    «i,,;;»    'm«",;: ni""1;,""'!,
W ''"im I"1 UlJ11!,!!! "'II mH" i|!il"||!|i "iiiinmniii'1 HlJIV   '"iiimimiih"1 HiJ11!,!!! ...................................................h«'1  .........................
POZDRAVLJEN, NAŠ MLADI KRALJ!
Pozdravljen, ti naš mladi kralj, za svoj štirinajsti rojstni dan! Pozdravljen od nas malih, tako iskreno tebi vdanih!
Prav vsi srno vdani ti ljubeče in ti za rojstni dan žetimo svetle sreče in blagoslova za bodoče dni, ko boš vladar v Jugoslaviji.
Naj da ti Bog, vseh kraljev Kralj, naš mladi, ljubljeni vladar, velikih zmožnosti, ljubezni in moči in razumevanja bodočih dni!
Zato pozdravljen, ti naš mladi kralj, za svoj štirinajsti rojstni dan! Pozdravljen od nas malih tako iskreno tebi vdanih!
Iz ostale kronike.
31. avgusta 1936 so bili popravni izpiti za šol. leto 1935/36.
1. septembra smo pričeli šolsko leto 1936/37 z vpisovanjem.
2. in 3. septembra smo nadaljevali vpisovanje.
6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra 11., se je udeležilo učiteljstvo šolske sv. maše.
Tedaj še ni bilo vseh učenk v Ljubljani. Zato je bila poznejša proslava
14.	rojstnega dne mladega kralja, ki je mladini lep zgled marljivega in vztrajnega šolskega dela, prav na mestu. Posebno so se veselile tega naše najmlajše, ki so imele prav tiste dni srečo in čast, da so na jesenski ekskurziji zamogle pozdraviti nadebudnega jugoslovanskega kralja prav od blizu.
Od 21.—26. septembra, v »Tednu Rdečega križa«, smo proslavili lepe ideje tega društva, uvažujoč, da je treba privzgojiti deklicam že v nežnih detinskih letih uslužnost in pripravljenost, ki naj nekoč krasi vrlo gospodinjo.
24.	septembra: Slomškov jubilej: Obletnica smrti našega velikega verskega in narodnega vzgojitelja, mladinoljuba in apostola Slovencev, škofa A. M. Slomška. Zbrali smo se pred njegovo sliko, obsuto s slovenskim cvetjem, in se poklonili njegovemu nesmrtnemu duhu. Predavanje nam je pokazalo ljubljenega škofa v njegovem neumornem delu za verski in kulturni podvig Slovencev. Venček njegovih pesmi, ki so jih deklamirale učenke II. razreda, nam je odprl pogled v njegovo sončno čisto in otroško preprosto dušo. Zbor pa ga je pozdravil s Slomškovo himno, ki jo je uglasbil A. Kosi.
9.	oktobra: Žalni spomin na Marsejsko tragedijo. V hvaležni ljubezni smo se spomnili nanj, ki je preminul pred dvema letoma. Blagopokojnemu viteškemu kralju Zedinitelju, slava! in zvestoba njegovemu nasledniku kralju Petru II.!
28. oktobra: Predavanje: Obramba pred zračnimi plinskimi napadi.
31. oktobra: Proslava »Jadranskega dne«. Predavanje o važnem vprašanju našega morja in pomorstva in pomen Jadranske straže.
31. oktobra: Dan varčevanja. Predavanje po razredih. Spomnili smo se na Slomškov izrek: »Kdor nekaj pouiije, nekaj si pa prihrani, ima lahko dvakrat obed. Več ko zna, več velja, naj bo gospod ali pa kmet.«
11. november: Dan miru. Dveminutni molk ob 11. uri. Spomin na veliki trenutek 11. novembra 1918. leta, ko se je umiril svet po strašni svetovni vojni.
1.	decembra smo slovesno proslavili praznik zedinjenja. Ob bogatem in pestrem sporedu naše prireditve smo znova vzljubili svoj rod in dom in obljubili kot otroci toliko preizkušene in izmučene domovine, zvesto delati za njen procvit in blagoslov v bodočih dneh.
Od 1. do 8. decembra: Obrtniški teden. Veliki vzgojni pomen dela. — Važnost družine kot gospodarske enote: modro združuje vse elemente gospodarstva: proizvajanje, razdelitev in porabo dobrin. Svobodno in samoniklo se razcvita družina le, če svobodno žari njeno ognjišče in nedotakljivo klije njena bistvena posest.
5. decembra: Predavanje: Izseljenci. Kljub izseljenstvu so naši bratje in sestre; z njimi naj bomo v tesni povezanosti, da ne propade domovinski čut, ampak zadobiva močan polet. — Nam pa naj ne beži hrepenenje tolikanj v šumna mesta, v megleno tujino, kjer valovi val življenja, kjer so razkošne izložbe in mestne senzacije.
Od 23. decembra do vključno 10. januarja: Božični šolski odmor.
27.	januar: Sveti Sava. Predavanja o njegovem življenju in delu.
4.	februarja: Spominski dan velikega hrvatskega narodnega vzgojitelja in škofa J. J. Strossmayerja. Predavanje o njegovem življenjskem delu.
8.	marca: Domača marijanska prireditev.
Od 25. marca do 31. marca: Velikonočni šolski odmor.
11.	aprila: Materinski dan. Lepo zamišljeni prireditvi so prisostvovali starši naših učenk v prav obilnem številu. Slavnost je bila posvečena spominu naše božje in zemske matere. Spored: 1. S. Darina: Mati; ‘2. Govor g. kateheta
F.	Novaka; 3. Dajte mi mamico (trodejanska igra).
Aprila: Proslava P. K. Križa.
11.	maja: Roditeljski sestanek, združen s pevskim in telovadnim nastopom učenk. Zbor meščanske šole nam je dovršeno lepo zapel nekaj pesmi ob spremljevanju klavirja. Pesmi so polne ljubke otroškosti, zdrave otroške poezije, prepletene z živimi motivi iz otroškega življenja, ki zbude v poslušalcu živo predstavo in otroško ubranost. Na to je bil govor g. kateheta I. Vindišarja. Sledile so telovadne točke.
Od 3. do 6. maja: Protituberkulozni teden: Predavanje o nevarnosti in obrambi pred to boleznijo. Zbiranje prispevkov za protituberkulozno ligo.
30. maja: 20 letnica majske deklaracije. Predavanje o njenem postanku. Spomin na našega narodnega voditelja J. E. Kreka.
Dne 31. maja je končal s poukom 4. razred.
6. junija: Pevski nastop vseh ljubljanskih meščanskih šol v frančiškanski dvorani v Ljubljani. Sodeloval je tudi pevski zbor naše šole.
