PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini Abb. postale I grappe Cena 150 lir Leto XXX. Št. 291 (8997) TRST, sreda, 18. decembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1S45, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklost.il Od 5, do 17. septembra 1944 se je tiskal v lisicami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjen: Evropi. Zakaj stavkamo Zaradi stavke časnikarjev in tiskarskih delavcev, ker so se razbila pogajanja z delodajalci - založniki, že nekaj dni v vsej Italiji ne izhajajo redno taeivni časopisi in tedefnske re-''"-je, iz programov radijskih °"imi>i ažitev. ker se bo petrolej, ki ga bedo države OPEC prodajale državnim ali poldržavnim družbam cc!o picenil, saj bo en sodček veljal le ! ',24 dolarja (prejšnja konvencion:ilna cena je znašala U,25 d ' :..'), Po teh sklepih pa bo veljal sodček surovega petroleja za zrr ime družbe 10,46 dolarja. Dunajs'.;a konferenca je zvišata dajatve petrolejskih družb za 3fl stotink dolarja, ki pa jih bodo ti> prav gc'ovo s';i'šate zvrniti na ramena potrefnikov. Če bo tako, potem se brd^ esne petrolejskih proizvodov zvišale. Zaradi vsedržavne stavke časnikarjev naš list jutri ne bo Izšel. UREDNIŠTVO ali slovenščina na zatožni klopi» je pisalo na enem od velikih transparentov, ki so jih v petek zjutraj di jaki slovenskih vitjih šol razprli pred sodno palačo. In prof. Samo Pahor — z njim pa tudi pravica do uporabe materinega jezika — sta bi Id obsojena, kljub množični stavki vseh slovenskih dijakov In iol-nikov, kljub solidarnosti vse slovenske skupnosti in zlasti kljub jasnim določilom 5, člena Posebnega statuta londonskega memoranduma, ki daje pravico pripadnikom slovenske manjšine, da se pri stikih i oblastmi poslužujejo svoje-ge jezika, in kljub določilom republike ustave. Proces je potekal v mali dvorani preture, v kateri ni bilo prostora niti za eno petino mlade publiko, ki je bila natrpana na hodniku in na stopnišču pred sodni jo. Ko je sodili uradnik na glas poklical prof. Pahorja, je vse presenetil, saj je bil na seznamu predzadnji proces. Očitno pa so se ga hoteli takoj eodkrižati», da bi se mobilizacija slovenskih mladincev čimprej končata, v zadovoljstvo izredno velikega števila policistov in karabi-njerjev, ki so nadzorovali dijake. Prof. Pahor je nemudoma stopil v dvorano in že smo bili pri prvem od številnih incidentov: pretor dr. Trampus je zahteval naj obtoženec govori v italijanščini — spet novo nasprotje s 5. členom Posebnega sta-| tuta. Vendar se je prof. Pahor moral podrediti pretorjevi zahtevi, ker 1 slovensko besedo na sodniji še ved- no preganja 137. člen fašističnega zakonika o kazenskem postopku. Zato je bil prof. Pahor primoran, da je v italijanščini objasnil dogodke z dne 12. decembra lani. Ko je povedal, da mestnemu redarju ni odvrnil, da noče izročiti osebnih dokumentov, pač pa da zahteva prevajalca, da se lahko posluži materinega jezika, je še dodal, da mu ta pravica pritiče na podlagi dokumenta. ki ga je podpisala italijanska vlada — londonski sporazum iz leta 1954. Tedaj pa ga je pretor že spet prekinil, češ naj gpvori samo o prekršku, katerega je obdolžen in naj ga ne skuša «voditi za nos». Prof. Pahor je na podlagi 443, člena zakonika o kazenskem postopku, ki zagotavlja obtožencu pravico, da pove vse, kar meni, da mu je koristno, nadaljeval svoj govor. Še enkrat je poudaril, da je od redarja samo zahtevat tolmača pri obravnavi prometnega prekrška. Ravno tedaj je stopil mimo drug redar v civilu, ki mu je v čudni slovenščini dejal, naj izroči «knjižico» (sam redar je na procesu priznal, da ne pozna slovenskega jezika, |jač pa samo nekaj «osnovnih besed»). Na vsak način je prof. Pahor dokumente izrodil «samozvanemu tolmaču» in torej prekrška ni zakrivil. Tudi iz zasliševanj obeh redarjev je bilo vsem očitno, da Pahor je ve besede odgovarjajo resnici. Kako je namreč redar lahko trdil, da mu Pahor ni hotel izročiti osebnih dokumentov, ko sploh ni razumel, kaj mu Pahor pravi? Nič čudnega, če je kljub temu tožilec odv. Sblattero zahteval obsodbo — to je namreč vloga tožilca — na 80 tisoč lir globe, ne pa višjo kazen, da ne bi «kalil mirnega sožitja med tu živečima narodoma», čeprav je tako obenem dokazal, da manjšini zanika pravico do uporabe lastnega jezika. Nastopil je še branilec odv. Škerlj, ki je nadomestil odsotnega branil- llllllltttlltiiii iiiiiiiiinri hiiiti 1*1111 l4llirrillllllllllllll«lllll1iiiiiiiiiiiiri1lllllllllllllllllltiiliiiiriiiilMiM*ilnmll» POGOVORI MED LE0NEJEM IN ŠAHOM PAHLAVIJEM Možnosti italijansko iranskega sodelovanja Tudi energetsko vprašanje na dnevnem redu srečanja Posledice ukrepov 42. konference OPEC WASHlNGTON, 17. - Nedavni sklepi 42. dunajske konference držav, ki proizvajajo petrolej (OP EC), so sprožili v ZDA vrsto reakcij. Na eni strani so krogi, ki trdijo, da bi morale države potruš-nice znižati potrošnjo petrolejskih proizvodov, na drugi pa ljudje, ki govoričijo celo o ameriškem vojaškem posegu posebno na Bližnjem vzhodu ter v Libiji. Strokovnjaki računajo, da bodo TEHERAN, 17. — Nadaljuje se uradni obisk italijanskega predsed nika Leoneja in zunanjega ministra Rumorja v Iranu. Namen niuiiega potovanja je zagotoviti Italiji in njeni industriji del ogromnih finančnih sredstev, ki jih je iranski šah na menil razvoju svoje države v prihodnjih petih letih. Ta sredstva zna-šaio menda 70 milijard dolarjev, od katerih bi si Italija, ki ie kot vsi vemo v hudi gosnodarski krizi, hotela zaeotoviti čim več. Poleg tega je v ospredju pogovorov med italijanskimi in iranskimi predstavniki vprašanje dobave petroleja I-taliii. Med sedanjimi iransko italiian-skimi tx>govori so ugotovili, da sta italijansko in iransko gosoodarstvo komplementarni, saj razpolaga Iran z velikimi količinami surovin, predvsem pa z velikimi zalogami nafte. Italija pa, kljub gospodarski krizi, ima še vedno dokaj razvito tehnologijo, s katero bi lahko prispevala k razvojnemu načrtu iranske vlade. Med gosoodarskimi pobudami naj omenimo že doseženi sporazum med italijansko ustanovn za petroleiske proizvode ENI in teheransko vlado. P» tem sporazumu bo Iran odkupil dobršen del imovine optrolejske druž. be Shell, ki jo je kupil ENI decembra lani. ko s p je Shell odpovedal diftribucijski mreži v Italiji. Italijanska družba IRI se trenutno meni o realizaciji obsežnega industrijskega področja, ki bo obsegalo del Perzijskega in Omanskega zaliva Podrobnosti o pogovorih bodo vse- kakor v sklepnem sporočilu, ki ga bodo objavili ob zaključku Lcone.ievp-ga obiska v Iranu, v katerem bo tudi govor o področjih, na katerih se bo razvilo italijansko - iransko sodelovanje. V teku pogovorov med Leonejem in šahom Pahlavijem je bil govor o italijanski gospodarski politiki in o njenih smernicah. Kar zadeva vprašanje energetske krize je predsednik Leone poudaril, da je Italija za tako rešitev, o kateri bi se domeniti tako z državami proizvajalkami kot. z državami v razvoju. Sah Pahlavi je pokazal dokajsnje zanimanje za položaj znotraj Evropske gospodarske skupnosti ter izrazil svoje obžalovanje. ker posveča EGS premalo pozornosti odnosom z Iranom. Z italijanske strani so zagotovili, da bodo posredovali v Bruslju, da bi se stiki med gospodarsko skupnostjo in Iranom okrepili. LONDON, 17. — Po dogovoru med Fordom in Giscard D'Estaingom o določitvi višje cene zlata državnih zakladov, je cena rumene kovine na londonskem in pariškem trgu danes takoj narasla. Zlato so v Londonu prodajali po 189,25 dolarja za unčo. Dogovor med Fordom in Giscardom tolmačijo na različne načine. Eni vidijo v ovrednotenju zlata državnih zakladov možnost, da bodo industrijske države povečale razpoložljivost svojih finančnih sredstev, drugi pa se bojijo, da bo prav to še bolj zaostrilo mednarodno inflacijo s povečanjem mednarodne denarne razpoložljivosti. i Izjava SKGZ Slovenska kulturnoguspodar-ska zveza izreka prof. Samu Pahorju ob njegovi obsodbi pred tržaškim sodiščem ter ob drugih nasilnih ukrepih proti njemu zaradi njegove vztrajne zahteve po pravici do uporabe slovenščine v odnosu do oblasti in njenih predstavnikov, svojo popolno solidarnost. Ob tem ugotavlja, da pomeni sodno in administrativno preganjanje prof. Pahorja grob poskus ustrahovalnega pritiska ne le nanj, temveč na vso slovensko javnost v Italiji, da ne bi zahtevala tega, kar ji pripada po občečloveških pravicah, po republiški ustavi, na Tržaškem pa izrecno še po določbah Posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Tako ravnanje je v nasprotju z osnovnimi demokratičnimi načeli in v duhu tistih veljavnih fašističnih zakonov, katerih se je poslužilo tržaško sodtiče za izrek obsodle proti profesorju Pahorju. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, ki se dosledno bori za pravice slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, izraža svoji zaskrbljenost spričo takega nedemokratičnega ravnanja proti pripadniku slovenske narodnostne skupnosti in zato ponovr-1 poudarja neodložljivo nujnost, da vlada sprejme vse tiste pozitivne ukrepe, ki bode Slovencem v Italiji zagotovili njihovo popolno enakopravnost in celovito zaščito njihovih pravic. Profesorju Pahorju izreka vse priznanje za njegovo vztrajnost in nepopustljt-vost v prepričanju, da bo njegov zgled našel prav tako odločne posnemalce v boju za najosnovnejšo pravico vsakega človeka, da se svobodno in nekaznovano izraža v svojem materinem jeziku. ca odv. Battella. Odv. Škerlj je takoj zahteval, naj proces prekinejo, saj prepoved uporabe slovenščine nasprotuje ustavi in drugim mednarodnim pogodbam in tudi, ker se kasač ijsko sodišče še ni izreklo o podobnem procesu, proti istemu obtožencu. Branilec je še enkrat poudaril potek dogodkov in pravice, ki jih ima prof. Pahor kot pripadnik slovenske manjšine. Pravice. ki izvirajo iz londonskega sporazuma in ki so jih številni italijanski predstavniki (zadnji med njimi Moro, Rumor in Restivo) jasno priznali. Zaradi vsega tega in ker pretor procesa ni prekinil, je odv. škerlj zahteval popolno oprostitev. Ko se je dr. Trampus umaknil v svojo dvorano, so vst menili, da ima pred seboj samo dve izbiri: ali da prizna pravico do uporabe slovenščine, kot jo narekuje Posebni (Nadaljevanje na 10, strani) PRIMORSKI DNEVNIK 3 TRŽAŠKI DNEVNIK 18. decembra 1W4 ODOBRCN PRORAČUN TRŽAŠKI OBČINI IA LITO 1975 Izredno kritično finančno stanje zahteva najstrožje ukrepe občine Zaključna izjava župana Spaccinija ter svetovalcev vseh skupin - Dolhar o obisku pripodtajniku predsedstva vlade ■ Kervin o obvezah PSI do Slovencev V tržaškem občinskem svetu se je ponoči po dolgi razpravi zaključila obravnava proračuna občinske uprave za leto 1975, ki se je vršila v temačnem ozračju gospodarske krize in kritičnega stanja občinskih financ. Župan Spaccini je debato zaključil z ugotovitvijo, da je položaj izreden in že januarja ne bodo izplačali plač uslužbencem krajevnih ustanov, kot so tržaška občina, pokrajina. bolnišnice, ACEGAT, univerza itd., da pa je vladna kriza za nami in da lahko pričakujemo ustrezne vladne ukrepe, ker bo drugače zmeda splošna. Zaradi tega pa je potreben tudi izreden program in zato je tudi potrebna solidarnost in sodelovanje vseh sil ustavnega loka, ker je treba razširiti osnovo odgovornosti. Župan Spaccini je tudi govoril o odločnem antifašizmu občinskega odbora ter zvestobi načelom republiške ustavV- Podčrtal je izreden pomen krajevnih avtonomij, ki so sedaj pod koncentričnim udarom in katerim se odvzema dejansko možnost odločanja ne samo s finančno krizo temveč tudi z drugimi posegi. Župan je tudi obsežno poročal o včerajšnjem obisku v Rimu, o čemer poročamo na prvi strani. O proračunu in o resnosti finančnega stanja je najprej govoril odbornik za proračun Lonzar, ki je tudi podčrtal važnost decentralizacije odločanja, ki je prišla do izraza z rajonskimi konzultami. V razpravo so nato posegli predstavniki vseh skupin in je tako za indipendentiste Marchesich potrdil, da je položaj res kritičen. Za PRI je potrdil veljavnost sporazuma leve sredine Fragiacomo, ki je tudi dejal, da so republikanci «odprti glede vprašanja slovenske manjšine». Dolhar je kot svetovalec Slovenske skupnosti izjavil, da bo glasoval za proračun in se nato skliceval na županovo sporočilo o izidih obiska delegacije tržaškega občinskega odbora pri podtajniku predsedstva vlade v Rimu in ta obisk ocenil kot pozitiven akt, saj so lahko predstavniku vlade, ki je v neposrednem vsakodnevnem stiku s predsednikom vlade, ki o stvareh odloča, podrobno obrazložili vprašanja Slovencev v Italiji in to tako iz vidika trenutno odprtega vpraša- nja uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu in drugih izvoljenih organih, kot tudi iz vidika globalne zakonske zaščite. Dolhar je pri tem tudi izrazil upanje, da bo predsedstvo vlade upoštevalo resnost argumentov in dejstvo, da gre za zahteve Slovencev skoro 30 let po osvoboditvi in 20 let po sprejetju londonskega sporazuma. Načelnik svetova iske skupine PSI Kervin pa je glede vprašanj Slovencev izjavil, da se «PSI zavzema za najbolj napredne rešitve in da se zato tudi zavzema za globalno rešitev vprašanj ter je pri tem pripravljena podpreti zahteve Slovencev na vseh ravneh, tako da bi se našle rešitve, ki bi bile pravične za vse.» Za njim je spregovoril za PLI Trauner, za KPI Rossetti in za KD Rinaldi. O teh govorih kot tudi o zaključnem delu seje občinskega sveta bomo poročali prihodnjič. Agenti političnega urada kvesture so končno zasledili dva od številnih telefonskih «šakalov», ki so telefonirali na razne šole in trdili, da je v poslopju bomba. Gre za dva fanta, 13-letnega Edoarda S. in za njegovega 15-letnega prijatelja Roberta L. Prvi obiskuje srednjo šolo «Bergomas», drugi pa profesionalni zavod «Inapli», oba pri Sv. Jakobu. RAZGOVOR 0 TEŽKEM POLOŽAJU TRŽAŠKIH GLEDALIŠČ SEF KABINETA DE HI AS K O UREDITVI STATUSA SSG Gostovanje Drame SNG in obisk režiserja A. Gončarova iz Moskve Stane Raztresen dobitnik nagrade iz Sklada Staneta Severja V petek. 13. t.m., je bila na obisku v Trstu na sedežu industrij-cev, kot gost tržaške podružnice Vsedržavnega združenja gledaliških dejavnosti (AGIS), delegacija osrednjega vodstva združenja in šef kabineta ministrstva za turizem in prireditve dr. Franz De Biase. V delegaciji so bili Franco Bruno, podpredsednik in generalni tajnik združenja, Floris Ammanati, odgovoren za filmske dejavnosti, Paolo Grassi, odgovoren za operne dejavnosti in senator Mazzarolli. Ob tej priložnosti so se gostje pomudili na krajšem sestanku s predstavniki gledališkega in filmskega življenja v na-išem mestu. Po uradnih pozdravnih govorih, med katerimi je bila zlasti poudarjena vloga Trsta na stičišču raznih ■i............................................................................................................................................................................ NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE CGIL, CISL IN UIL DANES SPLOŠNA DEŽELNA STAVKA ZA REŠITEV GOSPODARSKE KRIZE Osrednja manifestacija bo v Vidnu - Prevozi bodo zastali od 9. do 11. ure ■ Dopoldne trgovine zaprte Danes bo v vsej deželi dejavnost zastala zaradi splošne stavke, ki jo je napovedala deželna sindikalna fe deracija CGIL, CISL in UIL za obrambo delovnih mest, za novo gO' spodarsko politiko, ki naj podpira investicije in gospodarski razvoj, za družbene reforme, za zagotovitev plač in nižjih prejemkov in za poenotenje in zvišanje draginjske doklade. Deželni manifestaciji se je pridru žila tudi tržaška sindikalna fecic racija, ki je ob tej priložnosti pou darila specifična vprašanja. Iti ta rejo tržaško gospodarstvo. Pri tem so zlasti poudarili krizo pomorstva in daljedelništva, ki izvirata iz neizpolnjenih obljub javnih organov ter krizo gradbeništva, istočasno pa tudi pereča socialna vprašanja, ki so jih postavili delavci industrijske stroke. Stavka bo zajela vse najpomemb- liiiii»riiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiin>iiiiiiiiii[rti)i(iliiiiriiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiirtiiiiiiiii(in mini V SOBOTO V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU Pevski zbor iz Postojne gost zadruge «Naš Kras» Izvajal je narodne, umetne ter socialne in revolucionarne pesmi V času, ko dnevniki v Trstu niso izhajali zaradi stavke, je bilo kulturno življenje bogato na dogodkih tako v slovenskem, kot v italijanskem krogu. V gledališču Verdi je bila premiera Puccini jeve opere «Boheme* z odličnima protagonistoma sopranistko Katjo Ricciarelli (Mimi) in tenoristom J. Carrerasom (Rodolfo) ter drugimi v glavnih vlogah, v gledališč« Rossetti pa je za Tržaško koncertno društvo nastopil sloviti ruski violončelist Mstislav Rostropovič. Izvajal je izključno Bachove Suite (II., III. in V.) in s svojo suvereno igro navdušil občinstvo, ki je do poslednjega kotička natrpalo prostorno gledališče. Omeniti bi morali še celo vrsto razstav, ki so bile v tem razdobju odprte v raznih mestnih galerijah, a nam prostor tega žal ne dopušča. Zato pa naj nekoliko več prostora posvetim/i sobotnemu nastopu mešanega pevskega zbora iz Postojne v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, kjer je gostoval na povabilo zadruge «Naš Kras», ki je s tem tudi zaključila svoje letošnje kulturno delovanje. Zbor, ki ga vodi Ivo Jelerčič, je pel tako v mešani, kot v ženski in moški sestavi. Svoj spored je razdelil v tri dele: v prvem je izvajal umetne, v drugem narodne in v tretjem socialne in revolucionarne pesmi. Tako smo v prvem delu slišali Pavčičevo «Če rdeče rože zapade sneg* in Lajovčevo «Lan» v izvedbi mešanega zbora, Foerster-jevo ->- MMj Včeraj popoldne se je tragično zaključilo življenje Marije štrekelj • Učke, ki bi čez mesec dni dopolnila 26. leto. Simpatična in delovna občinska prevajalka za slovenščino, ki je pred časom bila tudi knjižničarka Narodne in študijske knjižnice in je nastopala pri Slovenskem amaterskem gledališču, je bila priljubljena zaradi veselega razpoloženja in cenjena zaradi odličnega prevajanja v vseh rajonskih konzultah, kjer se lahko oglasi slovenska beseda, Lepi nasmeh pa je včeraj zasenčila smrt, ko se je mlado življenje Učke pretrgalo pri padcu s četrtega nadstropja stanovanja v Ul. Raffineria 1. Tragedija je hudo prizadela vse, ki so Učko poznali, njene starše — 61-letno mater Karolino in G8-letne-ga očeta Karla — pa je pahnila v najgloblji obup, saj jima je bila edinka, ki se je po svoji, pa tudi njuni zaslugi, lahko za ceno mnogih odpovedi napotila v življenje z višješolsko izobrazbo in si priborila primerno delovno mesto, na katerem je služila sebi, svojcem, pa tudi vsej naši skupnosti. Hudo prizadetim staršem naše globoko sočustvovanje in obljuba, da bomo Učko obranili v lepem spominu. Gledališča KULTURNI DOM Drama SNG iz Ljubljane gostuje s predstavo Sergeja A. Najdenova «VANJUŠINOVI OTROCI» v petek, 20. t.m., ob 16, uri za ABONMA RED H in RED I in ob 20.30 za ABONMA RED A — premierski in RED D — mladinski v sredo; v soboto, 21. t.m., ob 20.30 za ABONMA RED B (prva sobota po premieri) in RED E — mladinski v četrtek. V nedeljo. 22, t.m., ob 16. uri za ABONMA RED C — prva nedelja po premieri in RED F — okoliški. POL1TEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 tretja abonmajska predstava. Teatro Stabile iz Genove: «Lungo giorno di viaggio nella not-tet Eugena 0'Neilla. Vstopnice pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. AVDITORIJ Od nedelje, 22. t.m., do I. januarja 1975 «LAustria era un paese ordinato» Lina Carpinterija in Mariana Faragune. Vstopnice pri osrednji bla gajni v Pasaži Protti. Koncerti V soboto, 21. t.m. ob 20.45 bo v veliki dvorani CCA v Ul. S. Carlo koncert dua Barbetti, ki ga sestavljata violinist Olinto Barbetti in pianistka Bruna Barbetti - Lapi. Izvajala bosta izključno Busonijeve skladbe. Vstop prost. Kino La Cappella Underground : Jutri ob 19. in 21.30 «La morte del diretto-re del circo délie pulci» Thomasa Koerferja (Svica 1973). Igra Francois Simon. Ariston 16.30-22.00 danes in jutri: «America 1929 — Sterminateli sen za pietà». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Niente di grave, suo rrrarito è incinto». Barvni film. M. Mastroianni, C. Denevue. Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «B testimone deve ta-cere». Barvni film, Bekim Febmiu, Rossana Schiaffino, Aldo Giuffrè. Grattacielo 16.00 «Borsalino & Co.». Barvni film režiserja Jacquesa De raya. Igra Alain Delon. Fenice 16.00 «Il piatto piange». Film v barvah. Agostina Belli in Andrea , Ferreol. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00—22.15 «L'altra casa ai margini del bosco». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00—22.15 «L'uomo dalle due ombre». Barvni film. V glavni vlogi igra Charles Bronson. Aurora 15.45 «Una calibre 20 per lo specialista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Le farô da padres. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Arrivano Joe e Mar-gherito». Barvni zabavni film. Jutri «La morte arriva con la va-ligia bianca». Inipero 16.00 «Un tijxt che mi piace». Barvni film. Jean Paul Belmondo. FiJctlramniatico 16.30 «Tieni duro Jack», Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Le avventure di Enea». Igrajo A. Giordana, G. Bro-i gi in O. Karlatos. Jutri «Vera Cruz». G. Cooper in B. Lancaster. Ideale 16.00 «La regina del caraté». Barvni film. Igrata Chang Ching in Tzu Lang. Viltorio Veneto 16.30 «Ricatto di un comissario di polizia a un giovane indiziato di reato». Barvni film. Abbazia 16.00 «Boxer dalle dita di acciaio». Barvni film. Jutri «La morte viene dal passato». Barvna detektivka. Astra 16.30 «Rullo dei tamburi». Film v barvah. C. Bronson. Jutri «Maciste contro il vampiro». G. Scott. MiKDon 16.00 — 22.00 «Alternations. Barvni znanstvenofantastični film. Radio 16.00 «La propriété non è più un furto». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. V petek, 20. decembra, ob 17. url bomo v naših prostorih predstavili bopato barvno monografijo, ki izide v teh dneh SPACAL IN KRAS Srečanja se bodo udeležili, poleg slikarja samega, Zoran Kr-žišnik, ki je avtor teksta, predstavniki založbe Lipa, ki je knjigo izdala v sodelovanju t Založništvom tržaškega tiska. Ob tej priložnosti bo v knjigarni razstava grafik Lojzeta Spacala. Vljudno vabljeni! TRŽAŠKA KNJIKARNA Ob izidu zbranih spisov Lenina o nacionalni politiki bo zgodovinar France Klopčič govoril drevi ob 18-30 v dvorani sekcije KPI na Trgu Stare mitnice 11/n. o temi «Lenin in nacionalno vprašanje» Razna obvestila Jutri, 19. t.m., bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti J. četrti diskusijski večer na temo «Zakaj obstaja prepad med našimi izobraženci in delavci». Vabljeni vsi, zlasti delavci in kmetje. Zaželeni so uvodni referati ali prikazi problemov. Začetek ob 20.15. Izleti SPDT priredi od 22. do 29. decembra in od 29. 12. do 5. L 1975 zimova-nje v Šentjanžu na Koroškem, še nekaj prostih mest. Prijave UL GeP" pa 9. SPDT organizira 22. in 29. decembra avtobusna izleta na Krvavec, udeleženci zimovanja imajo posebe popust. Prijave Ul. Geppa 9. wu 31-119. SOŽALJA PD Slovenec iz Boršta izreka ¡5-kieno sožalje Olgi Sedmak por. taros ob smrti brata DANILA Ob prerani smrti svoje bivše efj>; niče Učke št reki jeve izrekata igralsh in tehnični ansambel Slovenskega a m atenskega gledališča v Trstu stoj cem globoko sožalje. Dne 16. t.m. je preminila naša draga Josipina Petaros vd. Petaros Pogreb bo danes, 18. tm ob j^ iz mrtvašnice glavne bolnišnice cerkev na Katinari. žalostno vest sporočajo: hči ZoM' zet Llvio, vnuka Laura in Mar.no t« drugi sorodniki. Katinara, 18. decembra 1974 Občinsko pogrebno podjetje, U110® Zonta 7/C ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvoval' in spremili na zadnji poti nasefc dragega Franca Križmančiča se iskreno zahvaljujemo. sV0JC( Gropada. 18. decembra 1974 ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega MARTINA ZAHARIJ0 se iskreno zahvaljujemo; še posebno darovalcem vencev in cvetja in vsem. ki so na katerikoli način z nami sočustvovali in počastili njegov spomin. Žalujoči: žena in hčeri z družinama Prosek, 18. decembra 1974 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja in sožalja ob smrti našega nepozabnega očeta, nonota in brata MILKA DANEUA se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali. Posebna zahvala č. g. župniku, g. Cibicu in g. Ruplu za ganljive besede pri odprtem grobu, pevskemu zboru «V. Mirk», g. zdravniku Cvetu Ukmarju, darovalcem cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Družini DANEU in SEDMAK Devinščina, Rim. 18. decembra 1974 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in vsem. ki so spremili na zadnji poti našo drago mamo, nono in sestro HELENO BART0L vd. RAŽEM Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili k večnemu počitku. Družina RAŽEM in sorodstvo Gročana, Pesek, 18. decembra 1974 PRIMORSKI DNEVNIK 3 18. decembra 1974 Nabrežinski občinski svet o proračunu I v nedeljo spominska svečanost na openskem strelišču Devinsko - nabrežinski občinski svet je v ponedeljek zvečer nadaljeval razpravo o občinskem proračunu za leto 1975, zaključil pa jo bo ia prihodnji seji v petek, 20. t.m. O predloženem proračunu je najprej spregovoril svetovalec Mattioni (KD), ki je dejal, da je to upravno - politični akt, ki sicer ne ustreza vsem potrebam in zahtevam občanov, ker so izdatki vedno večji, dohodki pa manjši. Svetovalec posl. Albin Skerk (KPI) je predvsem pripomnil, da je to zadnji proračun v sedanji mandatni dobi, ker bodo prihodnje leto občinske volitve. Vsi proračuni sedanje uprave so bili zgrešeno in birokratsko sestavljeni, ker je občinska uprava sploh preveč centralizirala svoje delovanje ter stalno zavračala predloge in sodelovanje opozicije. Ta diskriminacija na škodo KPI prihaja do izraza tudi v raznih komisijah in ustanovah. Tako nima KPI nobenega člana V občinski gradbeni komisiji, ki je zelo važna, nobenega zastopnika v turistični ustanovi, niti v konzorciju sa Kraški vodovod, v tehnični komisiji za regulacijski načrt in v odboru za mednarodni kolegij. Treba je pritegniti k sodelovanju in soupravljanju širše plasti občanov z V spominu na padle junake krepiti duha antifasizma Tržaška univerza praznovala 50-letnico V soboto je tržaška univerza o* Siroma ekonomska fakulteta priredila osrednjo proslavo ob 50. obletnici svojega obstoja. Ob tej priložnosti so se poleg številnih predstavnikov oblasti zbrali v «auli «nagnis. tudi vsi ravnatelji italijanskih in mnogi ravnatelji tujih ekonomskih fakultet. Po pozdravih ravnatelja tržaške ekonomske fakultete Calzolarija, rektorja De Ferre, predsednika deželnega odbora Co-niellija in tržaškega župana Spac-cinija, je docent fakultete Taglia-ferri prebral daljši referat o zgodovini tržaške univerze. Za zaključek svečanosti pa je rektor podelil Rinaldu Bertoliju in Rinu Snaideru iz Vidna ter Ugu Irneriju iz Trsta naslov «doctor bonoris causa». Sklep univerze, da dodeli trem velikim industrijcem oziroma finančnikom častne naslove, je naletel na negodovanje pri študentih in sindikatu neučnega osebja univerze. Zato so študenti «pozdravili» nove dok- Deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo je te dni sprejel predsednika deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Lucco. Na sestanku sta vzela v pretres vrsto vprašanj, ki zadevajo deželno kmetijstvo in zlasti delovanje novega konzorcija za razvoj živinoreje, ki je bil Pred kratkim ustanovljen v okviru ERSA. Ob tej priliki je odbornik Del Gobbo napovedal nov deželni zakon, ki bo zagotavljal boljše kreditne pogoje za razvoj zadružnih oblik sodelovanja na področju kmetijstva. Del Gobbo je te dni sprejel- tudi ravnatelja središča za razvoj sadjarstva s sedežem v Raveni dr. Sgarbanteja. Pri omenjenem središču, katerega namen je pospeševati razvoj sadjarstva in zelenjadar-stva v deželah Emilia - Romagna, Furlaniji - Julijski krajini, Venetu in Tridentinsko - Gornjem Poadižju. bo v kratkem posvetovalni sestanek predstavnikov omenjenih štirih dežel. # # * Dežela Furlanija - Julijska krajina bo tudi v prihodnjem letu finančno podprla mala in srednja podjetja trgovske in industrijske stroke, ki bodo sodelovala na raznih sejemskih prireditvah v Italiji ustanovitvijo rajonskih ali krajevnih svetov, kot so to storili v milj-ski občini, škerk je tudi opozoril na nekatere pereče probleme (javna razsvetljava, najemnine za kamnolome, avtobusne zveze in odlaganje odpadkov ter smeti po kraških gmaj- , nah in dolinah). L v ,ne^Jo je potetuo « teto, _ , . c - enc-n • kar je btl na naših tleh izvršen po Svetovalec Srečko Colja PSI) je ^ b fišistiinega SP0. dejal, da se ^polnoma stirinjaj* dišča naji£usnejših zl&inov. škerkovim predlogom glede krajev- so « Jsvinčenke po- mh svetov, in je poudaril, da se L^ mIada -iv]j plnU mora upravljanje občine demokrati- mažiča, Ivana Vadnala, Viktorja zirati, kar zahteva le dobro poli- g^, siKWna Kosa jn Ivana Ivan. ticno voljo m nobenih finančnih iz- iiča Na openskem strelišču, kjer datkov. Rekel je se, da je njegova so ti mladi antifašisti darovali svo- skupina vedno zagovarjala soudelez- ja življenj a, se je tudi v nedeljo bo opozicije v vseh odborih in ko- Ubrala množica ljudi, slovenskih misijah, da so delovanje prejšnje in italijanskih antifašistov in demo-koalicije ovirala notranja trenja in [¡ratov, predstavnikov organizacij da je tudi zaradi vsega tega nje- ter nekateri preživeli Tomažičevi gova stranka izstopila iz občinskega to\ ariši, odbora. Svetovalec Rogelja (KPI) Pred spomenik ustreljenih so poje dejal, da v proračunu ni zadost- ložili vence predstavniki Zveze parna postavka za šolsko zdravstvo, da tizanov z Opčin, SKGZ, organizacij temu vprašanju občinska uprava po- ANPI, ANPPIA in ANED, občinske laga malo skrbi in da bi morali u- ga odbora Združenja zveze borcev stanoviti tudi zobozdravniško oskr- iz Kopra, openskih komunistov ter bo za šolske otroke. Večjo skrb pa sekcije PSI za vzhodni Kras. bi morala občinska uprava polagati Komemoracijo, ki jo je priredi-tudi za vzdrževanje pokopališč in la Zveza političnih preganjencev pokopaliških kapelic. j ANPPIA ob sodelovanju Združenj ANPI in ANED, Zveze žensk Ita lije ter Enotnega protifašističnega odbora, je odprl Marino Košuta, ki je v slovenščini in italijanščini poudaril pomen spominske svečanosti, torje honoris causa z žvižgi in so Po enominutnem molku v počastitev izkoristili to priložnost, da so po- petih žrtev fašističnega nasilja je novno zahtevali študijske podpore openski moški pevski zbor «Tabor» ter brezplačne prevoze, knjige in zapel pod vodstvom prof. Sveta menzo. | Grgiča «Žrtvam» in «Le vkup ubo- . , ,ga gmajna». Sledila sta slavnostna Po nagradnem natečaju za izvir- goVora pokrajinskega rajnika ANPI no študijo o odporniškem gibanju, Dušana Košute in senatorja Paola ki je odprt vsem dijakom višjih Seme. srednjih šol, je dežela Furlanija - Dušan Košuta se je u vodama Julijska krajina sklenila, da bo spomnil vseh 60 obtožencev drugega prihodnjo pomlad organizirala tečaj tržaškega procesa, in med njimi za izpolnitev poznanja sodobne zgo- tistih, ki so danes še med nami dovine, ki je namenjen učnemu o- kot so Srečko Colja, Rukin, Vid sebju vseh nižjih in višjih srednjih Vremec, Postogna, Tuta, Sardoč, šol naše dežele. Tečaj, ki bo tra- Pahor, Kukanja, Sfiligoj, Čermelj jal osem dni, bo v Gradežu, nje- in drugi, ki so še pred tem obsedeli gov predsednik pa bo docent zgo- nekaj let po zaporih in konfina dovine cerkve na tržaški filozofski cijah fakulteti in direktor inštituta za «Cilj te sodne burke», je na- srednjeveško in moderno zgodovino daljeval Košuto maj bi bi! trd o prof Miccoli. O številnih zanimivih porain protifašističnemu gibanju v temah bodo predavali znani profe- krajini in Se posebno opo- sorji zgodovine nekaterih Italijan- Slovencem, katerih boj za somu ji ¿guuuvinc Icialne pravice se je prepletal z nič manjšim bojem za najosnovej še narodnostne pravice.» Košuta je nato prešel na položaj v Italiji, kjer še danes nekateri sanjarijo, da bi kolo zgodovinskega naprednega razvoja zaustavili. Nasilja, atentati, umori, korupcija in ugrabitve so na dnavnem redu ob vsem tem pa niso oblastveniki a , m ^mzrm&sa&âkQ skih univerz. Za izboljšanje kmetijstva v naši deželi in tujini. Ustrezne prošnje je treba nasloviti na pristojne trgovinske zbornice najkasneje do 28. februarja 1975 v zvezi s sejemskimi prireditvami, ki bodo v prvi polovici govornik, naj bo to tudi svečanost slovenskih in italijanskih antifašistov, ne glede na strankarsko pripadnost, priča, da je politična oporoka Pinka in tovarišev jamstvo za združevanje v strnjeno fronto ter s tem za nadaljnjo borbo proti vsakemu povratku fašističnega tiran-stva, za uveljavitev naših narodnostnih pravic, družbenega napredka in dobrih odnosov med tu živečima narodoma. Senator Paolo Sema je povezal svečanost na openskem strelišču s proslavljanjem 30-letnice osvoboditve. V tem okviru ima vsako takšno srečanje, kot je bilo nedeljsko na Opčinah, še poseben pomen, v kolikor potrjuje in krepi v nas obvezo za nadaljevanje antifašistič-ne borbe. Pred dnevi smo bili priča podelitvi diplome «honoris causa» trem industrijcem iz naše dežele, je med drugim dejal sen. Sema, nihče pa se še ni spomnil, da bi podelili takšne diplome v spomin Tomažiču ali drugim padlim junakom, kot se še ni dogodilo, da bi poimenovali kako našo šolo , _, ,, , ali mestno ulico po njih. Košuta govori na nedeljski komemoraciji ...................................................................................................................................................mm» Z ZASEDANJA NA POMORSKI POSTAJI Družbe pristaniških delavcev za učinkovito razvojno politiko Enoten nastop pristaniščnikov i z Trsta, Tržiča, Portonogara, Benetk, Chioggie in Ravenne - Kmalu sestanek predstavnikov vseh italijanskih luk Na pomorski postaji v Trstu je bilo od prejšnjega petka do nedelje širše posvetovanje o vprašanjih pristaniške dejavnosti. Posvetovanje so organizirale družbe pristaniških delavcev iz italijanskih luk ob severnem Jadranu, to je iz Trsta, Tržiča, Portonogara, Benetk, Chioggie in Ravenne, Posvetovanje je imelo namen pregledati vprašanja luških dejavnosti v sedanjem trenutku, in sicer predvsem v zvezi s skorajšnjim odprtjem Sueškega prekopa. Družbe pristaniških delavcev so poleg tega hotele opozoriti vlado in voditelje krajevnih uprav na. nujnost rešitve vsaj tistih vprašanj, ki bi pomenila — kolikor bi jih še naprej zanema- in sodna oblast ukrenili nič ali , , , . P™ (skoraj nič. Ravno zato. je zaključil prihodnjega leta, in do 13. julija J 1975 v zvezi s prireditvami V drugi I |||||||||l||||||||||||||||||iiiiill||||iiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiinii(iiiniii(itiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiitifii polovici leta. Podrobnejša navodila „ STARSI ZA SLOVENSKI SOISKI OKRAJ dajejo trgovinske zbornice oziroma njihovi uradi za zunanjo trgovino, # # » V mali dvorani Verdijevega gledališča v Trstu je bila v petek konferenca na temo «Zadružništvo in j šola», na kateri sta govorila deželni odbornik za kulturna in naravna bogastva A, Mizzau in podpredsednik Združenja zadružnih organizacij iz videnske pokrajine P. Zanfagni-ni. Na konferenci, ki se je je ude-1 ležilo nad 300 dijakov in večje število profesorjev, sta govornika orisala pomen zadružnega sodelovanja. I Zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki bodo dijaki tehničnih in | strokovnih šol, med njimi dijaki slovenskega trgovskega zavoda «Ž. Zois» v Trstu pisali prosto nalogo | o zadružništvu. Naloge bo pregledala posebna žirija, ki bo nato izbra-| la 60 najboljših elaboratov. Za vsak izbran elaborat bo deželna uprava izplačala avtorju nagrado v višini 75.000 lir. Grandi Motori pri Boljuncu bodo okrepili V petek se je v Rimu sestal Med-ministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE, ki je sprejel vrsto ukrepov za razvoj nekaterih gospodarskih pobud v posameznih italijanskih deželah. Med omenjenimi ukrepi se eden nanaša na finančno pomoč za razširitev tovarne Grandi Motori pri Boljuncu. CIPE je tudi odredil, naj se državni prispevek po drugem «sinjem načrtu» v korist glavnih luk {kakor znano, gre za skupen prispevek v višini 160 milijard lir), porazdeli med tista pristanišča, ki so v letu 1972 manipulirala najmanj milijon ton raznega blaga in ki delujejo pretežno za tujino. Med take luke spada tudi Trst, ki naj bi prejel od omenjenih sredstev okrog 8—8,5 milijarde lir. # # * Pokrajinsko združenje kramarjev ki deluie v okviru Confesercenti, je v soboto izdalo krajše poročilo, v katerem se zahvaljuje za zaupanje, ki ga je občinstvo ponovno izkazalo kategoriji med nedavnim «sejmom sv. Miklavža» v Drevoredu XX. septembra. Združenje nadalje naglasa, da je potek letos njega sejma pokazal, da gre za koristno pobudo, ki v ničemer ne ogroža javnega reda in prometa in ki hkrati prispeva k uspehu sploš Nič več zastonjske reklame na avtih Tržaški avtomobilski klub je ponovno opozoril avtomobiliste, da objavlja uradni list dekret, ki ureja reklame na avtomobile in da je z ministrsko okrožnico določeno, da . - . .. _„„. , ■ . je,treba za tako_reklamo plačevati |J^^^Tavgr daruje hči Prejšnjo sredo so se v prostorih osnovne šole Karel Destovnik - Ka-juh v Gropadi sestali predstavniki Združenj staršev slovenskih osnovnih šol iz Gropade - Padrii, Bazovice in Trebč. Po daljši razpravi o pooblaščenih odredbah o šolstvu in šolskih organih so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo, da le-te ne dajejo slovenski šoli dovolj avtonomije za njen razvoj. Ob tem izražajo svoje nezadovoljstvo ter zahtevajo, da se s posebnimi zakoni ustanovi samostojen okrajni šolski svet za slovensko šolo rili — stvarno nazadovanje jadranskega področja v primeri z luškimi kompleksi na severu Evrope, tako da bi jadranski luški sistem postal praktično «zaledje» severnoevrop-skih pristanišč. Ob zaključku zasedanja je bil sprejet enoten dokument, v katerem družbe pristaniških delavcev ugotavljajo, da je razvoj pristaniškega prometa odvisen od splošnega gospodarskega razvoja ustreznih dežel in od odnosov z deželami dobaviteljicami surovin. V ta okvir — pravi dokument — spada tudi vprašanje razvoja, ki ga bo zagotovilo ponovno odprtje Sueškega prekopa. Razvoj pristaniških dejavnosti je nadalje odvisen od prometnega omrežja v zaledju posameznih luk in od razvojne stopnje državnega in zasebnega pomorstva. Da bi olajšali prehod na sodobnejše poslovanje, naj bi iz pristaniškega življenja odstranili zasebne dejavnosti, predvsem pa naj bi odprav^ talio imenovane «funkcionalne avtonomije» (v bistvu gre za posebna dovoljenja, na podlagi katerih se nekatere tovarne, tako na primer železarna pod Skednjem, poslužujejo za razna luška dela lastnega osebja). Poleg tega naj bi država pripravila večletni razvojni načrt za pristanišča, ki naj bi ga sprejeli najkasneje do avgusta prihodnjega leta. Družbe pristaniških delavcev se v dokumentu zavzemajo za sklic posebnega sestanka, ki naj bi se ga udeležili predstavniki dežel Fur-lanije-Jutijske krajine, Veneta in Emilie - Romagne, političnih in sindikalnih sil, krajevnih ustanov, stanovskih organizacij in gospodarskih podjetij, da bi na njem konkretno razpravljali o ustanovitvi enotnega luškega kompleksa ob severnem Jadranu. Poleg tega se družbe obvezujejo, da bodo prek osrednjih sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL organizirale novo posvetovanje o problemih pomorstva, luk in ladjedelnic, na katerega bodo povabile predstavnike vseh italijanskih pristanišč. Izšel je JADRANSKI KOLEDAR za leto 1975 1975 Priložene so mu naslednje knjice vsakoletne tradicionalne zliirke: Ivan Bratko TELESKOP Tone Svetina UGASLO OGNJIŠČE Nadežda Krupska SPOMINI NA LENINA Franjo Smerdu ZDRAVJE IZ RASTLIN Celotno zbirko dobite v Tržaški knjigarni iti pri običajnih razprodajalcili. Koledar obsega 256 strani zanimivega gradiva o aktualnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter iz življenja v preteklosti. Nekaj prispevkov je posvečenih 30-letnici osvoboditve. DARILA Presenetljivo velika izDira UR ta ZLATNINE - ZLATO 18/750%« - Velika Izbira ur SEIKO -Posebni popusti. Urama Id iluiarna LAURENT! Trsi Trleste, Larsn Sanlorlo * OTROŠKA OBLAČILA ANN1 VERDI TRG OSPEDALE Z Za praznike nudimo 10'/« popusta STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE. Mali oglasi AUT0RALLY Pahor Giorgio 01. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih Euiri DUNLOP. IŠČEMO VAJENCA OSMICA Pepi Rapotec. Prebeneg 18, toči belo in črno domače vino. iAKUJSNJA DOHAVA l2ti. 12Ï; 128 71, 72; 850 coupé 67 , 69 ; 850 spy der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 851) spécial 68, 70; 500 L 68, 69, 71); fiât 750 66, 69, fiât 13u0 66 in drugih 20 avtomobilov vseft vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste- «CITROEN» — mehanična delavnica Ca valil, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. del Bosco 20, tel. 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menjamo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; GT 1600 junior 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; GT junior 1300 1972; 1300 spider 1971; alfa sud 1974; FIAT 127 1974; 12B berlina 4 vrata 1970; 12B coupé 1100 SL 1974. lancia fulvia coupé 1974; IN-NOČEN TI m mi MK 3 1900 1970; AUTOBIANCH1 A 112 1970; FIAT 130 berlina 1969; lerrari dino 246 GT 1971; LAVERDA 750 SF 1974; ciao 50 1974; FIAT 126 in FIAT 128 coupé 1100 SL nova takojšnja dostava. OBIŠČITE NAS!!! SÏ ŽELITE z domačimi zdravili ozdraviti mozolje, pege, rjave lise, uspešno ozdraviti krčne žile in revmo? Pošljem vam nasvet in navodilo, če priložite 2 znamki po 120 par in čitljivo napisan svoj naslov s poštno številko in opisom bolezni, nakar boste prejeli odgovor. Pismo pošljite na naslov: Smcrekar, poštno ležeče, 61001 Ljubljana. Gostilna na prodaj v okolici Trsta. Telefon 823287. riniillllliiillliiiiiiMi ..........................................................................................................................i..........