Inozemsko ioistvo in uiitelistvo OKRNITEV NORVESKEGA OSNOVNEGA ŠOLSTVA. Na Norveškem je bil do sedaj v veljavi sistem sedemrazrednih osnovnih šol, to se pravi, da je bila tamkaj uzakonjena sedemletna šolska obveznost. V tekočem šolskem letu se je pa pojavilo tamkaj resno stremljenje okrniti sedemrazrednice in jih spremeniti v šestrazrednice. Državni svet se zavzema za šestrazrednice in je že določena komisija, ki naj prouči to vprašanje. 2e v pretečenem letu so bili državni prispevki občinam, namenjeni za vzdrževanje šolstva (učiteljske plače) občutno reducirani. Le malo je bilo občin, ki so zmogle doplačevati iz lastnih sredstev nadure. Da bi si vlada zagotovila izvedbo svojega predloga za okrnitev sedemrazrednic, namerava znižati svojo podporo, ki jo dobivajo občine po številu učnih ur na šolah tako, da bo plačevala sedemrazrednicam le 150 namesto dosedanjih 176 tedenskih ur. S tem bodo prizadeta predvsem mesta. Učiteljstvo se bori proti tej nameri, a odločitev je odvisna od parlamenta. —ž RUSKO ŠOLSTVO. Sedanje rusko šolstvo je urejeno pod geslom: Sola je za narod in služi naj razmeram ruskega naroda. Zaradi tega imajo v Rusiji naslednje tipe šol: 1. Kmetijski tip po vaseh, kjer se učenci uče gospodarskih ved. 2. Industrijski tip; šole se nahajajo v bližini industrijskih podjetij. 3. Komunalni (vmesni) tip, ki skrbi za strokovno izobrazbo. Ker je zgodovina ruskega naroda prav živahna in ker je novodobno šolo prinesla zahteva naroda, je ruska šola v istini nekaj posebnega. Reforma ruske šole sega celo v predšolsko dobo. Da se more ruska mati brez bojazni posvetiti delu, je za njenega otroka preskrbljeno, ker se nahaja v rokah šolanih vzgojiteljev in učiteljev. Enotna šola v sovjetski Rusiji ima temelje na šoli prve stopnje. Normalni tip te stopnje je štiriletna šola, ki je po uveljavljenju obveznega šolskega obiska zbrala okoli sebe že 97'1% otroške mase v starosti od 8. do 12. leta. Naloga šole prve stopnje je naučiti otroke čitati, pisati, računati, razen tega pa mora doprinesti otrokom tudi splošnega znanja in navade, kar potrebuje otrok v poznejšem življenju. Iste naloge nosi tudi »šola mladine«, ki jo obiskujejo otroci od 11. do 15. starostnega leta, ki niso iz katerega si bodi vzroka obiskovali šole prve stopnje. Šola mladine je sedaj dvoletna, a v najkrajšem času bo reducirana na enoletni tečaj. Vmesna šola med šolo prve stopnje in višjimi šolami je šola druge stopnje, ki se deli v dva ciklusa. Ta šola je triletna in tvori s šolo prve stopnje tako zvano sedemletno šolo. Končno ima drugi ciklus druge stopnje tudi tri letnike. Šola druge stopnje pa ima že širši program, kjer naj učenci izkažejo svoje zanimanje za bodoče življenje. Tip te šole je odvisen od okolice. V industrijskih okrajih je ta šola priključena tovarnam ter se tu učenci vadijo uporabljati orodje in stroje. Na selih pa vzgaja ta šola mladino za kulturne poljedelce. Najvišja osnovnošolska izobrazba pa je dosežena v drugem ciklusu druge stopnje, ki ga obiskuje mladina od 15. do 17. leta. Ta ciklus ne tvori samo pripravo za visoke šole, marveč ima tudi posebno nalogo — pripravljati za državo potrebni tehnični personal. Zato ima ta ciklus specialne oddelke: elektrotehniški, kemijski, knjižnični in druge. Razen tega pa pošiljajo vsako leto celo vrsto potrebnih gospodarskih in kulturnih delavcev v svet. Pa tudi za imbecilno deco je dobro poskrbljeno. V to svrho so urejene posebne šole. Razen navedenih šol, ima Rusija tudi strokovne šole, ki se od prejšnjih razlikujejo le v izbiri materiala in s pripravo za določeno stroko. Srednje strokovne šole so štiriletne in se delijo na stavbno, strojno, kemijsko, poljedelsko, pedagoško in zdravniško tehniko. Dalje imajo tudi delavske fakultete, ki so se prav posebno razvijale po vojni, a sedaj so začele pešati. Najvišjo strokovno izobrazbo pa nudijo visoke šole s študijsko dobo od 3 do 5 let. Razen znanih