19.	junija so I., 2. in 3. razred zaključili redni šolski pouk.
Od S. junija do vštetega 21. junija: Pregled šolskega dela in šole ob koncu leta in završni izpiti. Za ministrskega odposlanca na tukajšnji šoli je bil imenovan z odlokom gospoda ministra prosvete S. N. br. 16610 z dne
21.	maja 1087 gospod Bračko Ivan, profesor realne gimnazije v Celju.
Razvil se je tedaj na tukajšnji šoli globok študij vsakovrstnih pedagoških vprašanj. Vklesavali smo aksiome pedagoške vede. Pozorno in vneto smo sledili izrednim finesam pedagoškega in metodičnega udejstvovanja; razmotrivanja so se raztezala prav do potankosti.
Gospod ministrski odposlanec je prisostvoval pouku v vseli razredih in hospitiral pri vseh predmetih. Pregledal je tudi pismene in risarske izdelke, ročna dela, administracijo, knjižnice, zbirke učil in drugo ter predsedoval završni m izpitom.
V	tej dobi je bila tudi razstava ženskih ročnih del in risb.
IS.	junija, po dokončanem pouku, je bila akademija. Pevski zbor meščanske šole je zapel pod vodstvom sestre Cirile venček Adamičevih pesmi, telovadkinje so zarajale, s. Darina pa je vprizorila svojo zborno deklamacijo Marija z Jezera«, ki je polna pristne narodne domačnosti.
Vidovdanska proslava.
28.	junija: Zaključili smo šolsko leto z zahvalno službo božjo in proslavo Vidovega dne, ki je naša bolečina in naš ponos.
Tudi dekle, žena obstane in ne z umisli ob kosovski tragediji.
Poznaš li kosovko devojko? V coetu svoje mladosti, dobra in ljubeča, hiti na Kosovo. Tam lipa najti drage ji junake. Toda najde jih mrtve. Izgubila je ose, kar je ljubila, toda klonila ni.
In majka Jugovičev? Moža in devet sinov je izgubila v grozni bitki. Silnejšu od smrti je njena domovinska ljubezen. Ne kloni, ne plače, ko jih gleda mrtve. Narodna pesem začudeno pripoveduje: »Al tu majka lorda srca bila, da od srca suze ni pustila.€ In vendar ostane v presilni bolečini ljubeča mati. Dva vrana priletita s Kosova. Osameli materi vržeta v naročje roko njenega najmlajšega sina Damjana, ki sla jo našla tam nekje na bojišču. Mati jo zagleda, spozna, zajoka in srce ji poči...
Narodna pesem je ovekovečila veličino kosovke deoojke in majke Jugovičev. Ob narodni pesmi je rastla narodna zavest, se dvigal narodni ponos in budil rodove, naj bodo vredni nasledniki kosovskih junakov. In bili so.
SPORED VIDOVDANSKE PROSLAVE:
S. Darina: Trgajmo, trgajmo rožice rdeče, rdeče božure s kosovskih tal«.
(Simboličen pozdrav za Vidov dan.)
S. Hozana: Le narod, ki je trpel do krvi
zna ceniti svobodne dni. (Predavanje.)
S. Darina: Naša ljubezen tebi, naš rod in naš dom. (Zborna deklamacija.) S. Helena: Rajalni nastop.
Vukuša Vjekoslav: Kosovsko cviječe. (Deklamacija.)
Desanka Miloševič: Budimo složni. (Deklamacija.)
S. Darina: Navzgor se širi rožmarin. (Rajalni nastop.)
Ukmar - Martinčič: Kralj Matjaž in Alenčica.
Pregel:	Domovini«.	(Pesem.)
Državna himna.
Učiteljski zbor
koncern šolskega leta 1936/37.
G.	Vindišar Ivan, katehet, poučuje: ve/4a, ve/4b,' ve/3a, ve/3b, ve/2a, ve/2b, ve/1a, ve/lb.
S. Šušteršič Metodija, nastavnica, poučuje: pr/2b; vrši upraviteljske posle.
S. Aljančič Hilarina, nastavnica, učit. veščin, poučuje: sl/3b, sl/la, ze/3b, zg/3b, ri/la, ri/lb, dn/3b.
S. Andolšek Hozana, stalna učiteljica, poučuje: sl/2a, ne/lb, ra/2a, ra/2b, gm/2a, gm/2b, fi/2a, fi/2b, sh/2a, st/3a, st/3b, st/4b.
S. Blejec Vincencija, nastavnica, poučuje: sl/4a, ne/4a, ze/4a, zg/4a, zg/2a, dn/4a. S. Iskra Donatila, nastavnica, poučuje: ke/3a, ke/4a, ke/4b, pr/2a, pr/la, hg/4a, hg/4b, ze/la, ne/la, ne/2a, pi/la.
S. Konc Darina, nastavnica. poučuje: sl/2b, ne/2b, sh/2b, sh/3a, sh/3b, sh/4a, sh/4b, ze/2b, zg/2b, te/2b.
S. Kozjek Helena, nastavnica, učit. gospodinjstva, poučuje: sl/lb, sh/la, sh/lb, ze/2a, ze/lb, pr/1b, pi/lb, gp/3b, gp/4b, te/4b, te/1a.
S. Masle Avertina, nastavnica, poučuje: sl/4b, sl/3a, ne/4b, ze/4b, ze/3a, zg/4b, zg/3a, dn/4b, dn/3a.
/
Gdč. Martinčič Alojzija, učiteljica, poučuje: ra/la, gm/la, fi/4a, ke/3b, pi/2b, pi/2a, te/4a, te/3a, te/3b, te/2a.
S. Rakovec Cirila, nastavnica, poučuje: ra/3a, gm/3a, ne/3a, ekm/3a, kg/3a, kp/3a, pe/4a, pe/4b, pe/2a, pe/2b, pe/la, pe/lb, zbor. pe/2.
S, Rozman Vasilija, nastavnica; 11a bolezenskem dopustu.
S. Slabič Zvezdana, učit. veščin, poučuje: žr/4b, žr/3b, žr/2b, žr/la, gp/2b, gp/lb, te/1b.
S. Slapšak Cita, nastavnica. poučuje: ra/4b, ra/3b, gm/4b, gm/3b, fi/4b, fi/3a, fi/3b, ekm/3b, kp/3b, ri/4b.
S. Trdan Branislava, učiteljica veščin, poučuje: žr/2a, žr/3a, žr/4a, žr/lb, gp/2a, gp/3a, gp/4a, dg/3a, dg/3b.
S.	Trtnik Blažena, nastavnica, poučuje: ra/4a, ra/lb, gm/4a, gm/lb, ne/3b, ri/4a, ri/2a, ri/2b.
Učili načrt
za I. II. III. in IV. razred meščanskih šol z odlokom min. prosv. z dne
12.	maja 1936. Snbr. 16814, ki je bil veljaven v šol. 1. 1936.—37. za I. II. III.
razred meščanske šole.
