Napredni slovenski učitelj — vstajaj! Novodobna šola in učiteljstvo imata po jedni strani pravih, resni.nih prijateljev, ki vedno zagovarjajo naš stan, po drugi strani pa tudi take prijatelje, da nehote vzkliknemo o njih: 0 Bog, reši nas takih prijateljev, sovražnikov se bodemo obvarovali že sami. S temi prijatelji menimo tiste stranke, ki prodajajo svojo gospodarsko in politično kratnarijo za raznimi firmami, na katerih so naslikani razni svetniki in svetnice božje, in na katerih je privezanih nebroj rožnih vencev in za vstop v tako kramarijo bobnajo na debelo molitveno knjigo. Yse pa imajo skupno geslo: Ve. teme. VsC te stranke so enake vrednosti in ne razločijo se v svojih namenih niti toliko, kakor star vinar od novega, bati pa se ni, da bi bila katera ponarejena, temveč so vse pristne sovražnice napredka in vsega, kar se druži pod tem imenom. Nova šola je bila takoj pri rojstvu prokleta od tistih, ki brez sve. prisegajo na neizkaljeni program teh strank. Pri Slovencib smo menda na čistem, 5e prištevamo med te stranke katoliško-narodno in krš.ansko-socijalno, ki pa obe slišita na ime: klerikalna. Ta stranka je pri porodu in v zibeli hotela zadaviti novo šolo, ker je dobro slutila, da se bode v tej zibelki rodilo dete, katero bode počasi, a trdno in zanesljivo zrastlo ter slednjič zbralo okrog sebe vse svobodomiselne in napredne elemente, ki bodo s svitlim ognjenira me.em podrli v prah vse nazadnjaštvo in hinavstvo. Ta stranka ima namreč jako dober voh in se zato tudi ni zmotila, kakšne posledice bode imelo rojstvo nove šole. In po tako kratkem obstanku so izrastle potom nove Sole druge stranke, katere krepko nastopajo proti klerikalizmu. V teh strankab stoji napredni slovenski učitelj, ki je vedno na straži za srobodno Šolo. Oficijalni boj nam je napovedan dan iia dan, zato je primoran slovenski napredni učitelj držati v eni roki gore.e svfetilo prosvete, v drugi brušeno jeklo. Ta boj pa se ne bode tako hitro dobojeval, ker nasprotnik je mnogoštevilen in lokav, mi pa, ki smo po številu manjši in po načinu boja poštenejši in odkritosrčnejši, moramo s podvojenimi močmi braniti novo Solo in svoj stan. Žalibog, dobe se v naših vrstah malosrčni tovariši, ki prevežkrat in preradi hote pokazati — belo zastavo. Oni so v zmoti, da bi se dalo brez boja priti do zmage. Ne, tovariši, zapnstite malosriSnost, namočite si svoja obla.ila v krvi levje srčnosti in pogumno zavihtite buzdovan pri vsakem napadu. Rajše pasti, kakor r rerigah ukovan sužnjiti svojemu na^protniku. Ne dajte se oplašiti po zadnjib volitvah, ker te niso bile izvojevane s po-tenimi sredstvi. Zvijaža, laž, natolcevanja, žuganja, zloraba vere, to je bilo orožje v zadnjem Tolilnem boju. Proti sovražniku s takim orožjem se je težko boriti, in le čudež bi bil, 2e bi se nagnila zmaga na našo stran. Posebno zloraba vere je orožje, katerega prezirati ni tako lahko. To orožje je ostro, morda celo preostro, zato se mora skrhati; in ko odpade to orožje nasprotnikn in rok, potem bodo naši uspehi boljši in trajnejši. Zato orožja ne devati iz rok, temveč prižakujmo v vednem delu novega spopadka. V ta namen pridobivajmo previdno novib močij med se ter jih pripravljajmo in navduSujmo za svobodomiselne in napredne ideje, da bodo s temi napojeni brez strahu zrli v valovje, ki neprestano buta ob naš čolnič. Ako bodemo vršili vsi svojo dolžnost v šoli in tudi izven šole, ne bode se nam bati za prihodnost; ta bode naša, in zadoščenje bode prišlo za vse pretekle in sedanje kririce. Poznali se bodo sicer na marsikaterem licu obrunki zadanih in zaceljenih ran, zarisani bodo udarci sovražnikovi, a pri tem se nam bodo širile prsi v prost izdih in odložili bodemo orožje v zavesti, da smo je znali rabiti vselej in povsod. Pri tem delu za svobodo in napredek pa naj nas ne motijo tisti malostevilni tovariši, ki služijo v nasprotnem taboru za evnuhe svojim političuim pasam. Ti so skopljenci stanovskega ponosa, zato prav na pristojnem mestu! Mi jih ne pogrešamo in tudi ne pogrešajmo! Med seboj bodimo pa zložni in prizanesljivi! Ne dajajmo povoda, da bi se spirali in nudili nasprotnikom priliko, kazati na našo nesložno hišo. Podpirajmo se medseboj bratovsko, vedoč, da imamo vsi iste dolžnosti in iste pravice. Z roko v roki tvorimo neprodirno falango, oznanjujo. svojim nasprotnikom, da smo vredni boljših in poštenejših nasprotnikov kakor so oni, da pa se tudi njih ne bojimo, čeravno so globoko pod normalo poštenih in dostojnih ljudi. Zvesti pa ostanimo slovanskemu praporu, na katerem se blesti: nZa svobodo in napredek!" K. N.