fakultet (zdravniška, filozofska, pravniška in pedagoška) so vzklile tudi nove fakultete (zavod precisne mehanike, zlata, platinasta, letalska in cela vrsta drugih fakultet). Sovjetska šola je prilagodena pogojem dela in življenja za one vrste, za katere je določena; ozira se vedno na posebne prilike kraja v katerem je šola. Zveza med šolo in najbližjo okolico ni samo zunanja, marveč pronica v vse šolsko delo in tvori nedeljiv del šolskega dela. V novi ruski šoli se polaga mnogo na samoupravo učencev. Le-ta podpira vzgojo v kolektivnem duhu in je nihalna sila šolskega življenja vobče. Današnja ruska šola }e namenjena večinoma le proletariatu — kaste slojev so izumrle, vsak učenec ima iste pravice in iste dolžnosti. Sovjetski vzgojni sistem bazira svoje delo na temeljih mednarodne solidarnosti delu- jočih, zraven pa vedno podpira narodno kulturo, kar dokazuje dejstvo, da se preko sto raznih ruskih narodov Sovjetske zveze vzgaja danes v materinskem jeziku. K. ŠOLSTVO NA MAD2ARSKEM. Kako raznoliko je šolstvo na Madžarskem, nam je prav dobro znano. Ze pred vojno in tudi po vojni je imela Madžarska državne, občinske in verske šole. Vse te vrste šol obstojajo tudi danes. V 1. 1930. je imela Madžarska 6794 osnovnih šol. Od teh je bilo 1193 državnih, 791 občinskih, 2812 rimsko-katoliških, 1094 reformističnih, 400 cvangelskih, 157 židovskih, 129 grško-katoliških, 40 grško-orientalskih, 18 vzdrževanih po družbi in 124 privatnih osnovnih šol. Poleg osnovnih šol ima Madžarska tudi 4172 splošnih nadaljevalnih sol in 1473 kmetsko nadaljevalne šole. Na osnovnih šolah je zaposlenih 19.087 učiteljev(ic). Število učencev na osnovnih šolah znaša 766.771, a na nadaljevalnih šolah 245.993 učencev. Kakor si posamezne veroizpovedi vzdržujejo svoje osnovne šole, tako si vzdržujejo tudi svoja ueiteljišča. Od 53 učiteljišč je 12 državnih, 29 rimsko-katoliških, 7 reformističnih, 3 evangelska in 2 židovski. -ž. KRIZA TUDI V ANGLEŠKEM ŠOLSTVU. Tudi v učiteljskih društvih na Angleškem se zadnje čase mnogo razpravlja o znižanju državnih dajatev za šolstvo. Približno 50% kreditov, ki so bili namenjeni obnovi in popravilu šolskih poslopij in povzdigi šolstva, je bilo pridržanih. Vsled tega so najbolj oškodovani otroci, ki morajo še nadalje obiskovati pouk v nezdravih šolskih poslopjih in prenatrpanih razredih. Prizadeti so pa tudi učiteljski abiturienti, ker ne morejo biti vsled skrčenih kreditov nameščeni. V Angliji je nad 8000 osnovnošolskih razredov s 55 do 60 in še več učenci in 52.800 razredov, katerih posamezni štejejo manj ko 50 učencev. Istočasno pa je bilo v preteklem šolskem letu nad 1500 učiteljskih abiturientov s popolno učiteljsko klasifikacijo brez službe. Število teh se je s koncem šolskega leta dvignilo nad 3000. Pripomniti pa je potrebno, da je na angleških osnovnih šolah še danes nameščenih 7270 učnih moči, ki nimajo niti predpisane predizobrazbe niti znanstvene usposobljenosti za učiteljski poklic. Vsakdo bi mislil, da je v tako kulturni državi, kot je Anglija, kaj takega nemogoče. Da bi pri šolstvu še več prihranila, namerava angleška vlada izvesti v tekočem letu združitev manjših šol. Z združitvijo dveh šol s 100 do 150 učenci v eno, bo odpadla zopet skoraj povsod po ena učna oseba in brezposelnih učiteljev bo na Angleškem v bodočem letu se vec. -ž. ODPUŠČENI UČITELJI V NEMČIJI NE SMEJO VEČ V ŠOLO. Ministrstvo za prosveto na Saškem je prepovedalo vsemu odpuščenemu učiteljstvu vstop v šolska poslopja, kjer so preje službovali. Ako je nemogoče izogniti se razgovoru radi oddaje službenih poslov v šolskem poslopju, tedaj se mora to izvrsiti v teku dveb dni po dostavitvi dekreta o odpustu. Vendar je tudi v tem času potrebno posebno dovoljenje šolskega upravitelja. Ista odredba velja tudi za ono učiteljstvo, ki je radi kakega visečega disciplinskega postopka do rešitve suspendirano. In takega učiteljstva je sedaj v Nemčiji mnogo. -ž.