Trgovski tip.
Predmeti	Razred				
	I.	II.	m.	IV.	IV.2
Verouk 		2	2	2	2	2
Slovenski jezik		4	4	3	3	3
Srpskodirvatski jezik		2	2	2	2	2
Nemški jezik		3	3	3	3	3
Zemljepis		2	2	2	2	2
Zgodovina . 		—	2	2	2	2
Botanika in zoologija		2	2	—	—	—
Fizika1 . 					2	2	2	2
Kemija z mineralogijo		—	—	2	2	2
Računstvo		3	3	2	2	4
Geometrija		2	2	1	1	2
Knjigovodstvo in korespondenca .	—	—	2	2	—
Iligijena		—	—	1	1	1
Ekonomija		—	—	2	2	—
Državoznanstvo 		—	—	1	1	2
Prostoročno risanje	 . . .	2	2		—	2
Pisanje . . . 		1	1	—	—	—
Stenografija in daktilografija		—	—	2	2	—
Gospodinjstvo 			—	1	1	1
Petje 		1	1	—		1
Telovadba 		‘2	2	1	1	1
Žensko ročno delo 		2	2	1	1	2
Skupaj	28	32	32	32	34
»Po odloku min. prosv. Snbr. 172G8 z dne 15. maja 1936 se poučuje v šol. 1. 1936.-37 fizika 3 ure tedensko.
-'Učni načrt od 9. IX. 1936. O. n. br. 8122., deloma min. prosv. S. n. br. 31852. od 8. IX. 1933, ki je bil veljaven v šol. 1. 1936.-37. le za IV. razred meščanske šole.
Neobvezni predmeti v tekočem šolskem letu so: Kuhanje, Stenografija 4.	b razred in Zborovo petje.	Kuhanje poučuje	s. Helena Kozjek,	stenografijo
s.	Hozana Andolšek, zborovo	petje pa s.	Cirila	Rakovec. Pri zborovem	petju
vadi umetno in narodno pesem, kaj rada goji učiteljica tudi ljudsko petje, ko pojo hkrati vse učenke meščanske šole.
Seznam učnih knjij» za šolsko lelo 1936/37.
Ministrstvo prosvete je z odlokom S. n. br. 41.570 z dne ‘23. novembra 1936 vzelo na znanje spisek učnih knjig, ki se uporabljajo na tukajšnji meščanski šoli v šolskem letu 1936/37.
Verouk:
1. Ljubljansko in mariborsko katehetsko društvo: Katoliški katekizem. (I., 11., III. in IV. r.)
2. Dr. Alfonz Levičnik:	Zgodbe sv.	pisma,	1. del. (I. r.)
3. Dr. Alfonz Levičnik:	Zgodbe sv.	pisma,,	II. del. (II. r.)
4. Jaklič-Vrečar: Liturgika za srednje in mehi. šole. (III. r.)
5. Janko Mlakar: Kat. verouk. (IV. r.)
Slovenščina:
6. Rajec, Rupelj, Sovre, Šolar: Slov. čitanka in slovnica. (I. r.)
7. Bajec, Rupelj, Sovre, Šolar: Slov. čitanka in slovnica za II. r. sred. šol. (II. r.)
8. Bajec, Rupelj, Sovre, Šolar: Slov. čitanka za III. r. (III. r.)
9. Bajec, Rupelj, Sovre, Šolar: Slov. čitanka. IV. del. (IV. r.)
10. Dr. A. Breznik: Slov. slovnica za sred. šole: (III. in IV. r.)
S r b o hrvašSina:
11. Tomo Jedr\mič:Druga srpska tli hrvatska čitanka. (1. r.)
12. Tomo Jedrlinič: Treča srpska ili lirvatska čitanka. (II. r.)
13. Mirko Rupelj: Srbohrvatska vadnica, III. del. (III. in IV. r.)
Nemščina:
14. Dr. Bezjak: Nemška vadnica, I. del. (I. r.)
15. Dr.	Bezjak: Nemška vadnica,	II. del. (II. in III. r.)
16. Dr.	Bezjak: Nemška vadnica,	III. del. (IV. r.)
Računstvo:
17. A. Černivec: Bačunica za mešč. šole, I. del. (I. in II. r.)
18 A. Černivec: Računica, II. del. (III. r.)
19. A. Černivec: Bačunica, III. dol. (IV. r.)
Zgodovina:
20. Dr.	Melik-Orožen: Zgodovina	Jugoslovanov, I. del.	(II.	in IV. r.)
21. Dr.	Melik-Orožen: Zgodovina	Jugoslovanov, II. del.	(III.	in IV. i )
Prirodopis:
22. Dr. Bevk: Prirodopis živalstva in rastlinstva. (I. in II. r.)
Zemljepis:
23. Fink: Zemljepis za meščanske šele. (I., II. in III. r.)
24. Orožen: Zemljepis kraljevine Jugoslavije za IV. r. sred. šol. (IV. r.)
25. Šenoa: Geografski atlas Jugoslavije. (I., II., III. in IV. r.)
Fizika in kemija:
26. Maks Prezelj: Kemija in mineralogija za nižje razrede srednjih šol. (111. in IV. r.)
27. Kunc: Fizika za nižje razrede srednjih šol. (II., III. in IV. r.)
Šolske naloge.
Slovenske.
I.	a razred :
Slomšek uči. (Po razgovoru.) — Bodimo pravični! (Po obnovi.) Dobrota je sirota. (Po basni.) — Suholja. (Po točkah.) — Po šoli. (Po zasnovi.) — Pismo moji mami. (Ob priliki materinskega dne.) — Legenda. (Narodni motiv.) — Ob čebelnjaku. (Opazovanje.)
I. b razred:
Zlata kronica. (Po berilu.) — Zvonovi plakajo. (Prost spis.) — Sv. Miklavž. (Prost spis.) — Moja muca. (Po točkah.) — Legenda o Mariji in sirotni deklici. (Narodni motiv.) — Pomlad prihaja. (Po razgovoru.) — Oj, tam za deveto goro. (Po pesmi.) — Junaška mati. (Obnova.)