■■■>".........■""■"■"""""""......................................... ZA SPOMENIK PADLIM V NOB m^hmNamesto cvetja na grob Veta IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA m OD SV. ANE V spomin 9. obletnice smrti drage Darovi in prispevki V spomin Dore Martelanc daruje dvojno takso. ACI opozarja, da so lastniki avtomobilov odgovorni za | ^¿"u^Tom"^* reklamo na svojih vozilih skupno s podjetjem, ki reklamira in da bodo v primeru kršitve morali plačati takso, povrh pa še globo v višini 120 odstotkov neplačane takse. S POSREDOVANJEM DEŽELE Dosežen sporazum o tovarni Aulan ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA V počastitev 25-letnice delovanja pevskega zbora Vesna in pevovedje Frančka Žerjava daruje SKGZ 25.000 lir in Zveza partizanov ANPI 20.000 lir. Kristjan Tence 2.500 lir, Rudolf Sedmak 5.000 lir, družina Angel Švab (37) 5.000 Ur. V spomin Milko-ta Daneva daruje Alojz Kapun (Pro-sek) 10.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Milkota Daneva darujeta Ančko Tence in Lučana 5.000 lir. V spomin sestre Kristine darujeta Na deželnem odborništvu za industrijo je bil včeraj dosežen okvir ni sporazum o nadaljevanju proiz vodnje v tovarni Aulan - Marzotto v San Giorgio di Nogaro. Ustrez-, - , nih pogajanj, ki jim je prisostvo- Emi iija iriBerto švab10J«0 tspenu spios- val deželni odbornik Stopper. so se £ - ^000 ¿r za Kulturni dom nega prizadevanja po ohranitvi do- udeležili predstavniki vodstva tovar- (Kezara) 10.000 lir segljivih cen pri prodaji raznega ne, notranje delavske kom.s.je to" Ruk n FerTnand 0 W lir drobnega blaga. I varne in sindikalnih organizacij. ltulcln reroinana iu.uw ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V MAČKOLJAH Antonija Bossi od Domja 138 daruje 5.000 lir. Bivše interniranke v Nemčiji, Potrjena kazen za «pustnega morilca» Prizivno porotno sodišče (preds. Marši, stranski sodnik Caufin. tožilec Bailarini) je v petek potrdilo obsodbo na 18 let in pol zapora in na tri leta internacije v kriminalistični umobolnici, ki jo bo moral odsedeti «pustni morilec», 21-letni Diego Fabbro iz Ul. Mantegna 3. Kot je znano, je predlanskim na pust Fabbro z nožem do smrti zabodel 34-letnega Camilla Moro, ker mu je ta poljubil na lice komaj 16-letno ženo Patrizio. Morilca so kmalu po zločinu ujeli karabinjerji in novembra lani ga je porotno so dišče obsodilo. Vložil je priziv in branilec od v. Petracco je skuša! dokazovati, da je šlo »a nenamerni umor, ki naj bi ga povzročila «groba žalitev in prava provokacija» - poljub na li- zbrane pri skupni večerji17 de-ce medP pustnim rajanjem v Sked- cemb^na^u^olpetnic. Proti morilcu - ki se je pred turni dom Prosck - ^ tem krvavim dogodkom proslavil Namesto cvetja na grob Em. mocl škvadrističnimi pretepači zara- Daneva daruje družina m** trn di številnih napadov na napredne Puntar 5.000 Ur za KD Prosek - Kon- delavce in dijake - so spregovo- tovel. rili zastopniki vdove ter staršev Namesto cvetja na grob Karla in brata umorjenega More - odv. Bana daruje družina Zuzič in Sto- Riccardo Ghefter Wondrich in Mor- ka 5.000 lir za kulturni dom Pro- eera — ter še javni tožilec, ki so sek Kontovel. predlagali potrditev prvostopne ob V spomin pok. Karla Bana daruje sodbe. Njihova zahteva je tudi ob- Milivoj Zuzič 5.000 lir za KDPK. veljala in morilec bo moral odpla- Ob 25. obletnici pevskega zbora čati - poleg novih sodnih stroškov Vesna daruje Viktor Bogateč s - tudi znatno odškodnino svojcem soprogo 5.000 lir za pevsko društvo žrtve. I Vesna. V spomin Silvestra Rauberja -Veta daruje Rado Sosič 5.000 lir za ŠD Polet. Maslo daruje 100.000 lir za Dijaško matico. Ob 7. obletnici smrti moža Jakoba Piščanca darujejo žena in hčerke 2.000 lir za dvorano' na Opčinah. V spomin Dore Martelanc daruje Armid Ukmar 5.000 lir za TPPZ. Ob 33. obletnici nasilne smrti dragega sina Pinka Tomaž iča daruje mama 10.000 lir za TPPZ, 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lit za Dijaško matico. Ob prvi obletnici smrti drage tete Maričke Kraljeve daruje nečak Franc z družino 10.000 lir za šolo «K. D. Kajuh» v Gropadi. V počastitev spomina pok. Veta daruje Josip Hrovatin 10.000 lir za pevski zbor z Opčin in 10.000 lir za pevski zbor Primorec iz Trebč. V spomin pokojnih in nepozabnih prof. Ivana Sosiča in Veta Rauberja daruje Štefan Kralj z Vrdele 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Veta Rauberja daruje družina Fabčič 5,000 lir za SD Polet in 5.000 br PD Tabor. Za Tržaški partizanski pevski zber darujejo; Ob obletnici smrti ,"v na Batiča in žene Netke daruje Ema Ban 5.000 lir. V počastitev spomina pok. Veta Rauberja darujeta Žela Batic 2.000 lir in Sergio Batič 3.000 lir. Podporni člani TPPZ Milan Ska-ba; (Vel. Repen) 10.000 lir, Viktor Bogateč s soprogo ob 25. obletnici pevskega zbora Vesna daruje 5.000 lir Novi redni člani TPPZ D;ego Kolarič 1,000 lir. Bruno Palčič 1 500 lir, Zlatimir Lorenzi 1.500 lir, Josip Bersan 4.000 lir. V spomin dragega očeta darujeta Majda in Milko z družinama 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 20.000 lir za cerkveni zbor Prosek, 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cvetja dragemu stricu Emilu Danevu darujeta Bogdan in Zdenko Grom z družinama 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 20.000 lir za cerkveni zbor Prosek. 20.000 lir za zadrugo Kulturni dom Prosek - Kontovel, 20.000 lir za amaterski oder Prosek - Kontovel. Ob 26. obletnici smrti nepozabnega strica Antona Miklavca daruje Marija Kette 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Bana daruje Bogomila Grilanc 10,000 lir za vzdrževanje spomenika na Kontovelu. V spomin Emila Daneva s Pro-seka daruje družina Berta žaži ča 10.000 lir iT Marija Kale 5 U00 lir za pevski zbor V. Mirk. Cilka Petaros daruje za PD Slavec iz Ricmanj 3.000 lir v spomin pok. Josipa Kureta in 3.000 lir v sporni pok. Mihaela Kureta. Namesto cvetja na grob Karla Bana daruje družina Franca Perto ta 5.000 Ur za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Karla Ba na daruje družina Dane v 10.000 lil za SD Kontovel. V počastitev spomina Karla Bana darujejo Eeidija, Marina Magda in Marija 8.000 lir .-a ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Bana darujeta Karmen in Livija 2.000 lir za ŠD Kontovet. V spomin pok. Rudolfa Ote daruje Darij Lovriha 3.000 lir za pevski zbor «Valentin Vodnik». Ob obletnicah smrti nepozabnih staršev Antonije in Benedikta Go-dina darujeta hčerki Melita in Ve ra 5.000 lir za Dijašl.o matico. Rauberja poklanja družina Milkovič (Gropada 5) 3.000 lir za Dijaško matico in 2.000 lir za kip Karla Kajuha v šoli v Gropadi. Ob 11. obletnici prerano umrlega in nepozabljenega sina Jadrana Dolenca daruje mama 5.000 lir za ŠD Polet, 5.000 lir za PD Tabor in 5.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah. V počastitev spomina brata Alfreda daruje Dino Gorjup lO.COO lir za kulturni d . Prosek - Kontovel. V počastitev spomina moža in očeta darujeta Eda Gorjup in hčerka Marina 10.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Pepka Guštin s Proseica daruje 5.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Martina Zaharije darujeta Fani in Luči Sardoč 5.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Emila Daneva daruje Pepka Sardoč 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina Karla Bana daruje sestra Marica in družina 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. V počastitev spomina pok, Emila Daneva daruje družina Varda pun-tarja 3.000 lir za kulturni dom Prosek - Kontovel. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel darujejo Marija in Ivan Ban 5.000 lir, Renato Blažon 3.000 ter Franc Kapun 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Martina Zaharije darujeta Rihard in Štefanija štoka 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Martina Zaharije darujejo družina Z;izič 2.000 lir, Marija Grilanc 2.000 lir in Ivana Majovski 2.000 lir za Kulturni dom Prosek Kontovel. V spomin pok. Emila Daneva daruje Pija Rauber 5.000 lir za Kul turni dom Prosek - Kontovel. Cl LEV msmmsL iliw LJUBLJANA, Vošnjakova 1 hotel lev prireja veselo in prijetno jubilejno 10. silvestrovanje v vseh gostinskih prostorih Silvestrovski hladni in topli bife na voljo brez omejitve. Svečano okrašeni prostori. Plesni ansambel Jožeta Kampiča. Poje Alfi Nipic. Rezervacije osebno ali po telefonu na 310555. DA BO VASA HIŠA «DOM» VASI IZDELLIJIi IN OPREMLJA CONSORZIO ARTIGIAM MOBIL] K ARRLDAMENT1 Obiščite našo stalno razstavo! TRST - UL Settefoniane, 74 - tel. 741440 sveže pražena kain = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. cremcaffP: praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CR EMC A F F It Vam daje vedno vse najboljše . v ' • y '..' . PRIMO ROVIS PRA2ARNA > UL. P IGA FETT A 6/1 - Tel 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJAs TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 Jrdjzhsujtfibfia, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Tele*: 34-117 34-140 34-113 t svojimi filialami In izpostavami v vseh jugoslovanskih «re-c'iicih, pristaniiiih in na mejnih prehodih VAM NUDI ^ popoln Spediterskl servis, organizira prevo7e po suhozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-Spediterskih zadevah > i testnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov. • specializirani delavnosti sta blagovni tranzit prek loke Reka in Koper ter opravljanje Jpediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPA. Prepričali se boste o naSem strokovnem, hitrem In skrbno opravljenem PRIMORSKI DNEVNIK 4 GORIŠKI DNEVNIK 18. decembra 1974 NA POBUDO SINDIKALNE FEDERACIJE Danes v vsej deželi splošna stavka: osrednja manifestacija bo v Vidnu Jutri bo v Gorici sindikalna konJerenca o gospodarskem položaju v Posočju: nad 2.000 ljudi v dopolnilni blagajni V vse.i deželi Furlanija - Julijska krajina bo danes celodnevna splošna stavka. Tako v industrijskih obratih kot v trgovini ter v javnih službah se bo stavka pričela ob 8,30. Stav ko je proglasila enotna sindikalna 2veza v znak protesta proti gospodarski politiki vlade in zveze industrij-cev ter za izvedbo reform. Stavko so proglasili tudi v znak protesta proti Hudemu gospodarskemu položaju. Stavka bo deželnega značaja, ob 10.30 bo enotna manifestacija na Trgu Venerio v Vidnu, kjer bo spregovoril član o-s-ednjega vodstva sindikalne federacije. Slavka se bo. kot smo že omenili, pričela ob 8.30. To v večini tovarn in v trgovini. Trajala bo ves dan, tako da delavci zaposleni v drugi izmeni ne bodo sploh šli na delo. Avtobusi ne bodo vozili samo eno uro, od 10. do 11. ure. Gradbene delavce vaoi sindikat gradbene stroke naj se zbe rejo ob 8.30 v Gradišču, v zadrugi CILA Odtod bodo odšli na osrednjo manifestacijo v Viden. V zvezi z gospodarsko krizo, kf je zajela Goriško, priredi sindikalna federacija jutri, v četrtek, 19 decembra, ob 16- uri v avorani pokrajinskega sveta, tiskovno konferenco, na kateri bodo zastopniki sindikata prikazali hud položaj, v katerega je zabredlo goriško gospodarstvo. V raznih tovarnah je v dopolnilni blagajni nad £.000 ljudi. ......................................mirnim Nt-kaj misli ob dveh gledaliških predstavah V življenju so trenutki, ko človek za hip postane, da se ozre na prehojeno pot ter odloči, kam bo zastavil korak v prihodnje. Tako se dogaja v življenju posameznikov, prav tako se dogaja tudi v življenju skupnosti. Pesnik je ta trenutek zajel v verz «Vendar mornar ko ie najvišji dan izmeri daljo in nebe-Sko stran». Dva sta bila dogodka, ki nas navajata k temu, da «izmerimo daljo in nebeško stran»: otroška matineja in gostovanje gledaliških umetnikov iz Ljubljane. Dve gledališki predstavi, dvakrat napolnjena Verdijeva gledališka dvorana, obakrat v enem dnevu, v polovici prejšnjega tedna (ta ocena prihaja z zamudo zaradi večdnevnih stavk v prejšnjem in v tem tednu). Kaj taksnega v anale goriškega kulturnega življenja med našo narodnostno skupnostjo še nismo zapisali. Najprej nekaj kronike. Slovensko stalno gledališče iz Trhla od samega nastanka deluje tudi med mladim svetom. Letos denimo, ie 3vojo besedo poneslo tudi med beneške otroke. V soglasju s šolsk.^n skrbnikom ter ob že tradicionalnem so delovanju SPZ, ZSKP ter KMAC pa je v četrtek dopoldne prvič v tej sezoni priredilo matinej', tudi v Gorici, na katero so prišli otroci vseh osnovnih šol ter učsnci nižje srednje šole, skupaj nad 300 obiskovalcev, h katerim je treba prišteti še vse učno osebje. Kdor je prisostvoval matinej: otroške igre cJurček» in videl žareče in srečne oči mladih obiskovalcev, ni mogel mimo ugotovitve, da ima naša narodnostna skupnost veliko pomladka — in če se bo tradicija šo'skih gledaliških predstav sistematično nadaljevala — v prihodnosti tudi veliko potencialne gledališke publike. Občutki zadovoljstva so nas obhajali, ko smo zvečer prisostvovali izvrstni predstavi Drame iz Ljubljane, ki je v okv,iru gledališkega abonmaja prikazala «Janušinove o-trjke», delo ruskega avtorja Tud; zvečer je bila gledališka dvorana skoraj v celoti zasedena. Vrhu teea je bilo po umetniški plati delo na takšni višini, da je v vsakomur zapustilo sled. Obe gledališki predstavi govorita o napredku, ki ga že nekaj čnsa beležimo v kultumo-prosvetnem in umetniškem delovanju Slovencev v Gorici in v okolici. Morda je bil ta gledališki dan potreben, da to ugotovitev krcpkeje podčrtamo in da jasneje in otipljiveje opredelimo svoj s nadaljnjo delovanje v kulturno-prosvetni sferi. Predvsem pa služi ta dogodek kot nalašč zato, da razmislim:), kako nadalje delovati na vokalnem in instrumentalnem področju, v amaterski gledališki dejavnosti. Razmisliti moramo, kako bi ob vsem kar imamo ter s pomočjo drugih zadostili povečanim umetniškim patrebam. ki se porajajo zaradi živahnejše dejavnosti naše skupnosti, kakor Liidi zaradi vzgojnih vplivov sredstev javnega obveščanja ter kulturnih srodin slovenskega kakor tudi večinskega naroda. Kajti v pogojih, ko oblast noče uresničiti svojih obveznost', nam v sedanjem razdobju ostaja na volio edinole dobnost., da napredujemo prav na kulturno-Drosvet-nem ir. umetniškem področju, ki j* temelj za delovanje in razvoj naše skupnosti. Ta dejavnost, ki nas najbolj karakt:rizira, pa tudi ne more biti sama sebi namen, ter zato pričakujemo od odgovornih dejavnikov, da bodo pospešili uresničevanje svojih obljub, ki izhajajo iz zakonskih in političnih obveznosti, ter s tem prispevali k hitrejši in pravilnejši narodni rasti naše skupnosti, ki je mogoča prav z uveljavljanjem naših političnih pravic. In še en zaključsk nam ponuja goriški gledališki dan: da slovenskemu življu za narodne potrebe čimprej postavimo hram. v katerem bo kulturne dobrine sprejemal in jih tudi sam ustvarjal. V sindikalno akcijo so že s por.e nedeljkom stopili uslužbenci deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Pritožujejo se, da niso še v celoti uredili njihovega statusa in da jim prepo časi plačujejo dodatne prejemke za nadure in drugo izredno delo. Zato vršijo od ponedeljka dalje le nor-rralno delo, ne opravljajo nadur niti dela izven pristojnega sedeža. Danes bodo tudi oni stavkali Zahtevali so nujni sestanek med sindikalisti in zastopniki deželne uprave. Generalni konzul SFRJ Ivai! Rmko obiskal predstavnike oblasti Predsednik pokrajinske uprave dr. Bruno Chientaroli je prejšnji dan sprejel na vljudnostnem obisku novega generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka. Na srečanju, ki je potekalo v znaku prisrčnosti, sta se pogovarjala o zadevah stup nega interesa, zlasti pa o krepitvi sodelovanja in prijateljstva med obema državama ter o izgradnji obmejnih naprav, ki bi pospešile za obe strani koristno gospodarsko in trgovinsko menjavo. Predstavnika pokrajinske uprave in generalnega konzulata sta z zadovoljstvom dala priznanje pomembni vlogi, ki jo Posočje že nekaj časa odigrava v odpiranju meje, kar je po obojestranski sodbi neodtujljiv cilj prebivalstva na obeh straneh meje. Še poprej je bil generalni konzul Ivan Renko pri prefektu, pozneje pa se je na magistratu sestal z županom občine Gorica Pasciualom De Simonejem. Med prisrčnim pogovorom na županstvu je bila poudarjena želja po nadaljevanju stvarnega in prisrčnega sodelovanja, ki je vedno odražalo odnose med konzulatom in mestom Gorico. KD ni hotela upoštevati, da se slovenski volilni zbor opredeljuje za levico. S takšnim svojim obnašanjem se goriška KD vedno bolj pogreza v centrizem ter ustvarja podlago za morebitno prihodnjo sredinsko koalicijo, v nasprotju s političnim okvirom na deželni in vse državni ravni. Sestanek konzorcija za vino v Dolenjah Strokovnjaki konzorcija za zaščito tipičnih briških vin, bodo jutri ob 19.30 v gostilni Aldo Marinič v Dolenjah na razpolago vsem tamkajšnjim vinogradnikom. Obrazložili bodo zakonske predpise in razne strokovne pripomočke, ki zadevajo vinogradnike. # V soboto ob IS. tiri bodo v občinskem razstavišču Espomego odprli razstavo slik, ki jo prireja krožek Umanita. Slikarji naj prinesejo svoja dela do 19. ure danes. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega podjetja obvešča, da v okviru današnje splošne stavke avtobusi ne bodo vozili od 10. do 11. ure. V NEDELJO V ATTEMSOVI DVORANI Lep in prepričljiv koncert okteta Gallus iz Ljubljane Izvajal jc renesančne, umetne in narodne ali po narodnih motivih prirejene pesmi - Velik obisk in navdušeni aplavzi Dvorana v Attemsovem muzeju i čevo Dve utvi, Schubertovo Die v Gorici je bila v nedeljo odločno i nacht. Vrabčevo Tolmin, Kodahjjem premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje lepega komornega petja v Gorici in še vse tiste, ki so prihiteli tudi iz Trsta na kon-cert ljubljanskega okteta Gallus. Gostujoči pevci, ki jih kot umetniški vodja vodi dirigent in Pianist Milivoj Surbek. so izvajali spored renesančnih, umetnih in narodnih ali po narodnih motivih prirejenih slovenskih pesmi in pesmi drugih jugoslovanskih narodov. Predstavili so se kot zelo ubran ansambel zelo lepih, intonančno čistih in skrbno oblikovanih glasov. Njegovo petje zveni polnozvočnn tudi tedaj, ko imajo skladbe bolj zborovski značaj in zahtevalo zato večjo vokalno gmoto. To pa pomeni, da je oktet tudi v tehničnem smislu dobro pripravljen, čeprav je izvajalska raven vendarle nihala od pesmi do pesnii očitno zaradi večje ali manjše uležanosti, V prvi sfcupmi renesančnih skladb so po izvajalski dognanosti vsekakor iztopale vse štiri Gallusove (Clare vir, Dulcis amica, Confirma hoc, Quam pulehra) pa tudi ostale tri (Certonova Je ne Vose dire. Ar-beaujeva Pavane in Jannequinova Je ne jus jameais) so bile podane v ustrezni interpretaciji, zlasti Ar-beaujeva Pavane. V drugi skupini smo poslušali skladbe raznih avtorjev od Mozarta do našega tržaškega Merkuja in sicer Mozartovo Ave Maric, I rjav- Esti pat, Srebotnjakovo Bori in Merkujevo Ekspresionistično pesem. Tu izvajalska raven ni bila tako enotna vsekakor pa sta bih tako Vrabčeva Tolmin kot Merkujeva Ekspresionistična pesem, zaradi moderno zasnovane kompozicijske strukture tudi precej zahtevni, skrbno naštudirant in učinkoviti. V tretji skupini smo slišali narodne in prirejene pesmi: Simičevo Strpski triptih. Simonitijevo Plovi, plovi, Gajdova Se zapali, Pahorjevo Pa se sliš. Cvetkovo Napitnica ter Gregorčevi Plenice je prala in Marko skače. In za nameček še nekaj drugih, med njimi Venturinijevo Nocoj pa. oh. nocoj. Zdi se, da ansamblu tovrstne pesmi še najbolj ležijo, saj je vanje vdahni! polno mero folklorne barvitosti in pristnosti. Naravnost imetnino je zapel Pahorjevo Pa se sliš, pa tudi Gre gorčeva Marko skpče je bila na moč prepričljiva v novi hormoni-zacij i. V celoti je bil to zelo lep kvalitetno zastavljen umetniški večer, ki je ogrel številno občinstvo in ki pomeni v goriškem glasbenem in na splošno poživljenem kulturnem življenju, novo pozitivno postavko. Za kroniko še to: Pri večerji v znanem goriškem slovenskem lokalu, so morali vrli pevci okteta Gallus zapeti še in še v splošno zadovoljstvo gostov. j- k. NA SREČANJU V NOVI GORICI Slovenska javnost seznanjena z izgradnjo prosvetnih domov Predstavniki republiške SZDL in novogoriški dejavniki so tudi konkretno odredili obveznosti, ki izhajajo iz ustavnih določil glede dolžnosti Slovenije do zamejstva ......................................umi...............................................iiiimiimiiiiiiHiiiiimmiiiiiimiiiMiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiKNiiiiimi....... V