II. a razred:
Na Homec. (Prost spis.) — Cigančkova pesem. (Črtica.) — Dve tihi minuti. (Razmišljanje.) — V zvezdicah žari nebo. (Prost spis.) — Odlomek iz J. Sv. knjige Nonni. (V obliki pisma.) — Moje misli romajo. (Prost spis.) — Tebi, mama! (Razmišljanje.) — Na Gregorjevo, otec, še veš? (Naslonitev na odlomek iz Ž. Dume.) — Vrba pripoveduje. (Prosto.)
II. b razred:
Prijetno je bilo. (Opis.) — Legenda. (Obnova po narodnem motivu.) — Mir ljudem	na zemlji. (Po razgovoru.)	—	Miklavžev	večer nekdaj	in letos.
(Prosto.) —	Poglavje iz Nonnija. (V obliki pisma.) — Ko bi imela svojo hišico.
(Prosto.) — Moja mama. (Razmišljanje.) — Gorjančeva Metka prvič v Ljubljani. (Naslonitev na R. Murnikov članek.) — Škrjanček poje, žvrgoli. (Majniška slika.)
III. a razred:
Nedelja. (Razmišljanje.) — Šeferjeva Urška. (Prosto po baladi »Povodni mož«.) — Še so dobri ljudje. (Iz življenja.) — Božiču gremo nasproti. (Opis.)
— Stražili ognji. (Nekateri značaji.) — Ljubim te, dragi dom. (Razmišljanje.)
— Na delo!	(Misli ob vstajajoči naravi.)	—	Spomenik	moji mamici.	(Po opazovanju.) —	Maj prihaja. (Prost spis.)
III.b razred
Delopust zvoni. (Po Cankai jevi »Nedelji«.) — Od groba sem. (Razmotri-vanje.) — Gorele so grmade. (Po točkah.) — Jurčičeve slemenice. (Po romanu Deseti brat«.) — Srce si treh čudes želi. (Prosto.) — Za tvoj praznik, mati. (Ob materinskem dnevu.) — Zažvižgal je kos! (Pomladanska slika.) — Iz moje mladosti. (Spomini.)
IV. a razred:
Dragica, več kot v življenju ti, tvoj grob nam govori. (Spomin umrli so-učenki.) — Tam so nam domove težke tme pokrile, tam so tuje pesmi našo preglasile.« (Prost spis.) — Prizor iz Krsta pri Savici.« (V obliki črtice.) — Moj božič čez dvajset let. (Razmišljanje.) — Delavna žena. (Označba.) — Ko bi imela voliti, koga bi — Iztoka ali Azbada? (Po romanu Pod svobodnim soncem.) — Pogled v mojo preteklost. (Svobodno.) — Moj dom je lep, moj rod krepak, za robstvo rojen ni junak! (Prost spis.) — Zdaj klije tebi dvojni cvet: Pomladni cvet, čas mladih let. (S. Jenko. Prost spis.)
IV.	b slično IV. a.
Poučne ekskurzije.
I. a razred.
Poldnevne:
1. Zemljepisna,: Ljubljanski Grad. Učenke so si pridobile osnovne zemljepisne pojme ter si ogledale mesto Ljubljano z bližnjo in daljno okolico.
2. Prir o dopisna: Ljubljanski muzej. Ogled zoološkega oddelka. Otroke je posebno zajela favna Jadranskega morja in tuje živali.
3. Prirodopisna:	Botanični vit: S	cvetko otrok živi	in čuti, ko jo gleda,
ker je sam — če je	dober — prelep	božji cvet.
Celodnevne:
1. Zemljepisna,: Domžale—Groblje—Homec—Radomlje. Razgled po prekrasni panorami Karavank in Savinjskih planin. V Grobljah smo si ogledale Misijonsko tiskarno.
2. Zemljepisna: Lesce—Bled—Vintgar—Dobrava. Deklice so bile očarane od tolike krasote našega bisera — Bleda — in od divje-romantičnega Vintgarja.
I.	b razred.
Poldnevne:
1. Zemljepisna:	Ljubljanski Grad. V prijetni uri	so	učenke	spoznale
obzor, se razgledale	po straneh neba	in uživale prekrasen	razgled	na belo
Ljubljano in naše prekrasne Kamniške planine in Karavanke.
2. Kultvrno-zgodovinko-prirodopisna: Ljubljanski muzej. Ogled zoološkega in zgodovinskega oddelka. Narodno blago, zlasti ročna dela in narodne noše so učenke zajele in zaželele so si lepe davnine.
3.	Prirodopisna: Skozi Tivoli na Rožnik. V pomladni krasoti je vstal pred nami čudoviti park in nas je pozdravila bela cerkvica.
Celodnevna :
Zemljepisna: Žirovnica: umetno jezero, Kodne. Sv. Peter nad Begunjami, Lesce, Ljubljana. — Pozdravljena, prelepa Gorenjska, krasna — čudovita si!
11.	a razred.
Poldnevni:
Prirodopisna: Ljubljanski muzej: Ogled zoološkega oddelka. — Vse je zanimalo otroke, a najbolj jih je zajela tuja lavna.
Prirodopisna: Botanični vrt. Ob našem alpskem rastlinstvu smo se najdalj ustavili, saj človeka najbolj zanima to, kar ljubi; in Slovenec ljubi svoje lepe gore.
Celodnevni :
Kulturno-zemljepisna: Domžale—Groblje, Homec, Radomlje. — Razgled s Homca po zeleni Kamniški ravnini in obisk Misijonske tiskarne.
Zemljepisna: Postojnska jama. V čarobnem podzemeljskem kraljestvu smo nemo sklenile roke: Bog, kako si velik in mogočen!
II. b razred.
Poldnevne:
Gospodarsko-lrgorska: Ljubljanski velesejem. Ogled sistematično urejene gospodarske in vrtnarske razstave. Pomen lesa za naše življenje.
Zemljepisno-prirodopisna: Vič—Dobrava. Spoznavanje ljubljanske okolice.
Narodopisna: Obisk indijskega muzeja v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Spoznavanje indijske zemlje, naroda in njegove kulture. Delo naših misijonarjev v Bengaliji.
Prirodopisna: Botanični vrt. Študij tamkaj.
C e 1 o d 11 e v n a :
Zemljepisno-industrijska: Tržič—Brezje—Otoče. Ogled tekstilne tvor niče v Tržiču. Predelovanje bombaža. Delo ob stroju od kosma bombaža do kosa blaga, ki ga avto odpelje na trg. Razne tržiške zanimivosti. Obisk božjepotne cerkve na Brezjah.
III. a razred.
Poldnevne:
1.	Zemljepisno-prirodopisna: Ljubljanski velesejem. Mnogo so si otroci pridobili na lesni in vrtnarski razstavi ter v našem Zoo«, ki je mestnemu otroku živa prirodopisna knjiga.
2. Gospodarska: Ogled gospodarskih ustanov in prisostvovanje pri predavanju g. prof. Šantel in g. M. Šarce ve: Naše narodne noše in njih pomen.
Spoštujmo zapuščino naših materk
3. Narodopisna-prirodoznanska: Obisk indijskega muzeja v jezuitskem kolegiju v Ljubljani.
Celodnevna:
Zemljepisna: Postojna. Lepota čudovitih kapnikov v podzemeljskem kraljestvu nas je tako prevzela, da smo le nemo strmele nad vsemogočnostjo našega dobrega Boga.
III. b razred.
Poldnevne:
1. Gospodarsko-trgovska: Ljubljanski velesejem. (Glej III. a!)
2. Kulturno-prirodoznanska: Obisk indijskega muzeja v jezuitskem kolegiju v Ljubljani. (Glej III. a!)
3. Relegiozno-zemeljepisna: Kino Union: Film »Lurd«. — Spoznale smo lepoto tega mesta v svitu božjih čudežev.
4. Zemljepisno-prirodopisna: Toško čelo skozi Podutik. — Tu goje mnogo sadja, kar je velikega gospodarskega pomena za našega kmeta.
Celodnevna:
Zemljepisna: Postojnska jama. Kapniki — čudež božji, a ta zemlja — naša bolečina!
IV. a razred.
Poldnevna:
1. Literarna: Sv. Križ. — Naši veliki možje spe, a njihova dela žive in njih spomin bo živel vekomaj.
2. Gospodarska: Tobačna tvornica: Zanimivo je delo delavk, koliko dela da en zavitek tobaka, ena cigareta, zato spoštujmo delavca in njegove žuljave roke.
3. Fiziino-gospodarska: Zavod »Ecclesia«. Ogled vezilnice za izvrševanje paramentov in oddelkov za izdelovanje kovinskih predmetov, pozlatitev, po-srebritev ter strojnih del na električni tok.
4. Religiozno-zemljepisna: Kino Union: Film »Lurd v žaru čudežev«. Poznavanje Južne Francije in poglobitev religiozne miselnosti.
Celodnevna:
Zemljepisna: Otooe, Brezje, Kamna gorica, Kropa. — Marijin smehljaj zlati Gorenjsko, zato je tako lepa!
IV.	b razred.
Glej: IV. a.
Vzajemno delo šole in doma in dijaška združenja.
Med domom in šolo so bili vse leto zelo lepi stiki. Medsebojno obveščanje je pospeševalo enotno postopanje pri vzgoji. Tudi večkratni roditeljski sestanki so krepko podpirali to stremljenje.
Hvala Vam, spoštovani nam starši, da ste se v tolikem številu udeleževali teh sestankov in se tako živo zanimali, kako uspevajo Vaši, Vam in nam tako ljubi in dragi otroci. Kako zelo ste nam olajšali vzgojno in učno delo! Drug drugega smo bližje spoznavali in razumevali. Iskrena hvala Vam!
PODMLADEK RDEČEGA KRIZA (ima 170 članic.)
»Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze.«
Po tem geslu deluje Podmladek Rdečega Križa.
Vedrega duha in blagega srca hite Podmladkarice tako rade na pomoč vsakomur. Njih roke ne sipljejo denarjev, a zagrabijo zato tem pridneje za delo, kjerkoli je treba. Za Miklavža in božič pa zberejo povsem skrito — le dobre mamice smejo vedeti za njih skrivnost — obleke, pa tudi sladkih priboljškov za svoje male varovanke po razredih. O kako žare tedaj oči veselja in tihe radosti...
PODMLADEK JADRANSKE STRAŽE
V	društvu P. J. S. je 160 članic. Stražarice so zelo agilne. Pri prireditvah pojejo, rajajo, deklamirajo, recitirajo in drugo. V juniju pa so odhitele abiturientinje naše meščanske šole preko Reke—Sušaka na Crikvenico, kjer so občudovale in uživale lepoto stvarstva, s katero je najvišji Gospodar obdaril ta del naše domovine. Bog čuvaj naše morje!
Zdravstveno stanje.
Šolsko zdravniško službo na zavodu je vršila ljubljanska šolska poliklinika. Meseca januarja so bili izvršeni sistematski pregledi učenk. Poleg navedenih pregledov je delovala šolska poliklinika tudi med šolskim letom.
Zdravstveno stanje učenk na zavodu je v splošnem zelo zadovoljivo, čeravno je med njimi nekaj slabotnih in slabokrvnih.
Učenke se rade mude v zavodu, saj jim je tu na razpolago prostorno igrišče. Gimnastične vaje in igre na prostem utrjujejo zdravje in krepe telesni razvoj mladine.
Z veliko ljubeznijo in vnemo skrbi zavod za bolno deco; za njo so določene posebne sobe in posebna v to izvežbana sestra.
Zbirka učil in knjižnice.
Prirastek: 17 prirodopisnih slik; 2 pisalna stroja. — Dijaška knjižnica: 104 knjige poučne in zabavne vsebine. — Učiteljska knjižnica: 152 knjig.
Imenik in klasifikacija učenk.
(Krepki tisk pomeni »odlične«.)
r. a
Razredna učiteljica:
1. Benčič Slavica, Jevnica.
2. Čepeljnik Vera, Ljubljana.
3. Fabjan Ana, Barkovlje-Trst.
4. Ferant Nevenka, Ljubljana.
5. Fux Justina, Metlika.
6. Gašperlin Darina, Ljubljana.
V. Gerl Jožefa, Dolenje pri Bistrici.
8. Gleščič Vera, Rečica ob Savinji.
9. Grabnar Štefanija, Motnik.
10. Habjan Zofija, Črnuče pri Ljubljani.
11. Hajnrihar Gabrijela, Ljubljana.
12. Hribovšek Irena, Motnik.
13. Jakuc Zora, Lopar — otok Rab.
14. Jalovec Vera, Ljubljana.
15. Jamšek Dora, Ljubljana.
16. Janežič Ludovika, Polica.
17. Janša Pavla, Lesno brdo pri Ljubljani.
18. Kecelj Marija, Depalja vas pri Kamniku.
19. Kern Vida, Cerklje pri Kranju.
20. Keršmanc Marija, Pešata pri Ljubljani.
21. Ritek Alojzija, Ljubljana.
22. Knez Majda, Ljubljana.
23. Kopač Antonija, Stara vas, Žiri.
24. Korenčan Brigita, Horjul.
25. Košir Helena, Stoli pri Domžalah.
26. Kroflič Savica, Celje.
27. Langus Marija, Ljubljana.
I.b
Razredna učiteljica:
1. Arnež Ana, Ljubljana.
2. Cigoj Eleonora, Ljubljana.
3. Geč Jožica, Ljubljana.
4. Fajon Rozalija, Ljubljana.
5. Flis Ivanka, Sp. Domžale.
6. Fon Draga, Ljubljana.
7. Frantar Olga, Ljubljana.
8. Goropevšek Kristina, Sv. Pavel pri Preboldu. .
9. Grčar Marija, Ljubljana.
10. Guzelj Milena, Ljubljana.
11. Jeriha Matilda, Zadvor-Dobrunje.
12. Juričič Josipina, Ljubljana.
13. Kredar Bernarda, Ljubljana.
14. Kus Irena, Ljubljana.
15. Lotrič Vida, Ljubljana.
16. Mostar Irena, Ljubljana.
17. Pantar Siabina, Ljubljana.
18. Pelikan Milada, Mozirje.
razred.
s. Donatila Iskra.