PRIREDBI SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE PSI ocenjuje izvolitev manjšinske konzulte Občinski odbor PSI v Gorici izraža svoje zadovoljstvo glede izvolitve konzulte za vprašanja slovenske manjšine izvoljene na zadnji seji občinskega sveta. Izvolitev je spremljalo preveč omahovanj, ker za nekatere stranke ustanovitev te konzulte. dogovorjene na politični ravni leta 1970, ni bila potrebna. Kakor pa je po eni strani potrebno izraziti zadovoljstvo ob tem dogodku, je potrebno po drugi strani tudi povedati, kako se je goriška KD obrnila k sredini, V nasprotju s tem, kar je počela v preteklosti, je KD omogočila izvolitev liberalnega predstavnika v konzuito ter izpustila iz konzulte enotnega predstavnika vseh levih opozicijskih sil. Jutri v Prosvetni dvorani podelitev priznanj ljudskoprosvetnim delavcem Priznanja bodo dobili Pavlina Komelova, Jožica Smetova, Rado Lakovii, Dori Kiavčič in Fraru Lupin ■ Koncert Komornega zbora iz Nove Gorice Slovenska prosvetna zveza bo jutri. v četrtek, 19. decembra, ob 20.30. v Prosvetni dvorani, počastila starejše ljudsko-prosvetne delavce, ljudi, ki so s svojo prizadevnostjo v dolgih letih pripomogli k uspešnemu razvoju slovenske kulture pri nas. Zamisel o takem priznanju ljudi, ki jih vsakdo pozna, je padla že letošnjo pomlad, člani goriškega vodstva SPZ so ugotovili, da se o ijudeh, ki so vodili zbore. knjižnice, dramske družine, bili aktivni na vseh področjih in so še danes aktivni, premalo govori, da marsikje gredo v pozabo. O njih se v nekaterih primerih spominja le pristojno prosvetno društvo, osrednjega priznanja pa ne dobijo. Zato je bilo tudi sklenjeno, da bo SPZ priredila vsako leto decembra tako prireditev, na kateri bo nagradila nekaj za ljudsko-prosvetno dejavnost na Goriškem za- illllItlliinillMillIlillllllllllllirilltlllllllllllllllMIlllItlllllklMlIllllPfMIllllllllIMlIlIllllllllllillItMilliiiirMMIMMI BENEŠKI DNEVNIK SREČANJE MED PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH DRUŠTEV IN KPI Videnska KPI zahteva reševanje problemov beneških Slovencev Videnska federacija KPI bo v januarju priredila pokrajinsko konferenco o narodnostnih vprašanjih Beneške Slovenije služnih ljudi. Gre za ljudi, ki so se udejstvovali v času fašizma, v času NOB, v povojnem času. Nekateri so še danes aktivni. Jutri zvečer se bodo na odru Prosvetne dvorane zbrali vsem goriškim Slovencem znani Pavlina Komelova, Joiica Smetova, obe iz Gorice, Rado Lakovič iz Doberdoba. Dori Kiavčič iz Podgore in Franc Lupin iz Stand-reža. Po priložnostnem govoru bo sledila podelitev priznanj. Zatem bo nastopil Komorni zbor iz Nove Gorice, ki ga vodi prof. Štefan Mauri. Zbor je že lani nastopil v zamejstvu, letos jeseni je imel samostojne koncerte v Novi Gorici in drugod po Primorskem. upokojenko Marijo Pahor iz Doberdoba, Ulica Marconi. Nesreča se je pripetila verjetno zaradi goste megle, tako da avtomobilist ni ženske pravočasno opazil. Z rešilcem so upokojenko takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 30 dni na zdravljenje zaradi možganskega pretresa. V bolnišnico so sprejeli tudi De Carlovo sopotnico, 26-letno Marijo Medvešček iz šte-verjana. ki se bo zdravila 8 čai zaradi lažjih poškodb. Izgradnja kulturno-športnega objekta v Gorici ter ostalih prosvetnih sedežev na Goriškem je bila predmet pogovora, ki je bil prejšnje dni v Novi Gorici in katerega se je udeležila širša delegacija predstavnikov osrednje manjšinske organizacije, SKGZ, ter predstavniki nekaterih krajev in občin, kjer si v tem času najbolj prizadevajo, da bi odstranili hude pomanjkljivosti glede društvenih prostorov in prostorov za ljudskoprosvetno in kultumoumetniško delovanje. Z na. še strani so bili prisotni član izvršnega odbora SKGZ Gorazd Vesel, ki vodi akcijo za izgradnjo kulturno-šport-nega objekta v Gorici. Danilo Na-nut, ki vodi gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu, župan Jožef Ceščut iz Sovodenj ter župan Andrej Jarc iz Doberdoba. Sestanku je prisostvovala tudi delegacija PD «Oton Župančič» iz štandreža pod vodstvom predsednika Stana Pavlina. S slovenske strani so bili prisotni načelnik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije Jože Hartman. predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj, predsednik I.O. skupščine dr. Vinko Mozetič, tajnik občinske Zveze komunistov Tomaž Beltram ter predsednik občinskega sindikalnega sveta Vilko Pahor. sestanek, ki je bil na skupščini v Novi Gorici, je predstavnikom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nudil priložnost, da so slovenske in še posebej novogoriške forume podrobneje seznanili z osnovnimi vprašanji našega življenja ter pri tem poudarili predvsem svojo odločno usmerjenost, da si zagotovijo takšno ma. terialno osnovo kot so zgradbe, v katerih bi se narodno življenje bolje razvijalo. S tem v zvezi so predvsem pojasnili, da je bil doslej zgrajen dom v Sovodnjah, do tretje faze dograjen prosvetni dom v Štandrežu in da se je pričela gradnja kulturno-športnega objekta v Gorici, Preverili so tudi napore. da se podobne pobude uresničijo še v nekaterih drugih krajih, najprej na Vrhu. Tovariši iz Nove Gorice so z zadovoljstvom poslušali novice o uresničevanju pomembnih načrtov na področju izgradnje prosvetnih infrastruktur kakor tudi opis naporov za nadaljnji kvalitetni skok v dejavnosti organi- zacij naše narodnostne skupnosti na Goriškem. Družbenopolitični dejavniki Slovenije so pokazali zanimanje za naše življenje, ki izhaja iz ustave, medtem ko je ta odnos pri Novogo-ričanih toliko močnejši zaradi neposredne soseščine in tudi zaradi širših interesov, ki se oblikujejo na tem zanimivem in odprtem prostoru. Sestanek v Novi Gorici je bil koristen tudi zato, ker so bile izmenjane medsebojne informacije o teh, v sedanjem trenutku prav gotovo važnih vprašanjih in ker je Slovenija na tem sestanku tudi stvarno opredelila svoje ustavne naloge pri uresničevanju naših teženj. V Verdiju nastop italijanskega gledališča V drugi predstavi italijanske gledališke abonmajske sezone bodo drevi ob 20.30 v Verdijevem gledališču uprizorili delo Diega Fabbrt-ja tlnguisizione». V glavnih vlogah nastopajo Vittorio Sanipoli, Walter Maesosin in Mila Vanucci. EMAG, ki je organizator gledališke sezone obvešča, da bodo predstavo ponovili tudi jutri, v četrtek, vedno ob 20.30. Razstave V galeriji MEBLo v Novi Gorici so v torek odprli razstavo skulptur Nedeljka Pečanca. Odprta bo do 10. januarja ob delavnikih od 8. do 10. ure. MLADINSKI KROŽEK GORICA organizira v nedeljo, 22. t. tri. kulturno - rekreacijski Izlet v V E R O N O Izlet bo vodil prof. Milko Rener. Odhod avtobusa ob 6,30 s Travnika. Vpisovanje sprejemata Elia-na Bensa (sedež Slovenske prosvetne zveze. Ul. Malta 2, tel. 24-95) in Niko Brešan tel. 30-293. V okviru predavanja o fašizma, ki prireja krožek Rinascita z drugimi krožki, bo jutri ob 18. uri v dvorani Palače hotela predavanje o temi «Slovenci in fašizem». Predavala bosta odv. Avgust Sfiligoj in Stojan Spetič. Razna obvestila Pokrajinski inšpektorat za kmetijstvo obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da morajo do 31. decembra t.l. javiti površine, ki so jih posejali z žitom. Prispevki Ob obletnici smrti Kazimira Prin-čiča daruje brat Karlo z družino 15 tisoč lir za športno združenje Dom v Gorici. V tiskovni sklad Primorskega dnevnika je Aristea Cossi iz Gorice prispevala 4.100 lir. 'Kino Pretekli četrtek je bilo v Vidnu srečanje med predstavniki kulturnih krožkov v Beneški Sloveniji, ki jih je vodil prof. Emil Cenčič ter predstavništvom videnske federacije KPI, ki jo je vodil tajnik Renzo Pascolat. Delegaciji sta razpravljali predvsem o potrebi okrepitve prizadevanj za popolno priznanje slovenske narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji ter za društveno gospodarski dvig področja od Nadiške do Terske in Kanalske doline. Piedstavniki slovenskih kulturnih krožkov so najprej seznanili komunistično delegacijo s hudim položajem v Beneški Sloveniji, ki ga označujejo huda gospodarska kriza, družbena zaostalost ter predvsem odprto narodnostno vprašanje. Predstavniki KPI so s svoje strani ponovili obvezo, stianke po ustvarjanju pogojev, ki bi privedli do spoštovanja določb republiške ustave. Komunistični predstavniki so obenem poudarili, da si morajo vse politične ilemokratiuie ter kulturne sile odločno truditi za dosego tega cilja. V tem okviru se je vi-densko pokrajinsko vodstvo KP! obvezalo. da bo od pokrajinskega od-lora zahtevalo sklicanje javne konference o problemih slovenske narodnostne skupnosti v videnski pokrajini. Komunistični predstavniki so raoalje seznanili člane slovenskih krožkov, da bo stranka priredila v lanuarju pokrajinsko zborovanje «a višj: ravni v Vidnu na to temaliko. 1. PREDAN Sindikati potrdili svojo podporo emigrantskemu panju Prejšn„! teden je imelo v Trstu tajništvo emigrantskih združenj ALE3, ERAPLE, ACLI m Slovenskih izseljencev iz dežele Furlanije Julijske krajine sestanek s tajniki deželnih federacij CGIL, CISL in UIL. Predstavniki emigrantov in sindikatov so razpravljali o kritičnem položaju, v katerem so se znašli izseljenci zaradi globoke gospodarske krize, ki je zajela števil ne evropske države. Mnogo delav-cev-emigrantov je namreč v nevarnosti, da izgubi svoje delo Ob tej priložnosti so tako izseljenci kot tudi sindikati podčrtali nujnost tesnejše povezave emigrantskega in delavskega gibanja v noju proti brezposelnosti v naši deželi. Razpoložljivost delovnih mest bi namreč v veliki meri rešil? vpra-š nje izseljenstva. Nazadnje so predstavniki sindikatov sporočili, da bodo k emicr; nt-skemu srečanju, ki bo 28 t.m, v Vidnu, pristopile tudi deželne federacije CGIL, CISL in UIL. A. Kont Odborniku športnega društva Juventina Marcelu Petejanu je žena Adriana povila drugoro-jenčka MARKA Novorojenčku želi društvo iz štandreža obilo sreče v življenju. Popoldan mladinske književnosti Mladinski krožek Gorica priredi danes v prostorih Slovenskega dijaškega doma popoldan mladinske književnosti, na katerem bodo sodelovali Gitica Jakopin, Niko Grafenauer in Miroslav Košuta. Odborniki krožka so to pobudo speljali v prepričanju, da je treba najmlajše polagoma seznanjati z njim namenjeno literaturo. Za starejše pa je važno, da se zavedajo pomena, ki ga mladinska književnost ima. Predstavljamo si jo namreč kot literaturo, ki nima tiste vrednosti, kot jo ima literatura za odrasle. To je seveda zgrešeno, saj se prav ob mladinski literaturi vzgajajo bodoči bralci. Če otrokom nudimo že od vsega začetka njihovega razvoja možnost dobrega in zanimivega branja, bo večja verjetnost, da se bodo razvili v zveste in pazljive bralce. Mladinska ¡¡feraiura je torej bistveni člen v kulturnem razvoju mladih. Popoldan mladinske literature bo v Slovenskem dijaškem domu, kjer je dosti mladine. S tem Mladinski krožek začenja uresničevati sodelovanje z dijaškim domom. Pravilno je, da se začenja delovanje MKG prepletati z napori osebja in dijakov o domu. Mladinski pisatelji, ki bodo danes ob 17,30 gostje doma, se bodo v dopoldanskih urah ustavili na osnovni šoli v Novi Gorici. To je odbor MK dosegel s pomočjo RK ZMS iz Nove Gorice. S tem sodelovanjem pa pride do izraza želja po tesnejšem sodelovanju med goriškimi in novogoriškimi mladinci. Ob tej priložnosti bo v prostorih dijaškega doma nastopil otroški pevski zbor z Dobrovega. • Predsednik soriške pokrajine dr. Chientaroli bo jutri prisostvoval svečanosti ob odprtju obnovljenega muzeja na goriškem gradu. Svečanost na kateri bodo prisotni tudi drugi predstavniki oblasti, se bo pričela ob 18. uri. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi jutri, v četrtek, 19. decembra, ob 20.30 v Prosvetno dvorano v Gorici, kjer bo PODELITEV PRIZNANJ SPZ zaslužnim ljudskoprosvetnim delavcem Goriike Sledil bo koncert KOMORNEGA ZBORA iz Nove Gorice pod vodstvom Štefana Maurija. Gorica VERDI 20.30 nastop gledališke skupine z delom Diega Fabrija: «In-quisiziones. CORSO 16.45—22.00 «La citta distnit-ta all'alba», N. Carol in G. McMillan. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Zabri-skie Points, igrajo M. Frechette in V. Halprin. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. VITTORI A 17.00—22.00 «La maledizio-nes. P. Kuehing in R. Lam. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «Sfida a! O. K. Corals. Burt Lancaster in Kirk Douglas. Barvni film. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR 16.00—22.00 «L'uragano di Macao». Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «All'onorevole piacciono ie donne». Barvni film. Nora Gorica SOČA «Ana med volkovi», ameriški barvni film ob 1800 in 20.00. SVOBODA tUžiška republika'- jugoslovanski barvni film ob I« 00 in 20.00. DESKLE «Letališčes, ameriški barvni film ob 20.00. PRVAC1NA «Salzburška zvezda», ameriški barvni film ob 20.00. RENČE Prosto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna «Alesani» Car-duccijeva ulica 12, tel. 22-6H. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna «Al Redentore», Ul. Rosselli, tel. 72-340. .......................................mili»...........»..!......i,.....,„„„.,.................................................................................... SESTANEK NA SEDEŽU DELA VSKE ZBORNICE V nedeljo bodo v Ulici San Giovanni v Gorici odprli prostore knjižne zadruge «Srečanje» Zadruza mora večinski narod seznanjati s slovensko in furlansko tvornostjo Avtomobilist podrl upokojenko iz Doberdoba Pri Dolu je v ponedeljek zvečer avtomobilist iz Števerjana, 37-letni Romano De Carlo, povozil 81-Ietno rill nasmiha. Tam čier teče bistra ZiJa, ki so nam jo zapeli domači fantje in dekleta, je izzvenela v našo visoko obredno pesem. Napolnila nam je v:- hrame srca, kot bi re- kel Cankar. Ko se je govorniku in Korošcem zahvalil Lucijan Vuga iz Nove Gorice, jim izročil za spomin lepo Komelovo sliko ter v svojem nagovoru omenil tudi primorsko preteklost, in ko je spregovoril še režiser in upravnik Jože Babič, smo vsi ugotovili, kako smo drug drugemu potrebni. Po zares prijateljsko preživetih urah so nam prijazni gostitelji zaželeli srečno vni-tev čez Ljubelj, z vabilom za ponovno sečanje. Vsi, ki srno bili ta dan s Korošci, smo imeli tiho zadoščenje, c'i so primorski "ledališ-čniki tokrat izpolnili pričakovanja in zadeli potrebe ter želje koroških bratov in jih niso v tem razočarali, kot se je na žalost že zgodilo ljubljanskim igralcer.i zaradi nesrečno izbranega dela. Zvezde so sijale nad Košuto, ko smo se vračali na jug. Koroška se je prebudila in vstaja. Korošci bodo v svojem boju zmagali, saj je resnica, kar je zapisal Jernej — Stane Raztresen v gledališkem listu: «Zakaj skrivati pravico, ki je prižgana v naših srcih in je sonce človeštva? Nespametni so tisti, ki bi hoteli upihniti sonce, ker bi ga ugasnili tudi sebi.» Tomaž Pavšič ČETRTI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Koncertni dogodek ki ostane v spominu Simfonični orkester RTV Ljubljana z dirigentom Markom Munihom in solistom Jožetom Faloulom (rog) Solist Jože Falout na četrtkovem koncertu Na četrtem rednem koncertu Glasbene matice v Trstu je dne 12. t.m. gostoval v Kulturnem domu simfonični orkester RTV Ljubljana pod vodstvor.i dirigenta Marka Muniha. Sodeloval je hornist Jože Falout. Na sporedu so bile Baga-tele Marija Kogoja (za orkester jih je postavil Alojz Srebotnjak), Koncert za rog in orkester štev. 3 v Es-duru, KV 447 Wolfganga A-madeusa Mozarta, in Simfonija štev. 1 v F-duru op. 10 Dimitrija šoštakoviča. Kogojeve bagatele v dvanajst vzvalovanih utrinkov povezano delo, _ je Srebotnjak odel v ustvar-jalčevim izraznim svojstvenostim se prilagajočo instrumentacijo, ki celoto v svoji hrhki kontrastnosti razpoloženj in občutij bogati. Bilo je podano z iztanjšanim o^jut-jem topline in iskrivosti. Mozartov koncert je bil slogovno pristno zajet in dovolj plastično oblikovan. Skladnost muzicirajočega orkestra in z njim se v enotno kreiranje zlivajočega igra roga, je "'.....".................................................................................................... ........................................................................................................... Nekaj pripomb k prvemu snopiču Primorskega slovenskega biografskega leksikona Izdala ga je letos Goriška Mohorjeva družba - Prvi snopič obsega tudi uvodno obrazložitev uredniškega odbora Z velikim zanimanjem sem prejel v roke prvi snopič Primorskega slovenskega biografskega leksikona, ki ga je izdala letos Goriška Mohorjeva družba. Predno sem ga začel brati, sem radoveden prelistal ves snopič in moj prvi vtis je bil kar ugoden. Da, celo občudoval sem ljudi, ki se lotevajo tako pogumnega dejanja, kot je izdaja biografskega leksikona, ki naj obsega dobršen del slovenskega narodnostnega ozemlja. Vendar sem ob branju sicer vzpodbudnega uvoda na prvih treh in pol straneh obstal ob vprašanju, zakaj se je uredniški odbor odločil pri poimenovanju leksikona za besedo «primorski», t.j. «za pomen in obseg, ki ga je ta izraz imel med obema vojnama». Sam uredniški odbor pravi, da ima «pojem primorski v naši preteklosti različne pomene». Saj je Kranjska nekoč segala daleč na zahod preko zgornje Vipavske doline in preko Krasa tja do Mačkolj. Notranjci, tisti zahodno od rapalske meje, so se začeli prištevati k Primorcem, ko so skupno s klasično Primorsko delili usodo slovenske manjšine v Italiji, torej od leta 1918 naprej, t.j. le 35 let, kar je zgodovinsko gledano bore malo. Tej Primorski je uredniški odbor «priključil» še Kanalsko dolino, Rezijo, Beneško Slovenijo, ter celo Reko, četudi ni nihče, niti v dobi med obema vojnama prišteval Reke k Primorski. Iz tega sledi, da je vprašljivo ali je bil že sam naslov biografskega leksikona izbran po «strokovnem in. znanstvenem kriteriju». Ko govorimo o deželah, po katerih se razteza slovensko narodnostno ozemlje in so meje teh dežel bile v zgodovinskem razdobju zelo spremenljive, se nam samo po sebi vsiljuje vprašanje ali je umestna taka publikacija, ki razdeljuje enotni slovenski kulturni prostor na dva dela in to po črti, ki je politično delila Slovence 35 let. Biografski leksikon je namreč tako o-gromno in zahtevno podjetje, da bi moral obsegati vse slovensko ozemlje ne glede na nekdanje ali sedanje meje. Kako bi izgledalo, če bi si jutri po našem vzgledu omislili še poseben koroški biografski leksikon ali celo štajerski ali prekmurski? Slovenski biografski leksikon, ki je začel izhajati v Ljubljani leta 1925, je zajel ves slovenski prostor ne glede na tedanje državne meje, tako dobite na pr. v njem primorskega rojaka Abrama Filipa do Korošca Einspielerja Andreja itd. In tega načela se. je. držalo.. u-redništvo SBL vse do danes. Zato menim, da bi moral tudi za vse Primorce in «Primorce» zadostovati osrednji Slovenski biografski lek- luiili i iiiiiiiiimiiiillllinilliuiiliiuiiiimiiiiiinmiimiuuilllilllliiiiiiiillllllllllllllim ARHEOLOŠKA PODOBA TOLMINSKE 2700 let zgodovine pod Koz lovi ni rob m Odprtje prenovljene in dopolnjene stalne arheološke razstave v Muzeju za Tolminsko v Tolminu Z velikim zadoščenjem so v Tolminu pred dnevi sprejeli novico, da bo v Muzeju za Tolminsko po prizadevanju ravnatelja Goriškega muzeja profesorja Branka Marušiča in višjega kustosa in arheologa Draga Svoljška, odprta stalna, razširjena in dopolnjena arheološka razstava. Vsakdo, ki ga zanima zgodovina domačega kraja, je že bral v raznih zgodovinskih knjigah, da ima Tolminska zelo bogato zgodovino. Med drugim pričajo o tej zgodovini najdbe prazgodovinskih grobišč na Mostu na Soči, v Idriji ob Bači, Koritnici, Modreju, Tolminu. Kobaridu, Robiču, Slapu, Pečinah, šentviški Gori, Cerknem in še drugod. V letih od 1880 do 1927 so raziskovali nekatera prazgodovinska grobišča na Tolminskem večinoma tujci: Bizzaro, Marche-setti, Maionica, Scombatchv. Ta-maro-Forlati in drugi. Od domačinov sta v prejšnjem stoletju nekaj malega raziskovala prazgodovinska — ilirska grobišča le Vuga in Alojzij Carli iz Mosta na Soči, po osvoboditvi pa v Kobaridu S. Gabrovec, Mozetič na Mostu na Soči in 1972-1974 višji kustos in arheolog Goriškega muzeja Drago Svoljšak. Koliko zgodovinsko važnih in pomembnih izkopanin so odnesli tuji raziskovalci v muzeje v Gorici, na Dunaju in v Trstu, je težko ugotoviti. Znano je le, da so raziskovalci Bizzaro, Marchesetti, Scombatchy, Maionica in Tamaro-Forlati na današnjem Mostu na Soči, odkopali in raziskali okrog 6500 prazgodovinskih grobov. V Kobaridu pa je bilo odkopanih in raziskanih 1100 grobov. Lahko si samo predstavljamo, koliko zgodovinskih predmetov najdenih v teh grobovih so nam odnesli! Kako bi danes našim arheologom ti odneseni predmeti pomagali pri razreševanju in raziskovanju preteklosti in življenja naših davnih prednikov, ki so v teh krajih živeli že 800 