28. Lavrih Vida, Turjak.
29. Mayer Ivana, Ljubljana.
30. Majšler Jožefa, Podboč pri Poljčanah.
31. Mulec Vera, Ljubljana.
312. Maraševič Jožefa, Beograd.
38.	Možina Ana, Mala vas pri Ježici.
34. Novak Marija, Ljubljana.
25. Pogačič Miroslava, Zagreb.
36. Pogačnik Marija, Kamna gorica.
37. Potočnik Ivana, Zg. šiška.
38. Renko Marija, Stepanja vas.
£9. Rode Ana, Rudnik pri Kamniku,
40. Rupert Martina. Ljubljana.
41. Seme Ana, Kojsko pri Gorici.
42. Štrukelj Angela, Ljubljana.
43. Stefančič .lozeia, L. ku ,..i ^.id. mostu.
44. Šterk Frida. Toplice.
45. Štular Agneta, Vavta vas.
46. Volarevič Štefanija, Trst.
47. Vombergar Cecilija, Cerklje pri Kranju.
48. Žagar Sonja, Ljubljana.
49. Žirovnik Ana, Ljubljana.
Odličen uspeh: 5 učenk.
Prav dober uspeh: 18 učenk.
Dober uspeh: 12 učenk.
Popravni izpit ima: 8 učenk.
Izdelalo ni: 5 učenk.
Neocenjena: 1 učenka.
razred.
e. Helena Kozjek.
19. Perčič Ana, Zadvor.
20. Podgoršek Ana, Ljubljana.
21. Ribnikar Helena, Ljubljana.
22. Rojšek Ana, Ljubljana.
23. Ropič Miroslava, Podžeplje-Rogatica.
24. Rutar Marija, Celje.
25. Skender Dušana, Sv. Lovrenc na Drav. polju.
26. Skender Vida, Sv. Lovrenc na Drav. polju.
27. Skubic Antonija, Volčja jama.
28. Strah Ivana, Sostro.
29. Šenk Štefanija, Zg. Jezersko.
30. Škoda Milena, Ljubljana.
31. Šmajdek Marija, Ljubljana.
32. Šušteršič Marija, Ljubljana.
33. Šventner Olga, Ljubljana.
34. Zajec Lidija, Ljubljana.
35. Židan Stanislava, Ljubljana.
Odličen uspeh: 1 učenka.	Popravni izpit ima: 5 učenk.
Prav dober uspeh: 14 učenk.	Izdelale niso: 4 učenke.
Dober uspeh: 10 učenk.	Neredovana: 1 učenka.
II.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Hozana A n dol še k.
1. Avpie Tilka, Češnjica, Selca nad Škofjo Loko.
2. Beranič Helena, Pleterje. Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
3. Cetin Brunhilda, Gradec, Avstrija.
4. Erjavec Bernarda, Kriška vas.
5. Germek Cvetka, Ljubljana.
6. Godec Ivana, Poljane-Kresnice.
7. Golmayer Marija, Slivno-Vače.
8. Gorenjec Marija, Hrušica, Št. Janž na Dolenjskem.
9. Grilj Melita, Doboj, Banjaluka.
10. Hlebš Majda, Antonija, Ljubljana.
11. Hrušovar Lidija, Ljubljana.
12. Jakič Olga, Ljubljana.
13. Kapus Alojzija, Kamna gorica.
14. Kern Marija, Cerklje pri Kranju.
15. Klemenčič Aleksandra, Stara Lipa.
16. Kopač Irena, Mozirje-Medije.
17. Kos Lota, Sv. Marjeta na Muti.
18. Kramar Hedviga, Št. Rupert na Dol.
19. Kure Doroteja, Vevče pri Ljubljani.
20. Lenaršič Veronika, Log, Brezovica.
21. Markič Angela, Ledina, Sevnica ob Savi.
22. Nester Katarina, Kozarac, Baranja.
23. Novak Božena, Hedviga, Ljubljana.
24. Ogrin Angela, Vel. Ligojna.
25. Ogrizek Marija, Ljubljana.
26. Pangerc Marija, Antonija, Rečica pri Bledu.
27. Petelin Gilda, Gallesano pri Poli.
28. Pleško Alojzija, Ljubljana.
29. Poljšak Jožefa, Petrušnja vas, Litija.
30. Porenta Marta, Spodnja Senica.
31. Prek Dragotina, Ljubljana.
32. Prek Milena, Ljubljana.
33. Rovan Draga, Ljubljana.
34. Sedlar Jožefa, Ljubljana.
35. Sitar Ernesta, Ljubljana.
36. Šaver Nives, Alojzija, Gorica.
37. Štefančič Marija, Sv. Peter pri Zidanem mostu.
28.	Štefansky Helena, Maribor.
39. Štular Regina, Vavta vas.
40. Šventner Ana, Ljubljana.
41. Troha Danica, Kozji vrh-Prezid.
42. Veit Marija, Rodica-Mengeš.
43. Verbič Vekoslava, Ljubljana.
Odličen uspeh: 4 učenke.
Prav dober uspeli: 17 učenk.
Dober uspeh: 9 učenk.
Popravni izpit ima: 11 učenk.
Izdelali nista: 2 učenki.
II.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Darina Konc.
1. Avanzo Milena, Ljubljana.
2. Babnik Josipina, Sela pri Pancah.
3. Bergoč Daniela, Matenja vas pri Postojni.
4. Brunčič Vida, Marija, Stepanja vas pri Ljubljani.
5. Buh Ana, Šmartno pod Šmarno goro.
6. Cilenšek Ivanka, Pavla, Ljubljana.
7. Dolinar Jožica, Glince pri Ljubljani.
8. Ferlesch Marija, Ljubljana.
9. Ferlež Vida, Tržišče.
10. Gorkič Vladimira, Vertojba - Gorica, Italija.
11. Guzelj Marija, Ljubljana.
12. Jančar Maksimilijana, Zadvor pri Ljubljani.
13. Jeršan Majda, Ljubljana.
14. Kelnarič Miroslava, Ljubljana.
15. Keržič Rafaela, Ljubljana.
16. Kostanjevec Jožica, Ljubljana.
17. Kvas Silva, Ljubljana.
18. Leibl Evgenija, Ljubljana.
19. Lubej Dušana. Breda, Ljubljana.
20. Macuh Marija, Ljubljana.
21. Mayer Rozalija, Ljubljana.
22. Močnik Ivana, Jesenice.
23. Novak Veronika, Ljubljana.
24. Oman Anica, Vevče pri D. M. v Polju.
25. Pavičič Josipina, Gospič.
26. Pencelj Jožefa, Loke-Laško.
27. Plestenjak Vida, Ivana, Marija, Ljubljana.
28. Plišovnik Milena, Ljubljana.
29. Pintar Vida, Ljubljana.
30. Sodec Frančiška, Ljubljana.
31. Sodec Marija, Ljubijana.
32. Štante Frančiška, Nova vas pri Sv. Juriju.
33. šiško Marija, Raka.
34. Štefančič Alojzija, Ljubljana.
35. Šubelj Antonija, Podmolnik pri Ljubljani.
36. Tomažič Doroteja, Ljubljana.
37. Varšek Stanislava, Ruše pri Mariboru.
38. Vrhovec Marija, Ljubljana.
39. Zakrajšek Marija, Nova vas pri Blokah.
40. Zaletel Draga, Ljubljana.
41. Zdešar Stana, Ljubljana.
42. Zupančič Vida, Ljubljana.
Odličen uspeh: 4 učenke.
Prav dober uspeh: 17 učenk. Dober uspeh: 5 učenk. Popravni izpit ima: 13 učenk. Izdelali nista: 2 učenki. Neredovana: 1 učenka.
III.	a razred.
Razredna učiteljica: s. Cirila Rakovec.
1. Battelino Borislava, Glince-Vič.
2. Beno Ana, Stob-Domžale.
3. Bizjak Ivana, Razdrto pri Postojni.
4. Božiček Ivana, Rajhenburg.
5. Dobravec Ana, Litija.
6. Dolinar Terezija, Ljubljana.
7. Erznožnik Albina, Dobračevo pri Žireh.
8. Flander Ivana, Zg. Kokra.
9. Godina Marija, Srednja Bistrica.
10. Gogola Magdalena, Bohinjska Bela.
11. Guček Vida, Trbovlje.
12. Habjan Terezija, Vel. Mengeš.
13. Hanžel Ljudmila, Ljutomer.
14. Hiti Marija, Mrzlo polje.
15. Janežič Marija, Polica.
16. Kne Vrančiška, Adergas.
17. Košnik Ana, Cerklje.
18. Korenčan Marija, Horjul.
19. Krištof Bibijana, Zemun.
20. Lovšin Neža, Slatnik.
21. Luštrek Marta, Goričane.
22. Markovič Angela, Ljubljana.
23. Meden Ivana, Begunje pri Cerknici
24. Mušič Pavla, Mali Mengeš.
25. Pavlič Majda, Ljubljana.
26. Pelikan Sonja, Mozirje.
27. Por Ana, Ljubljana.
28. Ponikvar Danica, Ljubljana.
29. Rosulnik Frančiška, Šenkov turn.
30. Sagmeister Emilija, Zadvor.
31. Skok Marija, Pristava pri Mengšu.
32. Szwankovsky Ivana, Ljubljana.
33. Štular Ana. Vavta vas.
34. Šenk Katarina, Zgor. Jezersko.
35. Tavčar Zlata, Jožefa, Ljubljana.
36. Tepina Marija, Ljubljana.
37. Tomažič Dana, Ljubljana.
38. Vavken Edita, Ljubljana.
39. Vidic Ana, Ljubljana.
Odličen uspeh: 9 učenk.
Prav dober uspeh: 19 učenk.
Dober uspeh: 3 učenke.
Popravni izpit ima: 6 učenk.
Izdelali nista: 2 učenki.
III.	b razred.
Razredna učiteljica: s. Cit a Slapšak.
1. Belič Nada, Ljubljana.
2. Bianchi Vera, Trbovlje.
3. Bizjak Ana, Ljubljana.
4. Cimerman Silva. Ljubljana.
5. Cimperman Zofija, Ljubljana.
6. Cotič Zofija, Ljubljana.
7. Čuk Antonija, Planina pri Rakeku.
8. Fritsch Helena, Ljubljana.
9. Gale Marija, Ljubljana.
10. Gregorc Ferdinanda, Ljubljana.
11. Jančar Neža, Gabrije pri Litiji.
12. Jevn.ikar Marija, Ljubljana.
13. Jus Danijela, Ljubljana.
14. Kante Vida, Ljubljana.
15. Kitek Vera, Ljubljana.
16. Koman Jelisava, Ljubljana
17. Kottar Lidija’ Ljubljana.
18. Köchler Božena, Radgona.
19. Krapež Zofija, Ljubljana.
20. Kučera Albina, Dunaj.
21. Lapajne Marija. Velenje.
22. Lenaršič Jožefa, Brezovica pri Ljubljani.
23. Lotrič Matilda, Selca nad Šk. Loko.
24. Močnik Marija, Ljubljana.
25. Moškrič Ana, Sostro pri Ljubljani.
26. Omerzu Silva, Kozje pri Ljubljani.
27. Pipa Antonija, Ljubljana.
28. Pleško Terezija, Ljubljana..
29. Puc Justina, Ljubljana.
30. Strah Bronislava, Ljubljana.
31. Suknaič Zora, Ljubljana.
32. Scherian Marjeta, Tezno pri Mariboru.
33. Tome Vanda, Ljubljana.
34. Trtnik Karolina, Ljubljana.
35. Urbanc Ana, Ljubljana.
36. Vižintin Marija, Ljubljana.
37. Vuk Vera, Sv. Križ pri Trstu.
38. Zajc Avguština, Ljubljana.
39. Zupančič Frančiška, Ljubljana.
40. Žirovnik Rozalija, Ljubljana.
Odličen uspeh: 2 učenki.
Prav dober uspeh: 17 učenk.
Dober uspeh: 4 učenke.
Popravni izpit ima 12 učenk.
Izdelale niso 4 učenke.
Neredovana: 1 učenka.
IV.	a razred.
Razredna učiteljica: s.