do 350 let pred našim štetjem! * * # V letih 1965 - 1970 je višji kustos in arheolog Goriškega muzeja Drago Svoljšak raziskoval slučajno odkrito prazgodovinsko pokopali- Arheološko izkopavanje pod Kozlovim robom šče Ilirov, ki so živeli v Tolminu 800 do 600 let pred našim štetjem. Pokopališče je na severnem vznožju Kozlovega roba! Čisto slučajno ga je odkril Marjan Pa-vletič, ko je kopal temelje za novo hišo. V 460 odkritih in raziskanih grobovih je arheolog našel številne bronaste predmete: ženske sponke (fibule), zapestnice, prstane, bučke in druge predmete iz brona. Razen tega je odkril v grobovih številne posode iz žgane gline, v katere so polagali hrano, da jo je pokojnik imel za popotnico na oni svet. Naj omenimo, da tega zgodovinskega pokopališča naši zgodovinarji nikjer ne omenjajo, niti Simon Rutar v knjigi Zgodovina Tolminskega. Najdeni bronasti in keramični predmeti so sedaj na ogled v arheološkem oddelku Muzeja za Tolminsko. Med že omenjenimi bronastimi predmeti sta tudi bronasto kopje in okrog 20 cm dolga bučka z lepo oblikovano glavo. V dveh vitrinah vidi obiskovalec 12 restavriranih keramičnih posod in eno večjo žaro. Vse razstavljene najdbe pojasnjujejo napisani zgodovinski podatki, risbe in fotografije. V vitrini na sredi prostora tega oddelka je razstavljena tudi skoro en meter visoka žara, ki je bila najdena na Mostu na Soči leta 1972. Od 460 odkopanih in raziskanih grobov pod Kozlovim robom v Tolminu, je bilo 84 moških, 122 ženskih in 222 otroških ali neopredeljenih. Najdeni ostanki kosti so pripadali domačemu prašiču in jelenu. Les, ki so ga rabili za grmade pri sežiganju mrličev, je bil mali in veliki jesen, topol glog, vrba, lipa. dren, češnja, gaber, javor, kostanj, hrast, rešelika. srobot in brest. Torej je pred 2700 leti na Tolminskem raslo isto gozdno drevje kot danes. Ni kdove kako bogata «zapuščina», ki su nam je zapustili nekdanji prebivalci Iliri, je pa zelo pomembna za določanje življenja in kulturne stopnje. Treba je u-poštevati, da smo bili Slovenci — po sili razmer in tuje okupacije — zadnji pri raziskovanju zgodovinskih grobišč na našem ozemlju. Naši arheologi se zadnja leta prizadevajo, da bi nadoknadili vsa po sili zamujena in preprečena raziskovanja. Zelo odločno so se zavzeli za to, da bodo vse odkrite izkopanine ostale doma. v naših muzejih. Med take prizadevne arheologe — raziskovalce z zadovoljstvom prištevamo: dr Kaste-lica, prof. Srečka Brodarja, dr. Šlibarja, S. Gabrivca, Toneta Kneza in na Primorskem arheologa Draga Svoljška. Svoljšak vse od leta 1965 uspešno raziskuje stara predzgodovinska pokopališča v Vipavski dolini, rimske ostaline v Hrušici in na Tolminskem. Naj nadaljujemo razgledovanje v arheološkem oddelku Muzeja za Tolminsko. Obiskovalec tega oddelka bo z zanimanjem ogledoval razstavljene predmete, najdene na Mostu na Soči, v Kobaridu, v Idriji pri Bači, v Modreju, Podmelcu, Cerknem in še drugod. Najbogatejša je zbirka izkopanin z Mosta na Soči, kjer je bila v prazgodovini druga največja naselbina Ilirov v Sloveniji. V zbirki so zelo lepo izdelani primerki ženskih sponk - fibul, zapestnic in drugih bronastih okraskov. Risbe prikazujejo take ženske sponke z lepo oblikovanimi človeškimi in živalskimi glavami. Prav tako bogate so najdenine iz Kobarida, kjer so med drugimi bronastimi predmeti našli dele bronaste situle, okrašene s figuralnimi okraski, ki prikazujejo dva jezdeca na konjih. Jezdeca imata na glavah podobne okrogle kape, kot jih nosijo danes moški v zimskem času. Za obiskovalce iz vasi je nadvse zanimiva vitrina, kjer so razstavljeni železni deli kmečkega o-rodja: kose, srpi, škarje, zakrivljene rovnice in velika železna kosa iz prvega stoletja našega štetja. Te predmete so odkrili pri razlikovanju v Idriji pri Bači in v Modreju. Iz Modreja je tudi rimski novec cesarice Faustine iz drugega stoletja našega štetja. Iz raziskav v Cerknem je na vpogled 9 rimskih srebrnikov. V čas ko so Slovenci bili na Tolminskem že močno ustaljeni — se pravi, da so že bili tu stalno doma — soadajo najdbe pri Sv. Ur-hu iz IX. in X. stoletja: uhan in obsenčni obročki. Omeniti moramo tudi, da so pred več leti v Podme cu v Baški gra pi našli več langobardskih grobov. V enem izmed grobov so našli tudi okrog 30 cm dolg železen langobardski meč Ta je v muzeju v Ljubljani, ker so raziskovali Pagon Andrej - Ogarev sikon, pri katerem bi mogli koristno sodelovati tudi sedanji in .novi strokovni delavci «Primorskega» leksikona. Edini argument, ki podpira izdajanje regionalnih biografskih leksikonov najdemo v uvodu v trditvi, da «ne smemo prezreti dejstva, da so povsod in tudi pri nas zraven velikih osebnosti tudi take, ki so bolj pokrajinskega pomena; po kriterijih, ki veljajo za SBL, bi vanj sploh ne prišle, a za zgodovino naše zemlje so važne». To bo držalo! Vendar menim, da bi bilo tudi temu odpomoči z objavo njihovih življenjepisov v . revijah,a koledarjih, monografijah in v' krtji-* gah, ki govore o področjih, v katerih se je določena osebnost, uveljavila. „.„-o v h ... «Uredniškemu odboru se je zdelo potrebno, da vključi v leksikon tudi nekatere italijanske javne delavce, ki so seznanjali italijansko javnost s slovenskimi vprašanji in zagovarjali naše pravične naravne težnje, ali pa so nam trdovratno nasprotovali». Zdi se mi, da je u-redniški odbor za ta izbor uporabljal le preohlapno merilo. Prav je, da je našel v leksikonu svoje mesto Alasia di Sommariva fra Greso-rio in še ¿den ali drugi. Sprašujem pa se, čemu je uvrščen vanj Antoni Carlo (stran 14). Morda le zato, ker je bil rojen v Senožečah? Ne razumem, zakaj je bil v leksikon uvrščen Alessi Rino (stran 10), ko iz objavljenega življenjepisa ni razvidno nič drugega, kot da je bil «kot urednik Piccola strupen nasproti vsemu, kar je bilo slovenskega». Ali pa Antonini Prospero Francesco (stran 15), ker se je potegoval za «naravne meje Italije» v Kanalski dolini in pri Logatcu? Takih osebnosti in pa takih, ki so po letu 1918 skrbeli z besedo in dejanjem za «nacionalno melioracijo» (reci: raznarodovanje Slovencev), je toliko, da bi jih v nadaljnjih snopičih kar mrgolelo, da bi se bralec vprašal ali ima v rokah zares slovenski biografski leksikon. Vsekakor pa bi moral biti v leksikon uvrščen prof. Angioletti Giu-liano. Kot šolski skrbnik in kot član italijanskega dela italijansko-jugoslovanske mešane komisije posega ta osebnost v položaj naše narodnosti, zlasti na področju slovenskega šolstva. Ko se oziram po neslovenskih o-sebnostih v slovenskem leksikonu, naletim tudi na hrvaškega publicis- ta Androviča Ivana (stran 14). Po svojih delili (Dizionario della lin-gua italiana e slovena in Gram-matica slovena) bi moral Andro-vič najti mesto v osrednjem SBL, nikakor pa ne v primorskem. Vsakdo mora ob taki ediciji, kot je biografski leksikon, pozdraviti stališče, ki so ga sprejeli, da je glavno načelo odprta širina. To načelo je v uvodu tudi natančneje pojasnjeno z naslednjimi besedami: «Pri odločanju kdo pride v leksikon uredniški odbor ne bo gledal kateri stranki, gibanju ali veri je kdo pripadal, niti ne bo dela posameznih osebnosti ocenjeval s strankarskega ali drugačnega stališča itd.». Proglašeno načelo je kar v redu, toda pri izvajanju tega načela se je vendar nekje zataknilo. Morda se je posvetilo premalo skrbi zbiranju podatkov recimo o ge-neralmajorju JLA Ambrožiču Ladu (str. 12), o političnem delavcu Ariglerju Adolfu (stran 18) in političnem delavcu Babiču Branku (stran 25). Odprta širina bi morala namreč biti za vse enako široko odprta. Spričo temeljito izdelanih življenjepisov, kjer zavzemata As-coli Graziadio Isaia in Attems grof. Karel skoraj po dve strani leksikona, da ne naštevam še one, ki dosegajo ali celo presegajo celo stran, smatram, da je površnost zbranih podatkov za nekatere osebe nedopustna in v popolnem nasprotju z uvodom v leksikonu, ko pravi: «Osebni podatki bodo vsebovali točne datume, očetovo in materino ime, po možnosti tudi materin dekliški priimek, nadalje očetov poklic, ki je važen za to, da spoznamo iz kakšne družbene sredine je obravnavana osebnost izšla, podatke o šolanju in zaposlitvah». «Potrebne so bile zamudne raziskave, zbiranja podatkov...» piše v uvodu. Očitno pa je, da se je pri nekaterih osebnosti opustilo zamudne raziskave in zbiranje podatkov. Navajam najslabši primer Apih -Pečar Mare (stran 17), ki vrhu vsega ni bil niti tako težko rešljiv. Preko Lonierja bi prišli do njenih sorodnikov in kar po telefonu zvedeli, da je bil Marin oče Franc cestni asistent, da je bila njena mati Marija roj. Glavina in da je Mara maturirala leta 1920 na mariborskem učiteljišču. Potem bi še zvedeli, da je bilo njeno prvo učitelj-Drago Pahor (Nadaljevanje na 10. strani) bila še zlasti izrazita v prvem stavku. V mehko obarvanem tonu se je s posebno tenkočutnostjo približal Mozartovi sproščeni lahkotnosti Jože Falout v čisti ritmični precizni in toplo učinkujoči igri, ki ni nikdar izstopala iz celotnega dogajanja. Močno doživetje je vzbudila Simfonija Dimitrija šoštakoviča. f > nosna poustvaritev tega dela je bila vrhunec večera in brez dvoma tudi izreden umetniški podvig dirigenta, ki je s pristnim e-lanom gradil do konca stopnjujoč če se delo polno napete kontrastnosti kipečega žara in žametne topline. Orkester je ponovno potrdil svojo visoko doseženo kvaliteto. Homogen v svoji zvočnosti, kompakten v delovanju in enovit v kreiranju. Priznanje ne gre le solističnim pasusom konce;cne«a mojstra in prvega čelista, temveč tudi pihačem pa prav tako izvrstnim trobilcem. Marsikaj lepega bi še lahko rekli o tem orkestru o prizadevnosti, muzikalni kulturi in oblikovalni volji. Ta orkester ki doživlja morda trenutke svojega najlepšega in najbolj plodnega vzpona in močno si želimo, da bi se na tej ravni obdržal tudi v bodoče, je ponovno potrdil, da je dober orkester, da zveni v svoji polnosti in da doseže interpretacijsko plastiko tudi v akustično šibkih dvoranah, kakršna je v Kulturnem domu. Marsikaj bi lahko še dodali tudi k interpretativnim zasnovam in ustvarjanjem dirigenta, ki je dosegel izrazito oblikovalno prodornost pri posameznih dalih tako, da smo bili deležni zares žlahtne muzike. Bil je večer, kakršni o? stanejo v spominu. Ivan Slič RAFKO DOLHAR iz planin V založbi «Mladike» je v teh dneh izšla že tretja knjiga tržaškega zdravnika dr. Rafka Dolharja z naslovom «Pot iz planin». Avtor jo je posvetil spominu padlim v gorah. Knjiga vsebuje 15 kratkih spisov, bolje črtic, v katerih opisuje svoje vtise s planinskih tur po Zahodnih Julijcih. Pred čitateljem se odkrivajo gorske lepote Velike Ponce. Triglava, Krniške Špice, Bele Špice, Garn-sovke, Dveh špic in drugih vrhov v vsej njihovi prirodni veličastnosti' v vsakovrstnih vremenskih pogojih in urah dneva in noči. Pa ne le to, avtor se na svojih pohodih poglablja vase, v intimnost svojih čustev in razmišljanj m pri tem prihaja do spoznanj in ugotovitev, ki mu jih odkriva planinski svet. Tako je po eni strani zazrt v odmaknjenost gor* skega mogočja, po drugi strani pa lovi utrip sveta v dolini, ki je tako različen od gorskega miru in ki že razteza svoje lovke tudi v to poslednjo oazo zemeljskega miru. Avtorjevo razmišljanje je preprosto, neposredno, bolj čustveno kot filozofsko pogojeno. Bralcu se nehote ponuja vtis. da ima zgolj vlogo prijetnega spremljevalca na gorskih stezah in policah. Vsekakor je pisec močnejši pri opisovanju in slikanju planinskega sveta. Z dokaj k'e-nim jezikom zna povedati, kar občuti in kar vidi. Pri tem se ne ponavlja, pač pa zna ob vsakokratni vidljivi lepoti najti tudi sozvočen besedni odmev. Tako se človeku ob njegovem opisu na trenutke zazdi, da je sam sredi tega njegovega sveta, to pa prav gotovo pomeni, da so njegovi opisi prepričljivi, verni in iskreni. Vložene celostranske fotografije gorskih motivov so prav tako piščevo delo in ne le likovno in oblikovno, temveč tudi kvalitetno dopolnjujejo knjigo in tvorijo skupno z besedilom zaokroženo celoto. Bo najbrž že tako,. da se resničnemu gorniku planinska tematika na enak način oblikuje tako v besedi kot v fotografiji in da zato fotografija ne more biti manj prepričljiva kot je lahko pisana izpoved. Knjigo, po kateri bodo ljubitelji planin in gorskih vrhov radi segali, je opremil Edvard Žerjal, natisnila pa tiskarna Graphart v Trstu. Izšla je v 500 izvodih. j. k. .............................................................................................................................................................................. JANKO MESSNER OSTRO IN POLEMIČNO O KOROŠKIH ZADEVAH Z as ramo vane i... združite se! i (Nadaljevanje na 10. strani\ Založba Partizanska knjiga izdaja posebno knjižno zbirko polemik. V tej zbirki je nedavno izšla knjiga Josipa Vidmarja «K našemu trenutku», nato knjiga Jožeta Javorška «Samotni jezdec» in zdaj knjiga polemik koroškega profesorja, pisatelja Janka Messnerja «ZASRAMOVANCI... ZDRUŽITE SE!» Messnerjeva knjiga je izredno aktualna. Ker je položaj koroških Slovencev v današnji Avstriji podoben položaju med osvobodilno borbo, je bila prav Partizanska knjiga poklicana, da da svoj prispevek boju za pravice koroških Slovencev. Ta njen prispevek je polemična knjiga spisov, govorov, pisem, vprašanj, dopisov Janka Messnerja, ki kot koroški Slovenec živi sredi boja za pravice svojega ljudstva. Knjiga prinaša večinoma ponatise, deloma pa tudi nekatere nove avtorjeve zapise o nekaterih aktualnih vprašanjih koroških Slovencev. Pri tem gre za predna- šanje aktualnih problemov današnjega časa iz radikalnih avtorjevih stališč, ki se razlikujejo od nekaterih stališč političnih predstavnikov koroških Slovencev. Gre v bistvu za Messnerjevo osebno prizadetost in njegovo odločno prizadevanje za izpolnitev osnovnih pravic Slovencev, ki so zajam-šene tudi z mednarodnimi pogodbami. Bralec bo iz avtorjevih zapisov spoznal osnovne probleme, še bolj pa bo spoznal kakšne borbe se danes vrše na koroških tleh in v kako težkem položaju so pri tem Slovenci pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic. Knjiga vsebuje vrsto polemik z raznimi avstrijskimi forumi od deželnih do zveznih, z raznimi funkcionarji od lokalnih do samega zveznega kanclerja, vsebuje polemike z avstrijskimi časopisi in strankami zlasti s socialistično stranko, iz katere je Messner bil izključen zaradi izjave svojega soglasja z avstrijsko komunistično partijo. Messnerjene polemike se nanašajo tudi na nekatere slovenske predstavnike političnega življenja, na nekatere koroške funkcionarje, ki se boje priznati, da so Slovenci itd. Gre torej za ostra, neizprosna in bojevita stališča, ki se močno razlikujejo od večkrat spravljivega tona drugih avtorjev in poročevalcev, saj Messner odkrito, bojevito, brez ozira na levo in desno piše o žgočih problemih. Messner opozarja na resnico, poziva naj odkrito pogledamo resnici v oči in naj se odločno borimo za koroške Slovence, da ne bo prepozno. Kot pravi avtor sam, v njegovih spisih ni nič neresničnega, nič izmišljenega. Vse. kar je zapisal, je dokumentirano in prepričan je, da ima tudi prav, pa čeprav je že v naprej skeptičen o uspehu svoje knjige na Koroškem, pa tudi na morda neprijazno stališče v matični domovini. Sicer pa gre njemu samo za resnico in izpoved o njej. Si. Ru. PRIMORSKI DNEVNIK (? 18. decembra 1974 LEPA POBUDA BEOGRAJSKE NARODNE KNJIGE SLOVENSKI PESNIKI V SRBSKEM PREVODU V šestih knjigah izidejo izbori šestih naših pesnikov Prehajamo od besed k dejanjem pri medsebojnem spoznavanju jugoslovanskih narodov, je dejal direktor beograjske založbe Narodna knjiga, ko je slovenski javnosti predstavil nov komplet šestih knjig s prevodi sodobnih slovenskih pesnikov v srbščino. Založba Narodna knjiga, ki se s svojimi izdajami vse bolj uveljavlja na širšem jugoslovanskem knjižnem trgu, je lani izdala prvi komplet šestih knjig moderne slovenske proze. Zdaj je dala na trg šest modernih slovenskih pesnikov, za prihodnje leto pa ima v načrtu izdajo štirih knjig sodobne slovenske drame. Ker istočasno Narodna knjiga izdaja tudi sodobno makedonsko prozo in poezijo v srbskem prevodu in pripravlja izbor dramatike ter e-sejistike, je s to akcijo v resnici storila veliko za medsebojno spoznavanje jugoslovanskih narodov. Petnajst let je bilo to delo zanemarjeno aH pa vsaj nesistematično. Sedanja akcija in izdaja knjig predstavlja pomemben prelomnik na tem področju. Zlasti še. ker je založba Narodna knjiga dala pobudo, ki jo bo povzela Cankarjeva založba v Ljubljani. Tudi ta založba naj bi posnemala Narodno knjigo in slovenskim bralcem približala sodobno srbsko prozo in sodobno srbsko poezijo. Akcija medsebojnega zbliževanja in konkretnega spoznavanja naj bi se razširila tudi v Slovenijo, kjer naj bi tako dobili izbore iz sodobne srbske in če bi šlo vse po sreči, tudi makedonske umetnosti. Ker je prvo kolo šestih knjig sodobne slovenske proze naletelo na ugoden odmev in je založba zbrala kakih 200 odmevov v tisku, prodala pa tudi že lepo število kompletov celotne izdaje, (3000 izvodov), je utemeljeno prepričanje, da bo tudi šest knjig sodobne slovenske poezije naletelo na prav tak ali še ugodnejši sprejem, kar bo samo vzpodbuda za nadaljnje delo. Narodna knjiga upa to akcijo nadaljevati, čeprav se za zdaj za dela klasikov ni odločila, ker jih tako ali drugače študenti v Srbiji spoznavajo preko obveznega šolskega programa. Poudarek je torej na sodobni književnosti, pri čemer je založba seveda morala prej premagati vrsto težav. Od prevajalcev do uredniških kriterijev. Zdaj je šest novih knjig v javnosti in preko njih lahko spoznamo pomembnost te akcije, ki bo slovensko moderno poezijo približala najširšemu jugoslovanskemu bralstvu. V izboru šestih sodobnih pesnikov so zastopani Edvard Kocbek, Dane Zaje, Gregor Strniša. Kajetan Kovič, Tomaž Šalamun in Veno Taufer. Vsak od njih s po eno lepo opremljeno knjigo, ki ima ne samo srbski prevod pesmi, temveč tudi slovenski original in uvodno besedo. Izbor iz poezije Edvarda Kocbeka je pripravil Andrej Inkret, ki je napisal tudi predgovor. Prevajalka je bila Tatjana Detiček. Dane Zaje je predstavljen v izboru vse svoje poezije, ki ga je pripravila Roksanda Njeguš. Ta je napisala knjigi tudi predgovor in prevedla pesmi Gregor Strnša se predstavlja z uvodno besedo Janeza Staneta. Sicer va je tudi njegove pesmi prevedla Roksanda Njeguš. Kovica predstavlja v uvodni besedi Jože Snoj, kot prevajalka pa Ta*;-ana D?tiček. Poezijo Tomaža Šalamuna je za to objavo izbral Janko Kos, medtem ko je uvod napisal Niko Grajenauer. Pesmi je prevedel Dejan Poznanovič Poezijo Vena Tauferja je izbral in jo v uvodni besedi predstavi Niko Grafenauer. medtem, ko je pesmi prevedla Marija Mitrovic Pomen zbirke slovenske poezije v srbskem prevodu ima mnogo širši pomen kot se morda to zdi na prvi pog'ed. že izbor sam je dober in reprezentativen. Ne sicer v pogledu reprezentance, temveč zato, ker predstavlja v izboru najboljše stvaritve vsakega predstavljenega pesnka. Pri tem. bodo te knjige zanimive tudi za slovenskega bralca, ki glede vseh pesnikov nima na razpolago podobnih izborov Edvard Kocbek in Tomaž Šalamun nimata svojega izbora poezije v slovenščini, Zajcev izbor pa je že zastarel. Izbor lirike Gregorja Strniše je šele v tisku in ga je sedanja izdaja prehitela Tako bodo tudi. slovenski bralci lahko segali po teh knjigah, ki kažejo pesnike v izboru njihovih najboljših stvaritev. Pomembni so uvodi, ki so jih pisali deloma slovenski, deloma mogoča, ampak bi bila le še bolj poslabšala gospodarski položaj v državi. Tudi podržavljenih podjetij ni mogel Allende vrniti lastnikom, kajti to bi povzročilo še ob-čutnejši zastoj v proizvodnji. Čilska hunta js koj po krvavem državnem udaru na vse vetrove razbobnala, da bo v najkrajšem času uredila gospodarstvo. To ji ni uspelo, kar je tudi razumljivo, kajti v fašističnem režimu je gospodarski napredek nemogoč. Čile je prizadela tudi energetska kriza, ki je vrednost valute pahnila silovito navzdol. Cene bakra, ki pomeni Čilu glavni vir tujih valut, so sicer narastle, vendar v manjšem merilu, kakor cene žita, mesa, industrijskih izdelkov ter zlasti nafte, torej blaga, ki ga mora ta država uvažati. Tudi pomorske prevoznine so se močno podražile. Zaradi vsega tega ni bilo mogoče znižati kroničnega primanjkljaja v čilski zunanjetrgovinski bilanci. Ta je celo še ob- (Illltllllliiiklltllllllllllllllllllllllllltllllllllllllliiiiiilinif(illllllllllll(ilrlllll1lllllllllll1llllllllllini">t(fiifl"liu srbski kritiki, vsi pa taki, ki so se doslej manj ukvarjali s poezijo. Razen tega pa bodo na ta način slovenski avtorji preko te dvojezične izdaje laže prihajali v širšo javnost, ne samo domačo temveč tudi tujo, saj je znano, da se tudi kulturni delavci, založniki in prevajalci težko znajdejo v jugoslovanskem mnogonacionalnem kulturnem prostoru. In če bo akcija beograjske Narodne knjige rodila ustrezno akcijo v Ljubljani in Skopju, bo pomen nove knjižne zbirke še toliko večji. Upati smemo, da bo šest knjig moderne slovenske lirike naletelo na ugoden sprejem v širši jugoslovanski javnosti, kateri predvsem so knjige namenjene. Če je že prvih šest knjig sodobne proze naletelo na dober sprejem (predstavljeni so bili večinoma pisci docela neznani srbski javnosti), potem smemo pričakovati na še ugodnejši sprejem slovenske moderne poezije, ki je vsekakor bolj znana in katero predstavljajo tudi v širši jugoslovanski javnosti bolj ali manj znana imena. si. Ru. Značilna kraška hiša z «baladur je m» in prizidanim ognjiščem, pokritim s skrlji ltitifiiiaiiiiiiiiiiiililiii>liuifiititlllllii>>iitti)iiiiiiililliilililiill>iflliliiil>>i>liiillll>i>itii>lilllMllfllllillillllllllf ..................................lil OBRAČUN PO PETNAJSTIH MESECIH OD UDARA Celo njegovi pristaši Pinochetu ne verjamejo Piače so se sicer krepko dvignile, zato so se cene povišale za trikrat več - Brezposelnih vedno več - Vedno več je tudi lačnih «Naslov prvaka mušje teže sem izgubil, ker se med treningom nisem mogel dovolj nahraniti. Kaj hočete, ženo imam ter otroka, za vse pa ni bilo dovolj hrane». To je izjavil pred nekaj tedni časnikarjem čilski boksar E. Iluf. Petnajst mesecev je že minilo, odkar je vojaška hunta septembra 1973 z orožjem prevzela oblast in v krvi zatrla svobodo. V vsem tem času ni fašističnemu režimu v Santiagu še uspelo zavreti inflacije ter skrčiti število brezposelnih. Nasprotno: inflacija se je še razbohotila, ljudje trpijo že lakoto, brezposelnost se veča. Več kakor 10 odstotkov delovne sile je na cesti, vojaška hunta pa je morala v poslednjih osmih mesecih kar trinajstkrat razvrednotiti že itak šibak eseudo. Četudi s težavami, ki so mu jih povzročali domači in tuji kapitalisti je Al-lendejev gospodarski načrt napredoval po poti socializma, pravi na primer rimski list «H Globo»; povrnitev nazaj nikakor ni bila BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI TV -15 Str. 5 Silvo Teršek: STAREŠINSKI PODMLADEK JLA Obiskali smo vojaško gimnazijo v Ljubljani Str. 8-9 Od Alameina do Berlina Str. 16 Janko Perat: PUŠČAVSKE BITKE Horosko OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na programu je potovanje ki pa ne bo poslovnega značaja. Popolno razumevanje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) V dopoldanskih urah vam bo šlo vse prav, popoldne pa bodite bolj previdni. Iskrenost bo odgovor o-pravljivcem. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Z nekom se boste sestali in prišlo bo do pomembnih sklepov. Ne zvračajte krivde na druge, ko ste krivi sami. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neka vest bo prinesla zadoščenje in upe za boljšo bodočnost. Ne družite se z neznanci. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ubrati boste morali novo pot, kajti star sistem je opovedal. Neka oseba se zanima za vas. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odkrili boste nove možnosti. V družbi z znanci boste prišli do neprijetnega spoznanja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Lepi predlogi in nasveti, toda sklepe boste morali sami izvajati. Bodite čimbolj uravnovešeni, da ne bo napak. ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Manjši spor poslovnega značaja. Ohranite mirno kri. Dolgočasno vzdušje, za katero ste sami krivi. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Odlično se boste počutili, kar vam bo pomagalo, da boste svoje o-pravke pravočasno izvršili. Ljubosumni boste. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro boste izvedli svoje delo, kar vam bo prineslo veliko dobička. Srečanje vas bo razveselilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preden se za novo delo odločite, premislite. Popustiti boste morali, da bo v družini mir. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Svetovati boste morali v zadevi, ki ne bo prijetna. Delali boste načrte za bližnjo in daljno bodočnost. čutno narastel in danes niti tisti, ki so se za časa Allendeja močno ogrevali za preusmeritev na desno, ne verjamejo več, da bo Pinochet kos težavam. V manj premožnih slojih se morajo številne čilske družine odpovedati ali zajtrku ali kosilu, oziroma večerji. Revščina je kar o-tipljiva, opaža se povsod. Da bi si naš bralec ustvaril temeljito sliko o tragediji, ki jo preživlja čilsko ljudstvo, zadostuje le nekaj zgovornih podatkov: od septembra 1973 (državni udar) do danes so se plače sicer dvignile za 1112,8 odstotka, cene pa za 3000 odstotkov! Sladkor, ki je pred nastopom vojaške hunte, stal 24 eseudov, gre danes po 1.000 eseudov za kilogram, kar pomeni, da se je podražil za 4120 odstotkov. Cena riža se je povzpela od 3,40 na 840 eseudov za kg, torej za 250-krat. Cena kruhu je narastla za 63-krat — od 4,50 na 285 eseudov za kg. Avtobusni vozovnici, ki je poprej stala 3,50 e-seuda, je cena poskočila za 500-krat, to je na 150 eseudov. Kako naj se preživlja povprečna čilska družina, ki so se ji mesečni dohodki zvišali komaj enajstkrat? Živa resnica današnjega Čila, kakor kaže, nikakor ne zaskrbljuje Pi-noehetove hunte. Generali hočejo trmoglavo nadaljevati z dosedanjo gospodarsko politiko, pa tudi če po-mre od lakote še toliko ljudi. Pinochet upa na pomoč večdržavnih («multinacionalnih») družb, na tuje investicije, na pravcato poplavo dolarjev, ki naj bi jih privabila v Čile cenena delovna sila. Delavci stanejo v resnici malo, skoraj nič, saj prepoveduje vojaška hunta vsako sindikalno dejavnost in stavke (in javna politična zborovanja). Gospodarski čudež, ki ga je bil napovedal Pinochet, se torej ni uresničil in se tudi ne bo. Ljudje se naprej hranijo s kruhom in čajem in revščino jim bereš z obraza, eseudo pa sistematično zgublja na vrednosti. Generalom to ne kvari teka, jesti imajo dovolj, gor-jač in mučilnic pa tudi. —sg NA FILMSKIH PLATNIH Patrick Longchamps: «Simona» «Simona» je italijansko-belgijski film Belgijca Patricka Longchamp-sa, posnet po romanu uveljavljenega erotičnega pisatelja Ge-orgesa Batailla «Histoire d'oeil». Čudna zmes «kulturnega» navdiha in čisto komercialne operacije, ki temelji na protagonistki Lauri Antonelli (poleg nje igrata še Raj Vallone in zanimiva Margot Saint'Ange). Vendar daje ta zmes boljše rezultate, kot bi lahko pričakovali: Longchamps se ne ustavlja veliko ob «kulturni» komponenti, ki mu je le priložnost za fantastično vizualizacijo. Gre pač za o-čitno «flamski» film, čeprav pripomore k tej fantastiki tudi fotografija Italijana Aiaceja Parolina. Morda je kak moment pretiran ali zgolj zunanjski, v celoti pa gre za film, ki nudi kak motiv zanimivosti. zgodbo (po romanu Viilliama Petra Blattyja), če ne celo za očitno cerkveno propagando. Tudi z vidika učinkovitosti, ki jo reklama obeta, je film popoln polom, brez vsakega fantastičnega vzdušja. Reši se le malo komponent: u-vod filma; glasba Pendereckega, Weberna, Oldfielda idr.; obraz Maxa von Sydowa (v vlogi preganjalca duhov). Režija Williama Friedkina, ki je precej obetal predvsem s filmom «Quella notte inventarono lo spogliarello» (a tudi «II braccio violento della legge» je bil vsaj tehnično spreten film), je pa v tem filmu povsem odsotna. Prejeli smo Libri e riviste d'ttalia. Mesečni informacijski pregled kulturnega in bibliografskega dogajanja v Italiji. Izdaja informacijska služba pri predsedstvu ministrskega sveta v Rimu. V LJUBLJANI JE UMRL NAS PRIMORSKI ROJAK Plodno življenje Toneta Batagelja Kakor smo že objavili, je pred dnevi v Ljubljani umrl Tone Ba-tagelj - Nino, primorski rojak, ki se je v svojem dolgem življenju veliko udejstvoval v javnem in kulturnem življenju. Tone Batagelj se je rodil pred 80 leti v Šturjah v Vipavski dolini, srednje šole je obiskoval v Ljubljani, koj ob izbruhu prve svetovne vojne so ga mobilizirali in poslali proti Rusiji, kjer je kmalu prišel v ujetništvo in se že v avgustu 1916. leta v Kijevu priključil jugoslovanskim prostovoljcem. Njegovo vojaško enoto so poslali v Murmansk, kjer pa so se prostovoljci uprli, ker niso hoteli biti vključeni v zavezniški intervencijski korpus proti novi revolucionarni sovjetski vladi. Jugoslovanskim prostovoljcem na področju Murmanska je uspelo, da so tudi njih premestili na solunsko fronto, kjer so se z ostalo srbsko vojsko in zavezniškimi enotami borili za osvoboditev Srbije oziroma Jugoslavije. Tone Batagelj se je udeležil torej zaključnih bojev na solunskem bojišču in dalje do osvoboditve Srbije. Po končani vojni je prišel v Ljubljano, kjer je nadaljeval študije na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral na pravni fakulteti. Koj zatem se je zaposlil. Nova država, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je poslala na svojo zahodno mejo, na mejo z Italijo, bivše protiavstrijske pre-porodovce in jugoslovanske prostovoljce za obmejne policijske komisarje, da bi morebiti vzdrževali stike s Slovenci in Hrvati, ki so ostali v Italiji pod fašizmom, da bi jih hrabrili v odporu proti fašizmu. Toneta Batagelja so poslali na Gorenjsko, na Jesenice, prostovoljca Bravničarja iz Tolmina na Rakek, Opatijca Franja Ujči-ča pa na Sušak. Jugoslovanske oblasti so imele pri tej izbiri srečno roko, ker so ti trije prvi zastopniki Jugoslavije ob meji napravili veliko dobrega za Slovence in Hrvate, ki so ostali pod fašistično zasedbo. Toneta Baragelja je poznala vsa Goriška. Naši ljudje, ki so potovali legalno preko Jesenic ali ilegalno prestopali mejo čez bohinjske hribe, ali pa tudi s potnimi listi potovali skozi Jugoslavijo kam po svetu, n. pr. v Francijo so vedeli za komisarja, ki ljudem, ki jih je preganjal fašizem, ni le pomagal, ampak je zanje tudi skrbel. Razni italijanski antifašisti, ki so bežali pred zasledovalci OV RE, so vedeli, da je njihovo pribežališče Jesenice, kjer jih bo tamkajšnji komisar oskrbel s potrebnimi potnimi listinami najprej za tranzit preko Avstrije, nato pa še preko Švice v Francijo. Batagelj je pomagal tudi tistim slovenskim in italijanskim političnim beguncem, ki so jih kasnejši jugoslovanski režimi pod kraljevo diktaturo preganjali v lastni državi kot komuniste, republikance. Verjetno bi se bil Tone Batagelj bolje počutil kot pravnik v kakšni drugi pravniški službi, to- ............................................................................................................................. ZLE POSLEDICE CIVILIZACIJE Človek se sam ubija Svinec v krvi - Drobnoživke ne zadoščajo več William Friedkin: «The Exorcist» Filmu Williama Friedkina «The Exorcist» (L'esorcista, 1973) dajemo nalašč obratno pozornost od tiste, ki jo je občinstvu vsilila spretna propaganda. Film je namreč po našem mnenju povsem nevreden velikega uspeha. Ne le da gre za povsem, reakcionarno Med nekaterimi zgodovinarji je razširjena dokaj sugestivna pa čeprav neutemeljena domneva o vzrokih propada starorimskega cesarstva. Do tega naj bi bilo prišlo zaradi postopne organske slabitve vodilnega sloja, ki je bil na oblasti, in sicer naj bi se bili pa-triciji nevede sistematično zastrupljali z žlahtnimi vini, katere so hranili tudi v svinčenih amforah. Vino naj bi se navzelo strupenega svinca in ta naj bi se jel v vse večji meri pretakati po njihovem krvnem obtoku. Danes vina seveda ne hranimo v svinčenih amforah ali drugih podobnih posodah in vendar preži nevarnost zastrupitve za svincem na nas bolj kot kdajko-li. Hrana in pijača, ki ju vsak dan uživamo, nista vselej pristni, in sicer bodisi zaradi raznih potvorb, h katerim sili proizvajalce dobičkarstvo, kot tudi spričo specifičnih zahtev sodobnega načina industrijskega hranjenja in pakiranja živilskih potrebščin. Embalažna sredstva od papirja do lepenke in kovin vsebujejo pač zdravju škodljive snovi, ako niso ustrezno predelani, oziroma niso živila primerno obvarovana pred škodljivimi učinki teh snovi. V resnici ministrstvo za zdravstvo pri nas nadzira izdelovanje nekaterih vrst embalažnih sredstev za živila. Sicer pa uživamo z vsakdanjo hrano usedline najrazličnejših strupenih tvarin, ki jih naha-mo v ozračju in vodi Strokovnjaki so ugotovili, da se v človeškem organizmu zgoščuje vse več svinca; njegova količina v krvi se zaskrbljujoče dviga. Od kod ta svinec? Britanski znanstveniki in raziskovalci s helsinške u-niverze pa tudi kalifornijski urad za zdravstvo pripisujejo pojav naraščajočemu okuževanju okolja s strani tovarn, zlasti pa avtomobilov. Slednje poganja bencin. Ta vsebuje določeno količino svinca, ki se v obliki strupenih hlapov spušča iz izpušnih cevi. Nekaj motornih vozil seveda še ne more o-groziti človekovega zdravja, toda pomislimo, koliko avtomobilov kroži vsak dan po naših ulicah in cestah in koliko strupenih plinov sproščajo! V mestih pešca včasih kar duši. Posledice so vidne; sledove svinca, se pravi njesove u-scdline, zapažam i ob pločnikih, na balkonih obcestnih poslopij. Okuževanje ozračja in voda, kot rečeno, slabi človeški organizem in zaradi tega se veča poraba zdravil, ki «čistijo» krvni obtok in jetra. Posebn je razširjen preparat «elmitol», ki čisti sečne cevi. Res je, da narava sama uničuje umetne škodljive snovi: v zemlji je na primer nič koliko bakterij, ki avtomatično uničujejo, denimo, ogljikov in dušikov oksid ter med drugim tudi DDT. Toda spričo silovitega prodiranja industrije in motorizacije te bakterije ne bodo več zadoščale. In kaj tedaj? Zdravila seveda, a to pomeni, da se sami že vnaprej obsojamo na postopno agonijo, namesto, da bi se lotili temeljite «preventivne» akcije za preprečevanje zastrupljanja okolja in sploh pobijanja naravnega ravnotežja. —sg y da čutil je, da tu na meji izpolnjuje posebno poslanstvo, da v boljši luči prikazuje matično deželo Jugoslavijo, kot je v resnici bila. Kot razumnik in še posebno kot pesnik je skrbel tudi za nekakšno duhovno tihotapstvo. Navezal je namreč stike z Jugoslovansko matico, z njenim predsednikom dr. Pretnarjem in s starim kulturnim delavcem v Trstu pod Avstrijo Mahkoto, tistim Mahkoto, ki je bil nekoč steber tržaškega slovenskega gledališča. Pretnar in Mah-kota sta mu pošiljala zaboje knjig na Jesenice in ta čudni komisar jih je preko primorskih beguncev spravljal preko gorskih prelazov med slovenske ljudi na Primorskem. Ko je leta 1919 Tone Batagelj prišel v Ljubljano, nad katero ni več strašil dvoglavi avstrijski o-rel, je hotel skupaj z nekaterimi jugoslovanskimi prostovoljci, ki so bili doma z onstran nove meje z Italijo, postaviti jedro odpora proti italijanski zasedbi na Primorskem. Še pred rapalsko pogodbo so prepotovali vse kraje in spletli gosto mrežo zaupnikov, pripravljenih na odpor proti naraščajočemu fašizmu. Kasneje pa je pomagal in reševal ljudi, ki so zaradi svoje nepopustljive slovenske zavesti morali od doma pred fašističnim terorjem. Ko je fašizem v zadnjih dvajsetih letih zatrl sleherno možnost slovenskega prosvetnega in kulturnega življenja na Primorskem in so mladi slovenski ljudje na fašistično nasilje odgovarjali z drznimi akcijami, je bil Batagelj na njihovi strani in jim pomagal. Tigrovska organizacija ga je. imela za svojega, saj je v potrebi njenim članom varoval hrbet pred fašistično strahovlado, pa tudi pred nacistično peto kolono v zadnjih letih stare Jugoslavije. V raznih procesih pred fašističnim posebnim tribunalom so fašistični tožilci obtoženim očitali še kot posebno zlo to, da so v protifašističnem odporu sodelovali z Batageljem. Po procesu proti bazoviškim junakom, v septembru 1930, je rimska fašistična vlada zahtevala od jugoslovanskih oblasti, da morajo Batagelja odstraniti z meje. In res so Batagelja premestili v Beograd, kjer so mu pozneje, ko je bilo že prepozno, naročili, naj organizira napol tajno ustanovo «Ujka», katere naloga bi bila. zbirati podatke o nacifašističnih pe-tokolonaških silah v Jugoslaviji. Nacistični valj, ki se je začel premikati 1. septembra ' 1939, se je v aprilu 1941 privalil do Beograda. Batagelja so malo pred tem mobilizirali v jugoslovansko vojsko. Nemške čete pa so ga zajele pri Sarajevu in ga odpeljale v nemško ujetništvo, od koder so ga pripeljali v berlinske zapore Gestapa, da bi ga zasliševali o delovanju tigrovskih organizacij. V tem primeru ga je reševal status vojnega ujetnika. V vojaških taboriščih je bil Tone Batagelj med vodilnimi ljudmi, ki so se o-predelili za novo Jugoslavijo. Pozneje, po vojni je dobil tako od SR Slovenije kot od SR Hrvatske številna priznanja in odlikovanja za dolgoletno predvojno antifašistično sodelovanje ter za sodelovanje za zmago narodnoosvobodilnih sil, k čemur je prispeval z organiziranjem jugoslovanskih vojnih ujetnikov v nemških taboriščih. Končno se je Tone Batagelj, po vojni, mogel posvetiti tudi svojemu intimnemu klicu - pesniko-vanju. Že v mladih letih je bil znan med učenci slovenske moderne po svojih pesmih, ki jih je revija «Slovan» objavljala v letih 1915 in 1916. Prof. Joža Mahnič je v VI. knjigi Zgodovine slovenskega slovstva potrdil veljavo Ba-tageljevih pesmi, ki izpovedujejo «zdaj v izdelanem, zdaj tršem slogu toplo domačnost in nežno ljubezen, vojno grozo in slast do življenja». Kot drugi slovenski pesniki, ki so se znašli v ruskem ujetništvu, je tudi Batagelj spesnil svoj ciklus pesmi iz Sibirije. Po zadnji vojni ; a je napisal več pesmi, ki so jih objavili tržaški «Galeb», «Jadranski koledar» in še kaka druga zamejska publikacija. Pesnikoval je pravzaprav do konca svojega življenja, dokler mu bolezen in smrt nista zameglila pogleda. ALBERT REJEC 8.30 12.30 12.55 13.30 14.10 15.00 17.00 17.15 17.45 18.45 19.15 20.00 20.40 21.45 22.45 16.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 ¡.10, 16.00 16.25 18.00 19.10 19.30 20.05 2.20 19.55 20.15 20.30 21.20 SREDA, 18. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL - 11.30 Šola Poljudna znanost: Westerni Anketa o poklicih DNEVNIK Danes v parlamentu Vzgojni problemi: Učenje jezikov - 17.00 Šola DNEVNIK Program za najmlajše: Očka, tudi jaz hočem Luno Program za mladino Poljudna znanost: Poveljniki druge svetovne vojne: YAMAMOTO Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK NEKI MARCONI Ob 100-letnici rojstva velikega znanstvenika Guglielma Marconija Športna sreda DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Madonna di Campiglio: SVETOVNO PRVENSTVO V MOŠKEM SLALOMU Športni dnevnik Ob sedmih zvečer Večerni koncert: DUO SELMI - DONGELLINI DNEVNIK VOHUNI Film je režiral Henry - Georges Clouzot, v glavnih vlogah pa igrajo Vera Clouzot, Kurt Jürgens, Peter Ustinov, Sam Jaffe itd. Aleksa skrijejo v psihiatrični bolnišnici na periferiji Pariza, kamor ga spravi polkovnik, ki je v službi ameriške protivo-hunske službe. Ameriškemu polkovniku uspe «prepričati» direktorja bolnišnice tudi s pomočjo — denarja. Okoli bolniškega gosta pa se začno vrteti dokaj čudni ljudje, vohuni raznih dežel in raznih formacij, tako da postane ozračje v bolnišnici že nevzdržno. Direktor bolnišnice dr. Malic, zaman skuša «vrniti» pacienta, ki pravzaprav ni več tisti, ki bi bil moral biti, pač pa je to nemški znanstvenik, ki je odkril drugi način izdelovanja atomskih bomb, način, ki je razmeroma cenen v primerjavi s prvim načinom. Nadaljevanje prepustimo ekranu JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.50, 15.30 ŠOLA Kras in Slovensko primorje, Petelinji boj, Nove knjige. Gledališče, Varaždin, Školjke, Naša ustava, Otroški vrtec, Glasbeni pouk VHcing Viki: VOTEL ZOB, risani film Košarka: Rabotnički — Borac, neposredni prenos Sprejem mladih v zvezo komunistov Mišek na Marsu, barvna risanka DNEVNIK Film tedna: «DREVO RASTE V BROOKLYNU» Roman «Drevo raste v Brooklynu» je napisala Betty Smith. Po njenem romanu je film napravil Elia Kazan in to že prvo leto po vojni. Znani ameriški režiser je za film angažiral naslednje igralce: Dorothy Mac Guire, Joan Bloudell, James Dunn, Lloyd Nolan, Peggy Ann Garner itd. DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Risanke za otroke DNEVNIK Portret prvaka: GRAHAM HILL, dokumentarec Gostje splitskega festivala 1974 TRST A 6.15, 7.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Avtor in knjiga; 19.35 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Motivi iz filmov. TRST 12.15 Deželne kronike; 15.10 «Dober konec in dober začetek»: napisala Carpinteri in Faraguna; 15.40 O gledaliških prireditvah; 19.30 Deželne kronike. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila: 6 15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 15.00 Iz znanstvenega sveta; 15.30 Poike in valčki; 16.45 Gojenci glasbene šole iz Ajdovščina; 17.15 Premrl, Divertimento za godalni orkester; 18.00 Progresivna glasba; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Literarna oddaja; 21.15 Pisana glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00 15.00, 19 00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.30 Izbran spored; 13.20 Glasbeno-govorni spored; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 17.05 Komorna in simfonična glasba; 17.40 Malo vesolje; 19.30 50 let radijske glasbe; 20.20 Ponovno na sporedu z Modugnom; 21.15 Enrico Roda: «La ragione di questo tuo amo-re»; 22.10 Opravi ji vci. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimen-to»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 17.55 Plošče. III. PROGRAM 8.30 Koncert; 10.00 Schumannove skladbe; 11.40 Na sporedu je Bar-tok; 13.00 Glasba skozi čas: 14.30 Plošče resne glasbe; 17.25 Enotni razred; 17.40 Jazz; 19.15 Večerni koncert; 20.15 V diskoteki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Glasbena pravljica; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti: čebelarstvo; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.45 «Loto vrtiljak»; 16.45 Zvoki in barve orkestra; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Komorni zbor; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam; 19.40 Ansambel Silva Štingla: 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Komorno glasbeni studio; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Panorama sodobne črnske lirike, 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliifliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiitiiiiiiim^ ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Bojan se je napotil k potoku, da pogleda, če niso v njem morda ribe, ki bi jih bilo mogoče uloviti. Pred odhodom je bil namreč mislil tudi na to in vzel s seboj nekaj trnkov, ki si jih je bil sam napravil iz žice. tipanje ga ni varalo. V potoku so bile res ribe in že po prvem poizkusu je potegnil na suho svoj prvi plen. Od veselja je zavriskal na vse grlo. Zoran se je lotil raziskovanja jase in grmovja. V neki globeli je opazil grmičke divjega krompirja. Potegnil je iz žepa nož in pričel z njim grebsti po prsti. Kmalu je iz-grebel prvi gomolj. Bil je sicer mnogo manjši kakor pri gojenem krompirju, a prav tako užiten. Čez dobre pol ure je izgrebel iz tal že lep kup gomoljev divjega krompir-rja in ga zmetal v vrečko. Tistega dne sta dečka na bregu potoka napravila celo pojedino: napekla sta si rib in nakuhala krompirja, da je bilo vsega zadosti za njiju in še za Kunija. Pes se je tako najedel, da je postal len kakor še nikoli. Ko je Bojan pomolzel še lamo in zavrel mleko v kozički, ki sta jo nosila s seboj, je bila sreča popolna. Zadovoljni so vsi štirje legli in zadremali. primorski dnevnik se 18. decembra 1974 Odvetnik sve Služnost prehoda na kraškem zemljišču m e V tej strokovni rubriki naš pravni svetovalec, goriški odvetnik dr. Peter Sanzin, seznanja čitatelje z vsakdanjo problematiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori na vprašanja, ki jih lahko čitateljl naslovijo na uredništvo v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pisarno dr. Sanzlna v Gorici (Ul. Duca d'Aosta 42). Citatelj iz devinsko - nabrežinske občine mi je postavil vprašanje, ki f?a zaradi zanimivosti v celoti Prepišem: «Moj primer bo gotovo zanimal mnogo bralcev Primorskega dnevnika. Zato sem se namenil, da vam ga opišem. V upanju na vaš odgovor se vam že v naprej najlepše zahvaljujem. Pred dobrimi desetimi meseci je neki Tržačan kupil od domačina zemljišče. A to zemljišče nima lastne poti in tudi ne meji na nobeno pot. Prehod je imel prejšnji lastnik; po naši parceli, a se je je Posluževal zelo redko, mogoče je Sel enkrat na leto z vozom in parkrat peš. Tako, sploh ni nobenih sledov o kaki poti in tudi škode sploh ni delal, A sedanji lastnik hoče po vsej sili, da bi vozil po njej z avtom in tovornjakom, ker pravi, da ima vso pravico do poti Takoj ko je kupil, se je delal zelo dobrega in poštenega, tako da mu je moj oče na besedo pustil posekati tudi grmičevje, ki je bilo od ceste do njegove parcele. A vseeno z avtom ni bil še na njej, ker so skale trde m se boji napraviti kak žuljček, je začel skale zasipavati z materialom. ki ga privaža s tovornjaki, tako da si od ceste do svoje parcele pripravlja 5 metrov široko pot. Ko sem mu prejšnji teden ustno povedal, da ne sme voziti, se je razjezil in mi zabrusil, da bi moral tudi grmičevje jaz sam posekati. Zato vas vprašujem, kaj mi je storiti. Ali lahko ustavim tisto zasipanje? Ali ima pravico do poti in koliko naj bo ta široka? Ali ima pravico voziti se vsak dan ven in noter z vsakim vozilom in povzročati škodo, ko prejšnji lastnik te sploh ni delal? Ali imam jaz pravico postaviti žico tudi tam, kjer je pot, kot je bila prej?» Prizadeti mi je tudi priložil jasno skico zemljišč, dohodov in poti. Odgovoril bom najprej z nekaj splošnimi pripombami. Po členu 1051 civilnega zakonika ima vsak lastnik zemljišča pravico do izhoda na javno pot, posebno še če je zemljišče brez lastnega izhoda, ali če je za prizadetega lasten izhod preveč težaven in vezan s prevelikimi stroški. V takem primeru bo «zaprto» zemljišče dobilo izhod po sosedovem terenu, čeprav ob upoštevanju najkrajše razdalje in čim manjše škode za soseda. Jasno sledi torej, da je novi či-tateljev sosed imel in ohranil pravico, da gre na svoje zemljišče po parceli čitateljevega očeta. Drugačen pa je problem spremembe poti in intenzivnejše ali drugačne uporabe prehoda samega. Iz pisma je razvidno, da je prejšnji lastnik le občasno in brez vsake škode hodil po terenu prizadetega čitatelja, medtem ko novi lastnik namerava izkoristiti kupljeno lastnino v čisto druge, nekmečke na- mene, če je res, da bo vozil z avtomobili in tovornjaki. Po členu 1067 c. z. je prepovedano otežkočati služnosti prehoda po tujem terenu, z edino izjemo, da sodna oblast prizna — po členu 1052 c, z. — da je to potrebno za splošno korist poljedeljstva in industrije. Iz pisma ni prav jasno razumeti, v kakšni meri je čitateljev oče dovolil novemu lastniku, da si napravi novo in drugačno ¡>ot. -"'e ni bilo s tem v zvezi kakih posebnih obveznosti, nima sosed nobene pravice, da si napravi novo pot. še najmanj je nasprotni stranki dovoljeno zasipavati čitateljevo zemljišče in si samovoljno delati ce'tno infrastrukturo, široko celih pet metrov: novi lastnik se bo moral zadovoljiti s pravicami, iti jih je s kupoprodajno pogodbo pridobil od prodajalca in ki so bila omejene v občasnem prehodu tako, ida tudi škode sploh ni delal». Prizadeti ima tako pravico, da naslovi priziv na sodišče in doseže ustavitev zasipanja na «novi poti»; lahko ogradi svoje zemljišče in postavi zavarovan vhod ob prejšnjem prehodu z zahtevo, da novi iastnik uporablja prehod z ne večjo pogostostjo. kot ga je uporabljal pred njim prejšnji lastnik terena: skratka, prizadeti čitatelj ne sme imeti nikake posledice in škode zaradi dejstva (ki se ga ne tiče), da je sosedov teren menjal lastnika. čeprav je dana možnost, da se ob hitrem ukrepanju prizadeti lahko direktno protivi utrpeli krivici, svetujem, da se vedno postavi ustrezni zahtevek na sodišče, ker bi se sicer ]ahko dala nasprotni stranki možnost tožbe zaradi nedovoljenega uveljavljanja lastnih pravic (eser-cizio arbitrario delle proprie ra-gioni). KAJ PRINAŠAJO ŠOLSKI POOBLAŠČENI ODLOKI (8) Pokrajinski in vse državni šolski sveti Davčna posvetovalnica Pozor na stare davčne prizive V tej strokovni rubriki naš davčni Izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitatelje z davčnimi novostmi in odgovarja na vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo in sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na uredništvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na strokovne in stanovske organizacije {Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. D. S., svobodni profesionalec na Opčinah nam postavlja naslednje vprašanje, ki ga na kratko povzemamo : «V letih od 1961 do 1966 sem v zapovedanih rokih vložil šest pri-zivov na okrajno davčno komisijo (tcommissione distrettuale») in sicer profi ugotovitvam Uatcertamériti») finančne uprave, ki je oporekala mojim davčnim prijavam *va-nonit glede premičninskega (HM) in dopolnilnega davka (complementare). Po tolikih letih, ko sem že misli!, da so bili moji pri živi ugodno rešeni, so me poklicali na finančno intendanco in mi povedali, da moram do konca tega leta vložiti na kolkovanem papirju za vsak viseči priziv prošnjo, naslovljeno na Davčno komisijo 1. stopnje v Trstu z zahtevo. da mi vzame v pretres moje stare vloge. Ob tej priložnosti so mi izročili besedilo, ki naj aa vsebuje prošnjo. Med drugim naj se sklicujem na meni nepoznan čl. 44 dekreta predsednika republike z dne 26. 10. 1972 št. 636. Prosim, da mi stvar razložites>. Najprej moramo omeniti, da so z dekretom, ki je naveden v vpra- šanju, odpravili prejšnje prizivne komisije in jih nadomestili z novimi. Namesto okrajnih komisij (com-missioni distrettuali) so ustanovili davčne komisije 1. stopnje (Com-missioni tributarie di primo grado);. bivše provincialne komisije so pre-imenovaJi v davčne komisije 2. stopnje (Coitimlssioni tributarie di se-condo grado). V okolišu posameznih tribunalov so ustanovili po eno davčno komisijo 1. stopnje. Tako se morajo n. pr. davčni prizivi iz nabrežinske občine, ki spada v o koliš goriškega tribunala, naslavljati v Gorico, kjer bodo razsojali tudi prizive druge stopnje. Člen 44 že citiranega zakona, ki posebno zanima današnjega vpra-ševalca, naloga vsem davkoi'.v'e-valcem, ki so morebitno imeli viseče prizive, da vložijo na pristojno novo komisijo prošnjo z zahtevo, da se njihov primer obravnava pred na novo ustanovljenim prizivnim organom. Rok za vlaganje traja šest mesecev od umestitve komisije. Datum umestitve posameznih komisij je objavljen v uradnem listu republike, če v predpisanem roku prizadeti ne vložijo prošnje, o kateri govorimo, pri- zivni postopek ugasne. To pa praktično pomeni, da bo dokončno obveljala «ugotovitev» dohodkov, kakršne je zahtevala finančna uprava. Našemu vpraševalcu svetujemo potemtakem, naj prošnje do konca leta vloži, kar mu vsekakor ne bo škodovalo in kvečjemu le koristilo, če bo namreč davčna komisija tudi le delno sprejela njegove prizivne utemeljitve. Prav tako svetujemo vsem tistim, ki se nahajajo v podobnem položaju, da izpolnijo obvezo, ki jim jo v tem pogledu nalaga zakon. Pri tem ni ¡Mtrebno, da čakajo na poziv finančne intendance, v kolikor le-ta ni obvezen. Dolgemu zavlačevanju prizivnih postopkov se. ni čuditi, Pred nedavno poravnavo starih davčnih pen-denc je bilo v vsedržavnem merilu visečih okoli 4 milijone davčnih prizivov. Najnovejših podatkov nimamo pri rokah. Plaz davčnih prizivov se bo sprožil za neposredne davke na dohodke fizičnih in ju-ridičnih oseb šele po prihodnji prijavi, ki ji zapade rok 31. marca 1975. Znano pa je, da se štejejo že . v milijonih prizivi, ki se nanašajo i na posredne davke, kakršen je INVIM, ki so ga uvedli s 1. januarjem 1973. Obveznost, ki je predmet današnjega pogovora, je v bistvu kri vična saj so jo prizadeti izpolnili po določbah starega zakona. Neprimerno manj zamotana bi bila preprosta določba, da bi morale stare komisije predati uradno svoje posle novim organom. Očitno pa finančna uprava računa na nemajhne dohodke od novih kolkov predvsem pa na utrujenost, nevednost in pozabljivost davčnih obvezancev. Pojasnilo avtorja: V člankih, ki obravnavajo določbe o nekaterih novostih v italijanskem šolskem sistemu in o pravnem položaju šolskega — učnega in pomožnega — osebja, so bili «decreti del Presidente della Repubblica», oz. «de-creti delegati» štev. 416 do 42U, izdani na podlagi pooblastilncga zakona štev. 477, imenovani «pooo-laščene odredbe». Ker pa je nekaj poznavalcev pravnega izrazoslovja opozorilo avtorja, da ima slovenska pravna znanost «decrete» za «odloke» in ne za «odredbe», ki da nimajo značaja zakona, avtor sprejema to razširjeno mnenje, čeprav imajo v tem primeru, «pooblaščeni dekreti» le značaj «izvršnih določil» posebnega poobl a stilnega zakona. V italijanski pravni praksi obstajajo namreč drugi zelo jasni «odloki» zakonskega značaja: i(tiiiiiiiELiiitiiiiitiiPiiliiit*iiJiiaiiiiiaBiiiLM«iiiaiiiifiiiriTitiiiiii^iiitiiitiiiiiiiiiiiFiii4iiiriiiiiiiriiiiiiktiiit«iiiiiuiiikLiiiiiipiiiiiijiiiitiiiiiiaiiniia>iiiriaBiiiliaiUi VAŽNO ZA KMETOVALCE IN ZADRUŽNIKE Neposredna prodaja kmetijskih pridelkov kot dobro sredstvo boja proti draginji Kaj pravi o tem državni zakon št. 59 iz leta 1963 Naraščajoča draginja sili manj premožne sloje k omejevanju potrošnje. Čeravno izdatki za hrano ne obremenjujejo družinskega proračuna tako kot nekoč, se stiskanje pasu navadno začne pri prehrani. Tak način reševanja draginje navadno prizadene posredno še kmetovalce, na katere pritiskajo poleg ostalih tudi državni organi z zamrznitvijo cen oziroma z določanjem tako imenovanih političnih cen. Oba načina prizadeneta torej tiste, ki so na družbeni ravni najbolj šibki. In vendar obstajajo nekatere oblike samopomoči, ki bi njihov položaj precej olajšale, Omeniti velja predvsem neposredno prodajo kmetijskih pridelkov, ki daje potrošnikom možnost cenejšega nakupa živil, kmetijskim pridelovalcem pa omogoča, da svoje pridelke bolje vnovčijo. Pomembno je v tem trenutku opozoriti, da državni zakon štev. 59 iz leta 1963 ureja področje neposredne prodaje kmetijskih pridelkov. Pomen tega zakona poudarja tudi nedavna okrožnica kmetijskega ministrstva štev. 60, ki je hotelo s pravilnim tolmačenjem njegove vsebine opo zoriti - tako kmetijske pridelovalce, kot tudi potrošnike, kako naj si pomagajo v sedanjem položaju. KAJ DOLOČA ZAKON? Zakon štev. 59 z dne 9/2/1963 določa, da smejo svoje pridelke pro- Patronat KZ - I NAC svetuje Odkup delovne dobe 1920-26 V tej rubriki naš Izvedenec Boris Slmoneta seznanja člta-telje z vsemi vprašanji v pristojnosti Palronata Kmečke zveze. Za vsa pojasnila se lahko zainteresirani obrnejo na Patronat KZ INAC, lit Cicerone 8/b, tel. 62-785. Urad je odprt vsak dan od G.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa od 8 30 do 12. ure. Vpr.: «INPS je delno pozitivno reSil mojo prošnjo za odkup delovne dobe 1920 26, vendar so mi vsega skupaj priznali le 110 tednov. Lahko na podlagi teja odkupa dosežem svojo neposredno pokojnino? V vednost navajam, da uživam po pokojnem možu minimalno družinsko pokojnino, da imam 67 let in da nimam drugih pokojninskih prispevkov.» Sledi podpis. Odg,- Preden si pobliže ogledamo zadevo naše bralke, je umestno, da analiziramo celoten postopek v zvezi z odkupom delovne dobe 1920 26, saj je med slovenskim prebivalstvom še veliko tistih, ki niso še izkoristili te edinstvene možnosti, da bi si zagotovili svojo lastno pokojnino. Ze pred dobrimi dvanajstimi leti so z zakonom 1. februarja 1962 št. 35 odprli rok. ki je zapadel in so ga še naknadno podaljšali. Z letošnjim zakorom z dne 16. aprila 1974 št. 114 člen 2 sexies pa so spet odprli za neomejen čas rok za odkun delovne dobe med 1. 7. 1920 in 2S. 2. 1926. Med stare išimi delojemalci je veliko tistih, ki so se že okoristili z odkuirom delovne dobe 1920-26, ki ga je zakonodajalec določil za Julijsko krajino in Trident. Pri tem moramo pripomniti, da je priznano le podrejeno delovno razmerje po 15. letu starosti vsakega posameznika, zato v številnih primerih INPS ne prizna celotne dobe. temveč le nekaj mesecev oziroma tednov, Ker je zelo težko ali sploh ne- mogoče dokazati na podlagi dokumentov, da je bil prosilec res v podrejenem delovnem razmerju (delo doma na lastni kmetiji ne pride v poštev), priznava zakon možnost, da se z nadomestno izjavo notarskega akta pred pristojnim uradnikom INPS ali občinskega uslužbenca zapolni to vrzel, saj bi morala biti ta izjava verodostojna slika resničnega položaja. Da se povrnemo k praktičnemu primeru, ki nam ga navaja naša bralka. Vam je INPS odobril odkup dobrih dveh det delovne dobe, ker zakon ne upošteva morebitnega dela pred 15. letom starosti. Z ozirom na Vašo starost bi z vsaj petimi leti prispevkov pri splošnem obveznem zavarovanju dosegli brez na-daljnega minimalno invalidsko pokojnino. Vendar Vam je zavarovalni zavod priznal le 118 namesto 260 potrebnih tedenskih prispevkov. Toda obstaja izhod iz tega položaja: če plačate navedeno vsoto v roku 90 dni, odkar je zavarovalni zavod rešil vašo prošnjo, se smatra, da je bila odkupljena doba v istem mesecu, kot ste predstavili prošnjo. To pa je bistvene važnosti, ker potemtakem zadoščate predpisanemu pogoju enega leta plačanih prispevkov v zadnjem petletju in lahko zaprosite za prostovoljno plačevanje prispevkov v sklad za podrejene delavce pri' splošnem obveznem zavarovanju. Dobri dve leti priscev kov so vam že odobrili, moeli boste torej počakati še 3 leta (odkar je bila vložena prošnja za odkup) in plačati ustrezne tedenske prispevke, dokler ne boste imeli vsega skupaj 5 let (ali 260 tedenskih) plačanih prispevkov. Šele tedaj boste lahko uveljavili svojo pravico do lastne, neposredne pokojnine. V trenutku, ko vam bo INPS nakazal invalidsko pokojnino, pa se bo avtomatično sprožil drugi proces: znesek minimalne družinske pokojnine vam bo zavarovalni zavod zmanjšal, ker vdovi pritiče le 60% pokojnine preminulega zavarovanca, kolikor uživa svojo lastno pokojnino. Z ozirom na celotno zadevo, ki smo si jo na široko ogledali, se morate sami odločiti, katero pot ubrati. Osebno vam svetujem, da brez nobenih pomislekov odkupite tistih 118 tednov in da takoj vložite prošnjo za prostovoljno nakazovanje prispevkov. Uskladitev jugoslovanskih pokojnin Vpr.; «Po konvenciji med Italijo in Jugoslavijo prejemam od marca 1974 dalje tudi jugoslovanski de! pokojnine, a ta jugoslovanski del se mi po zadnji tamkajšnji uskladitvi ni povečal za 5% in za 45 dinarjev. Zakaj?» Odg.; Po sklepu Skupščine Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji so se s 1. julijem povečale za 5% in 45 dinarjev tiste starostne in invalidske pokojnine (družinske pa za 5% in sorazmeren del zneska 45 dinarjev), pri katerih se pri odmeri pokojnine za ugotovitev pokojninske osnove ni upošteval osebni dohodek iz leta 1074. V vašem primeru se je v povprečje osebnega dohodka za ugotovitev pokojninske osnove, gotovo upošteval tudi osebni dohodek iz leta 1974 in se vam zato pokojnina ne bo povečala niti z redno uskladitvijo pokojnin 1. januarja 1975, temveč šele leto kasneje. dnevna soba «dragica» BREST CERKNICA INDUSTRIJA POHIŠTVA JUGOSLAVIJA ^ELOTEN program izdelkov industrije pohištva brest cerknica lahko kupite po izredno ugodnih cenah v «salonu pohištva» v cerknici. salon pohištva je odprt vsak dan neprekinjeno od 9. do 19. ure. ob sobotah od 8. do 13. ure. ■ za devize 5% popusta ■ brezplačna dobava pohištva na dom telefon: 061 - 791-200 - telex: 31-167 dajati neposredno potrošnikom tisti kmetijski pridelovalci, torej neposredni obdelovalci ali čisti kmetje, vodje in lastnik kmetijskih obratov (sem spadajo tudi polkmetje). spo-lovinarji, koloni in pa zadruge in konzorciji, ki so pridelke, namenjene prodaji, pridelali na svojih zemljiščih oziroma v svojih hlevih. Za prodajo na drobno in torej neposredno potrošnikom, ne potrehu-jejo običajnega dovoljenja kot npr. trgovci, dovolj je, da v ta namen vložijo prošnjo v dveh izvodih na župana svoje občine. V prošnji morajo navesti osebne podatke, velikost posestva, zemljišča, odkoder izvirajo pridelki, namenjeni prodaji, vrste pridelkov, ki jih nameravajo prodajati. Prošnji morajo priložiti kazenski list. V prošnji morajo navesti tudi stalen kraj, kjer nameravajo prodajati svoje pridelke. Ni nujno, da so to posebne zgradbe, kioski ali podobne nepremičnine (zgradbe) Dovoljenje ki pa mora župan izdati v teku 15 dni, velja od leta 1964 dalje za celotno državno ozemlje in torej ne samo za domačo ali sosednjo občino Zakon postavlja sicer le dvoje omejitev: da pridelki izvirajo iz zemljišč, ki jih prosilci sami obdelujejo oziroma vodijo in pa da prodajajo svoje pridelke v skladu s higienskimi predpisi. Slednja velja, naravno, za prodajo mesa in mesnih izdelkov. V primeru, da občina zavlačuje z izdajanjem dovoljenja. je najbolje, da se prosilec sam zglasi na občini. V ta namen je dobro, da ve, kakšne so njegove pravice v tej zvezi, konkretno, da sme razen svežih pridelkov, prodajati tudi predelane pridelke Prav to točko je želela razčistiti omenjena ministrska okrožnica štev. 60. KAJ SE SME PRODAJATI? Zakon dovoljuje prodajo vseh pridelkov tako svežih kot predelanih kolikor izvirajo iz lastnih zemljišč in kolikor so bili predelani v lastnem kmetijskem obratu oziroma zadružnem obratu. Okrožnica štev. 60 pojasnjuje, da smejo kmetijski pridelovalci svoje pridelki, predelati v oblike, ki so za prodajo najbolj primerne. To velja predvsem za meso. Kako nai bi sicer kmetijski pridelovalec prodajal na drobno svojo živino odjemalcem če ne bi smel slednje predhodno zaklatt. predelati in shraniti? Iz povedanega sledi, da zakon j štev. 59 govori o redni prodaji pridelkov na stalnem kraju in da torej ne predvideva potujoče prodaje in prodaje, na domovih. VELIKE MOŽNOSTI ZA ZADRUGE Zakon štev. 59 je zlasti pomem-. ben za zadruge oziroma posebno za zadružne hleve, ki lahko, po predhodni ureditvi klavnih in pro-j dajnih prostorov v skladu s hlgien-; skimi predpisi in potem ko so dobili občinsko dovoljenje v prej na-| vedenem roku 15 dni, prodajajo 1 meso neposredno potrošnikom. Do-I bro bi bilo, da bi na to možnost ■ že zdaj mislili člani zadružnega j hleva v Praprotu in člani zadružnega hleva v Jamljah (ki je že dograjen). O možnosti, da bi zadružni hlevi v svoji neposredni okolici razvili takoimenovani «pikniški turizem» in v ta namen prodajali meso za pečenje na žaru bi bilo treba spregovoriti posebej. Vsekakor se zadružnim hlevom ponujajo ugodne možnosti, da bolje vnovčijo svoje pridelke oziroma izdelke. Dr. VLADIMIR V REMEC PRIMORSKI DNEVNIK S 18. decembra 1974 SMUČANJE SVETOVNI IN EVROPSKI POKAL Klammer zmagovalec v St. Moritzu V ženskem slalomu Mittermeierjeva Popolno slavje Avstrije v evropskem pokalu - Prepovedani novi dresi Moški smuk v St. Moritzu bo šel v zgodovino letošnjega svetovnega pokala zaradi diskvalifikacije celotne za-hcdnonerr.