1. Ažman Ljudmila, Ljubljana.
2. Bohinc Alojzija, Trata nad Škofjo Loko.
3. Cajzek Cecilija, Stojno selo pri Rogatcu.
4. Cervan Olga, Ljubljana.
5. Demšar Bojana, Žiri.
6. Erznožnik Valentina, Dobračeva-Žiri.
7. Kocjan Emilija, Ljubljana.
8. Kopčavar Silva, Žiri.
9. Papež Marija, Stara cerkev.
10. Poljšak Zofija, Jesenice.
11. Potrpin Milena, Retje pri Trbovljah.
12. Reya Ema, Števerjan.
13. Sežun Ana, Martinjak-Cerknica.
IV.	1)
Razredna učiteljica: s
1. Brajnik Marija, Gorica.
2. Buh Ivana, Planina.
3. Cuderman Ljudmila, Rudnik.
4. Černe Marija, Stepanja vas.
5. Černič Marija, Ljubljana.
6. Dolničar Klara, Ljubljana.
7. Druškovič Nada, Ljubljana.
8. Fister Ema, Ljubljana.
9. Geršak Ana, Ljubljana.
10. Grosman Marija, Ljubljana.
11. Habič Martina, Moravče.
12. Jazbec Sonja, Ljubljana.
13. Jelnikar Viktorija, Ljubljana.
14. Jurca Miroslava, Ljubljana.
15. Kožar Ljudmila, Javorje-Kočevje.
16. Kregar Majda, Stepanja vas.
17. Lavtar Margareta, Ljubljana.
incencija Blejec.
14. Sežun Marija, Martinjak-Cerknica.
15. Sigmund Jožefa, Budna vas.
16. Strniša Pavla, Sv. Križ-Svibno.
17. Strniša Ljudmila, Št. Jurij pod Kumom.
18. Suhadolnik Frančiška, Dragomer.
19. Šega Vida, Ljubljana-Vič.
20. Šeme Filicita, Polica.
21. Tiringar Frančiška. Šmarjetna gora.
22. Ušeničnik Valentina, Predtrg.
23. Vrolih Jožefa, Polhov gradeč.
24. Zajc Marija, Znojile.
25. Zajiček Dominika, Ljubljana.
NB.: V ostalem glej: Završni izpiti!
razred.
i. A v e r t i n a Masle.
18. Magušar Jožefa, Ljubljana.
19. Mejač Veronika, Borovnica.
20. Mikuš Marija, Malanoga.
21. Narobe Silva, Ljubljana.
22. Prek Vida, Glince-Ljubljana.
23. Purkart Danica, Ljubljana.
24. Sotler Bogomira, Ljubljana.
25. Tonh Milena, Ljubljana.
26. Vagaja Ana, Ljubljana.
27. Vasilij Bojka, Medjugorje pri Mostam.
28. Wenko Elfrida, Dunaj,
29. Zorič Božena, Ljubljana.
30. Zidan Marija, Ljubljana.
NB.: V ostalem glej: Završni izpiti!
Statistika učenk po uspehu
Razred	Odličen uspeh	Prav dober uspeh	Dober uspeh	Skupaj izdelalo razred	Popravni izpit imajo	Razred ponav- ljajo	Neoce- njene
I. a	5	18	12	35	8	5	1
I. b	1	14	10	25	5	4	1
II. a	4	17	9	30	11	2		
II. b	4	17	5	26	13	2	1
III. a	9	19	3	31	6	2		
III. b	2	17	4	23	12	4	1
IV. a	8	14	3	25			—		
IV. b	4	19	7	30	—	—		
Vseh	37	135	53	225	55	19	4
Završni izpit
cb koncu šolskega leta 1936/37.
Z odlokom gospoda ministra prosvete S. n. br. 16.610 z dne 21. maja 1937 je bil imenovan za ministrskega poslanca na tukajšnji meščanski šoli ob koncu šolskega leta 1936/37 gospod profesor Bračko Ivan, profesor realne gimnazije v Celju. Gospod ministrski odposlanec je predsedoval vsem završnim izpitom, ki so bili od 9. do vštetega 21. junija.
Od učenk, ki so se prijavile v smislu čl. 1. Pravil o z. i. k završnemu izpitu v junijskem roku, se je pripustilo k označenemu izpitu iz IV. a razreda 25 učenk, iz IV. b razreda 30 učenk.
Po čl. 2. istih Pravil je izpitni odbor oprostil završnega izpita sledeče učenke:
I z IV. a razreda:
5. Kopčaver Silva,
6. Sežun Ana,
7. Sežun .Marija,
8. Ušeničnik Valentina.
I z IV. b razreda:
1. Tonh Milena,	3.	Zorič	Božena,
2. Vasilj Božica,	4.	Zidan	Marija.
U.iP !
Učenke, ki so se prijavile k izpitu, so polagale izpit iz slovenskega jezika pismeno in ustno, iz nemškega jezika, matematike, zemljepisa in zgodovine pa ustno.
Tema pismenega izpita je bila:
Oj blažena leta nedolžnih otrok, imate veselje brez težkih nadlog.
Izpit so napravile:
V	IV. a razredu:	V	IV.	b razredu:
Z odličnim uspehom 3 učenke.	Z	odličnim uspehom 1 učenka.
S prav dobrim uspehom 13 učenk.	S	prav dobrim uspehom 18 učenk.
Z dobrim uspehom 1 učenka.	Z	dobrim uspehom 5 učenk.
ÄilliMI
Gospod ministrski odposlanec je po zaključni seji izpitnega odbora zbranim absolventkam razglasil uspehe izpitov v lepem, življenjskih smernic bogatem nagovoru.
1. Ažman Ljudmila,
2. Bohinc Alojzija,
3. Ernožnik Valentina,
4. Kocjan Emilija,
Obvestilo učenkam.
1. Popravni izpiti bodo 31. avgusta. Pričetek ob 9.
Za popravni izpit se je treba pismeno prijaviti upraviteljstvu. Tozadevne prošnje, pisane na celo polo, morajo biti opremljene s kolkom za Din 10.—, za vsak predmet še s kolkom po Din 10.—.
2. Vpisovanje: K vpisovanju naj prinese vsaka dosedanja učenka letno izpričevalo, vse nove pa razen tega še krstni list. K vpisovanju naj pridejo učenke v spremstvu staršev. V zavodu bivajoče se morejo priglasiti pismeno.
Pri vpisu plača vsaka učenka tudi prispevek za zdravstveno zaščito v znesku Din 20.— in odda točno izpolnjeno in od roditeljev podpisano prijavo, opremljeno s kolkom za Din 10.—.
3. V šoli naj nosijo deklice črne halje, bel ovratnik, za svečane prilike pa tudi bele manšete. V počitnicah naj si to oskrbe.
V	Ljubljani, dne 27. junija 1937.
Vodstvo zavoda.