ške ekipe. Ni šlo za tehnične napake med smukom samim, temveč za nošnjo nove vrste dresov, katere je FIS prepovedala. Mladi Nemec Veith, ki se je uvrstil na tretje mesto, je bil zato črtan iz vrstnega reda. Svojo drugo zmago je dosegel Franz Klammer, ki je 3210 m dolgo progo z višinsko razliko <105 m presmučal s poprečno brzino nekaj nad 100 km na uro. Izmerili so mu tudi absolutno največjo hitrost v zaključnem delu proge: preko 132 km na uro. Avstrijci so v tem smuku dobesedno pregazili vso ostalo konkurenco in med prvimi 10 dovolili vstop le Italijanoma Planku in Bessonu ter Avstralcu Grablerju, ki je itak avstrijskega porekla. Že med treningi za ta smuk se je nekoliko poškodoval olimpijski prvak Russi. Švica je po Collombinu začasno izgubila še svojega drugega asa in do konca svetovnega pokala se obeta nenavadno močan avstrijski monopol. katerega lahko samo Plank razbije. VRSTNI RED: 1. Klammer (Avstrija) 1'54"72 2. Plank (Italija) I''56' OB 3. Grissmann (Avstrija) 1'56"60 4. Cordin (Avstrija) 1'57"13 5. Grabier (Avstralija) 1'5T'14 6. Margreiter (Avstrija 1'57"57 7. Walcher (Avstrija) 1'57"65 8. Besson (Italija) 1'57"73 9. Zwilling (Avstrija) 1'57"77 10. Tritscher (Avstrija) 1'5#"35 Na lestvici za svetovni pokal je Klammer še povečal vodstvo. Avstrija pa je postala v ekipni razvrstitvi skoraj že nedosegljiva. ženske so končale drugo kolo SP v Cortini. Prvič je bil na sporedu slalom in Avstrijke niso prišle do zmage. V dveh spustih je bila najboljša izkušena Nemka Rosi Mittermeier pred svetovno prvakinjo Serrat, ki je odlično vozila le v drugem spustu. Velike presenečenje je kar četrto mesto Prollove, ki je sicer specialistka za smuk in veleslalom. VRSTNI RED 1. Mittermeier (ZRN) 91"73 2. Serrat (Francija 93"73 3. Zechmeister (ZRN) 94"27 4. Proti (Avstrija) 94"53 5. Kaserer (Avstrija) 94"B0 ŠD PRIMORJE vabi vaščane in simpatizerje Primorja na otvoritev sedeža in novega športnega krožka, ki bo v soboto, 21. t. m„ 21. uri. Ob tej priložnosti bosta nastopila proseška godba in pevski zbor Vasilij Mirk. i Vljudno vabljeni' 6. Clifford (Kanada) 95"08 7. Sackl (Avstrija) 95" 17 S. Jacot (Francija) 95"48 9. Kreiner (Kanada) 95"84 10, Schröll (Avstrija) U6"0o Z odlično vožnjo v slalomu je Pröllova okrepila svoje že izdatno vodstvo. Kot ekipa bo Avstrija tudi v ženski konkurenci nedosegljiva. Tekmovanja za evropski pokal so prinesla veliko zmagoslavje Avstriji. Ženske so tekmovale v Flainu v Franciji. V slalomu je bila prva Stixner. v smuku pa Rudigier. Najboljša italijanska uvrstitev je bilo četrto mesto Mottove v smuku. Italijanka Elzen-baumer pa še vodno vodi v splošni lestvici za evropski pokal. V Laaxu (Švica) sta bila na sporedu dva smuka za moški pokal. Glede prvih štirih mest sta dala oba pov. sem iste rezultate: 1. Engstler. 2. Feyersinger, 3. Witt-Döring, 4. Dörner (vsi Avstrija). Na splošni lestvici je Engstier dohitel specialista v slalomu Stenmarka. Oba imata sedaj 50 točk. k. b. SINOČI V TRSTU Posvet odbojkarskih društev Združenje slovenskih športnih društev je sinoči priredilo na svojem sedežu posvet tržaških in goriških odbojkarskih športnih društev, na katerem so razpravljali o raznih vprašanjih, ki tarejo slovensko zamejsko odbojko. Na dnevnem redu je bil problem trenerjev mentorjev, organizacija devetega mednarodnega odbojkarskega turnirja prijateljstva ter organizacija izpopolnjeval-nih poletnih tečajev. Govor je oil tudi o medsebojnem sodelovanju za boljšo organizacijo raznih tekmovanj. Med drugim se je razpravljalo tudi o ustanovitvi trenerske organizacije, ki naj bi zajela vse zamejske strokovne kadre v vseh panogah. V SOBOTO JE BIL NA SPOREDU DRUGI hR0S ZA TR0FEJ° BORA» Množična udeležba dijakov slovenskih nižjih srednjih šol Vsa pohvala prirediteljem za to nadvse pomembno pobudo Nastopilo je 241 slovenskih fantov in deklet - Velik odziv profesorjev telesne vzgoje - Med šolo in športnimi društvi bi morala obstajati trdnejša vez V organizaciji ŠZ Bor je bilo v soboto na stadionu «1, maj» veliko tekmovanje v krosu. Omeniti moramo, da je bilo to tekmovanje letos že drugič na sporedu, če smo imeli do prvega krosa vsaj zaradi udeležbe kritičen odnos, potem moramo po sobotnem nastopu svoje skrbi in pomisleke odstraniti. Stadion «1. maj» je v soboto zaživel, tako kot redkokdaj. 241 fantov in deklet iz vseh naših šol se je ob glasnem navijanju, ki je raslo od teka do teka, odzvalo vabilu organizatorjev in preizkusilo svoje moči na napornih nastopih. Pri vsem tem moramo pohvaliti odlično organizacijo, ki je v glavnem pripomogla k uspehu tekmovanja samega. Z zadoščenjem pa lahko ugotovimo, da so se vabilu organizatorjev odzvali vsi profesorji telesne vzgoje, ki so pravilno doumeli, da mora med športnimi društvi in šolo vladati trdna vez. Ne smemo namreč pozabiti, da je prav šola tista, ki lahko da in „,,„„,......,.....,„,.....m.....................................imun.................................................................liiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiiNiiiiiliiiiiiin NOGOMET 13. KOLO ITALIJANSKI D LICE Dragocena zmaga Triestine Ponziana prvič poražena Pro Goriiia je v zadnjih minutah osvojila dragoceno točko Trlestina — Montebeliuna 3:1 TRIESTINA: Fontana I, Berti (67. min. Feresin), Lucchetta, Fontana II, De Luca. Veneri, Zamparo. Foresti, Goffi, Tosetto, Dri. 12. Grigollo. MONTEBELLUNA: Prandini, Tur-cato, Bordignon, Babbo (76. min. Po-Jeo), Calzamata, Varnier, Andreis. Visentin, Lovison, Lupo, Cimenti, 12. Matarolo. STRELCI: 18. min. Goffi. 30. in 54. min. Dri, 76. min, Cimenti. KOTI: 8:8 GLEDALCEV: 7000 SODNIK: Clapason iz Aoste Tržaški navijači so vendarle zadovoljno zapustili stadion pri S. Soboti, kjer je v nedeljo Triestina prepričljivo odpravila enajsterico Monte-bellune. Tekma je bila praktično samogovor Triestine, ki je od samega začetka prevzela' pobudo En začela takoj napadati in s tem popolnoma zmedla goste. Predstavniki Montebellune si niso pričakovali tako odločnega starta Triestine. Zgledalo je, da tudi to- .................................Itn.....llliiiimml......................................•■■■■■■■iimiikiiiiiiiiiii 1. ZVEZNA JUGOSLOVANSKA KOŠARKARSKA LIGA Ljubljančani osvojili dragoceni točki v taiku Zadar in Jugoplastika sta trenutno sama v vodstvu krat Triestina ne bo imela sreče. Žoga je bila kot začarana in ni hotela v mrežo, vendar v 18. minuti je dinamični Goffi izkoristil zmedo v kazenskem prostoru gostov in s silovitim strelom povedel. Ta zadetek je vlil nove moči domačinom in popolnoma odrezal noge gostom. Triestina je sedaj zaigrala bolj umirjeno in organizirano predvsem na sredini igrišča, kjer sta se dobro izkazala Fontana II in Foresti. Kljub temu je bil prav V 11. kolu prve zvezne jugoslovanske košarkarske lige je Olimpija gostovala v čačku, kjer je osvojila dve dragoceni točki v tekmi z nevarno ekipo Boraca. Jelovac in tovariši so bili predvsem v ključnih trenutkih samozavestnejši od domačinov in so tako zasluženo zmagali z rekordnim izidom 116:113. Jelovac je igral v reprezentančni formi, saj je dosegel kar 36 točk. V osrednjem srečanju tega kola je Zadar doma premagal neposrednega nasprotnika za končno zmago beograjsko Crveno zvezdo. Junak tekme je bil Krešimir Cošič, ki je dosegel 26 točk, poleg tega pa je bil pod košema neustavljiv. Dobro je zaigral tudi Ostarčevič, medtem ko je pri gostih povsem odpovedal Kapičič, ki je v tem srečanju dosegel le eno točko. Jugoplastika je brez težav premagala reško ekipo Istra vino. V beograjskem derbiju pa je Partizan premagal Radnički FOB, Naj omenimo, da je v tej tekmi Kičanovič dal kar 51 točk, to pa tudi predstavlja rekord lega dela prvenstva. IZIDI 11. KOLA Lokomotiva — Vojvodina 119:80 Zadar - C. zvezda 80:73 Jugoplastika — Istravino 103:93 Bosna — Rabotnički 81:85 Borac — Olimpija 113:116 Beograd — Metalac 100:81 Radnički - Partizan 92:108 LESTVICA Jugoplastika in Zadar 20, Crvena zvezda 18, Olimpija Ljubljana 14, Partizan in Rabotnički 12, Bosna 10. Lokomotiva. Radnički FOB, Beograd, ■iiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiinu.............umni.....t»....... Ti' i Metalac in Borac 8, Istravino 6, Voj. vodina 2. DANAŠNJE KOLO Metalac — Partizan, Istravino — Radnički FOB, Vojvodina — Jugoplastika, Olimpija — Lokomotiva, Rabotnički — Borac (TV-prenos), Crvena zvezda — Bosna, Beograd — Zadar. ITALIJANSKA LIGA Po enotedenskem premoru bo danes start drugega dela prve italijanske košarkarske lige. Današnji spored (začetek ob 21. uri): Canon — Sinudyne, Mobilquattro — Ignis, Fag — Innocenti, Alco — Du-co. Brili — Sapori, Forst — IBP, Brina — Snaidero. BOKS CIUDAD MEXICO, 17. — Mehiški boksar José Ñapóles je ohranil naslov svetovnega prvaka v velter kategoriji. S knockoutom je namreč v tretji rundi odpravil izzivalca Argen-tinca Horacia Saldana. V 13. kolu nogometnega prvenstva «D» lige se je končala nepremagljivost Ponziane, ki je v Veroni nezasluženo vruti Au-daceju doživela poraz Poleg Ponziane je nevričakovana klonila tudi ekipa Legnaga in s tem je Treviso po visok: zmagi nad Pordenonejem (novi trener Triačan Trevisan ni prinesel sreče) povišal prednost nad trojico zasledovalcev, katero poleg Ponziane in Legnaga sestavlja tudi Adriese, ki je zmagala v Bassanu. Dobro se je odrezala tudi Pro Gorizia, ki je v dramatičnem finalu (izključeni so bili trije domačini) izbojevala dragoceno točko. Lep podvig je naredila tudi Triestina. ki je gladko odpravila Montebellunn in s tem so se končno Tržačani wi-nili na zgornji del lestvice. Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili zmago Sampie-treseja v gosteh in Roviga doma, medtem ko so nazadovali Dolo (sedem tekem dve točki) in Caorle (četrti zaporedni poraz). B.R, Tosetto pobudnik vsake napadalne akcije Triestine, saj ko je Triestina napadala, je Tosetto praktično igral levo krilo. Tudi obramba Triestine je dobro držala. Stoper De Luca je gospodaril v kazenskem prostoru, prosti Veneri morda se ni še privadil tej vlogi, branilca Berti in Lucchetta sta se kot t» navadi večkrat porinila v napad in s tem ojačila sredino igrišča. Kaj pa nasprotnik? Ekipa Montebellune je prišla v Trst z namenom, da odnese eno točko, vendar to ji ni uspelo, kajti varovanci trenerja Mia-licha (bivšega člana Bologne) so povsem zatajili na sredini igrišča, če so gostje po prvem golu deloma kljubovali Triestine so po drugem golu popolnoma popustili. Do izraza so prišli šele po tretjem golu. Izid 3:1 se nam zdi vsekakor pra vilen, saj je bila razen zadnjega dela j igre Triestina v stalni prerroči. S1 to zmago so Tržačani potrdili, da lahko upravičeno upajo na končno zmago... če bo seveda Treviso dovolil. Audace — Ponziana 1:0 AUDACE: Cenzato, Boschi, Gaiardo-ni, La Torre. Facchinetti, Valbusa, Malesani, Frinzi, Cisco (Bendinelli), Meroni, Manganotti. PONZIANA: Magris, Cattonar, Ci-rello. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Dalle Crode, Vidonis. Momcsso, Mio. randi (Lenardon), Januzzi, 12. Zadel, 13. Tricarico. STRELEC: Manganotti v 16. minuti SODNIK: Panpana iz Pize. GLEDALCEV: 400 Po dvanajstih pozitivnih nastopih se je v Veroni končala nepremagljivost Ponziane. Tekla je 16. minuta igre, ko so domačini v masovnem forsingu prišli -v-Todstvo z MaBgenottijem. Po zadetku so domačini vztrajali v napadu in oblegali vrata Ponziane, ki je bila precej pomanjkljiva na sredini igrišča in neučinkovita v napadu. Dobro se je odrezala le obramba, kjer sta iztopala Cirello in Del Piccolo. V nadaljevanju so Tržačani boljše zaigrali, vendar neučinkovitost napada jim je pokopala vsako upanje za remi in s tem je Ponziana doživela letos (morda tudi nezasluženo) prvi poraz. B. R. ROKOMET PO 1. DELU A LIGE Tržaška Dnina na prvem mestu V nedeljo se je zaključil prvi del italijanskega rokometnega prvenstva 1. lige. Duina, ki je osvojila pomembno zmago v Rimu, je zasluženo ostala na vrhu lestvice in potrdila, da meri na visoko končno uvrstitev. Tržačani so v nedeljo naleteli na slabega nasprotnika, s katerim so se tako rekoč poigrali. V drugem polčasu so igralce Montesacra celo podcenjevali, kar pa se jim je tudi maščevalo. Ti so namreč občutno znižali vodstvo gostov, ki so zmagali z 20:17. Izmed igralcev Duine je bil najboljši Calcina, kot običajno pa je Se-žančan Korljan pobral levji delež zadetkov. Sam je namreč dosegel 1 golov. Elizana Zadnik (Cankar). Sledi Se 15 tekmovalk. Skupna lestvica po dveh tekmovanjih je naslednja: 1. Purič Darma (Levstik), 2. An-dra Gulič (Kosovel), 3. Ketty Malalan (Levstik), 4. Nadja Franchi (Levstik), 5. Tatjana Cibic (Levstik), 6. Adrijana Dovgan (Ciril in Metod), 7. Marina Stepančič (Gregorčič), 8. Agata Gruden (Levstik), 9. Vesna Doljak (Levstik), 10. Marija Peric (Gruden). Deklice — letnika 1960-61 1. Alma Gruden (Levstik), 2. Marina (Purič (Kosovel), 3. Lilijar.a Franchi (Levstik), 4. Tiziana Carli (Kosovel), 5. Alenka Guštin (Kosovel), 6. Marina Počkaj (Erjavec), 7. Elizabeta Pertot (Erjavec), B. Tatjana Rodošek (Cankar), 9, Marinka Semolič (Gruden), 10. Viviana Stare (Levstik), 11. Lilijana Ban (Levstik), 12. Franka Zoch (Ciril in Metod), 13. Danila Milič (Levstik), 14. Marina Orel (Cankar), 15. Franka Milkovič (Kosovel). Sledi še 15 tekmovalk. Skupna lestvica po obeh tekmovanjih je naslednja: 1. Alma Gruden (Levstik), 2. Marina Purič (Kosovel), 3. Tiziana Carli (Kosovel), 4. Alenka Guštin (Kosovel), 5. Lilijana Franchi (Levstik), 6. Laura Lourenčič (Levstik), 7. Marina Počkaj (Erjavec), 8. Suzana Berci (Kosovel), 9. Elizabeta Pertot (Erjavec), 10. Viviana Stoka (Levstik). Dečki — letnik 1963 1. Vasilij Pertot (Gruden), 2. Aleksij Gulič (Kosovel), 3. Igor Grgič (Kosovel), 4. Valter Kale (Kosovel), 5. Ivo Glavina (Ciril in Metod), 6. Ar is Sedmak (Levstik), 7. Fulvio Sferza (Levstik), 8. Marko Sandri (Gruden), 9. Edi Brišček (Kosovel), 10. Nevio Legiša (Gruden), 11. Igor škerlj (Cankar), 12. Peter Ugrin (Levstik), 13. Doris bi morala dati našim društvom množičen naraščaj. In v tem smislu se je na naše šole obrnilo tudi tržaško slovensko društvo, ki se edino med našimi klubi ukvarja z atletiko. če skušamo podati bežen komentar tekmovanja, potem moramo povedati, da so se tekme odvijale v znamenju velike izenačenosti sil, velikega agonizma in navdušenja. Med tekmovalci smo zasledili vrsto talentov, ki bi lahko z vztrajanjem dosegli v bodočnosti velike uspehe na tem športnem področju. Omeniti velja Almo Grudnovo (Levstik), ki ima za seboj že vrsto uspehov. Svojo premoč je potrdila tudi na sobotnem tekmovanju. Isto velja tudi za Katjo Malalanovo (Kosovel), Mihaelo Skupkovo (Levstik), ki si delita po eno zmago. Dvakrat je zmagala tudi Darma Puričeva (Levstik). Pri fantih pa moramo omeniti Valterja Kalca (Kosovel), Pavla Bukavca (Levstik), ki je na obeh krosih zasedel prvo mesto, pri starejših pa Franka Kocjana (Kosovel), Fulvija Dovgana (Ciril in Metod), Sandija Bigattona (Ciril in Metod) ter Roberta Cupina (Lestvik), ki so z veliko požrtvovalnostjo in borbenostjo razživeli tekmovanje. Toda oglejmo si pobliže rezultate: Deklice — letnik 1963 1. Katja Malalan (Kosovel), 2. Mihaela Skupek (Levstik). 3. Alenka Petaros (Levstik), 4. Manuela Stare (Levstik), 5. Mirjana Kralj (Kosovel), 6. Dolores Husu (Levstik), 7. Ana Sosič (Kosovel), 8. Eugenia Stare (Levstik), 9. Adrijana Margon (Cankar), 10. Tatjana Sosič (Kosovel), 11. Alenka Furlan (Levstik), 1.2. Vera Volpi (Kosovel), 13. Franka Semoli (Gruden). 14. Nataša Stoka (Levstik), 15. Aida Sosič (Kosovel). Sledi še 13 tekmovalk. Skupna lestvica po dveh temovanjih je naslednja: L Katja Malalan (Kosovel), 2. Mihaela Skupek (Levstik), 3. Mirjana Kralj (Kosovel), 4. Petaros Alenka (Levstik), 5. Tatjana Sosič (Kosovel), 6. Manuela Stare (Levstik), 7. Vera Volpi (Kosovel), 8. Dolores Husu (Levstik), 9. Duiliana Černu-ta (Kosovel), 10. Ana Sosič (Kosovel). Deklice — letnik 1962 1. Darma Purič (Levstik), 2. Ket-ty Malalan (Levstik), 3. Andra Gulič (Kosovel), 4. Marina Stepančič (Gregorčič), 5. Nadja Franchi (Levstik), 6. Bruna Ciani (Levstik), 7. Tatjana Cibic (Levstik), 8. Marija Peric (Gruden), 9. Romana Gulič (Gruden), 10. Makri Milič (Kosovel), 11. Martina Samsa (Cankar), 12. Natalija Gabrovec (Gruden), 13. Adrijana Dovgan (Ciril in Metod), 14. Romana Majano (Levstik), 15. Krasovi fantje so v soboto v Padovi presenetljivo zmagali oiimiiiiiiimiiiiiiuii.....imunim...... „„Mlinu.......iiiiiiimiiiiiiim.........iminmimimi......i........umu...............................iiiiniiimiiiiiini..... ZSŠDI obvešča, da bo urad v Ul. Geppa 9 zaprt v jutranjih urah od ponedeljka, 23. decembra 1974, do 7. januarja 1975. V tem času bo urad odprt: petek, 27.12.1 od 17. do 20. ure petek, 3.1.: od 17. do 20. ure 1. — 1. Pistillu X Z. Boliva» Z 2. — 1. Fachiro 2 Z. Confine X 3. — L Uppsala 1 2. Veruska X 4. — 1. Bosforo 1 2. Gl» m halt i sta 2 5. — 1. Teyada Z 2. tJmnnista l 8. — neveljavna KVOTE: 10 — 530.900 lir ■i - 26.300 lir Varovank« trenerju franka Viteza, članice prve odbojkarske ekipe KOŠARKA V SOBOTO IN NEDELJO V TRSTU Ignis iz Vareseja potrdil premoč Presenetljivi Tržačani tretji Najboljši strel« turnirja jc bil Američan Lloyda Brooks (59 točk) Ignis Várese je osvojil drugi pokal Lloyda Adriatica na dvodnevnem turnirju v Trstu, na katerem so sodelovali poleg italijanskih prvakov še ekipe Innocentija iz Milana, IBP Scatto iz Rima in domači Lloyd Adriático. Turnir so odprli z veliko ceremonijo in z obilnim kosilom, ki je bil v restavraciji La Bora pri Briščkih. Poleg italijanske košarkarske elite (Gamba, Rubini, Bianchini. Giordani) so se kosila udeležili tudi občinski odbornik za šport Lanza, predsednik deželne košarkarske zveze Jacobucci, kot gost pa trener jugoslovanske reprezentance Mirko Novosel. Udeležence turnirja in goste je uvodoma pozdravil predsednik košarkarske sekcije Lloyda Adriatica Ettore Zalateo. Konferenca brez Tržačanov V soboto je bila v popoldanskih urah na tržaškem časnikarskem sedežu konferenca na temo «košarka v Trstu». Zanimivo je, da so bili govorniki na tej konferenci sicer ugledni italijanski košarkarski delavci, ki pa se s tržaško košarkarsko problematiko malo ali skoraj nič ne spoznajo. Bianchini trenira v Rimu, Gamba v Va-reseju, Rubini je manager v Milanu. Ciordani je odličen televizijski komentator, Vianello le nekaj mesecev trenira v Trstu... Na tej konferenci smo izvedeli, da je Lloyd Adriático «svetilnik» tržaškim košarkarskim društvom (čemu in zakaj?), da ni sodelovanja med tem «svetilnikom» in ostalimi manjšimi društvi (kdo je tega kriv?), da ostali trenerji dajejo malo važnosti na košarkarske prvine (kdo pa jih pri «svetilniku» daje?) in še in še. V pogovoru z raznimi tržaškimi trenerji smo opazili, da je večina močno razočarana s takimi izjavami, nekateri pa so hudo razburjeni. Ni izključno, da se bo razvila huda polemika in da to gotovo ne bo koristilo tržaški košarki. Kakovostni turnir Po predvidevanju je Ignis iz Vareseja osvojil prvo mesto na tem kakovostnem turnirju. V finalnem sre. čanju za 1. mesto sta se pomerila tradicionalna nasprotnika: Ignis in Innocenti. Ne glede na tesen izid pa mislimo, da si je Ignis povsem zaslužil zmago, saj je prikazal bolj zrelo in moderno igro. Inocenti je sicer še vedno zelo nevarna ekipa, ni pa kos italijanskim prvakom, saj imajo ti boljšo obrambo in bolj organiziran napad. Presenetil pa je Lloyd Adriatico, ki je v finalu za 3. mesto premagal prvoligaša IBP Scatto iz Rima. Lloy-dovci so si z odličnim Američanom Brooksom zaslužili zmago. Igrali so samozavestno in požrtvovalno, kar pa jim manjka v prvenstvenih tekmah. Izidi, Izločilni tekmi: Ignis — IBP 93:74 (40:31) IGNIS: Meneghin 20, Morse 19, Yel-verton 21, Ossola 2, Zanatta 5, Bisson 14, Rusconi 5, Gualco, Salvaneschi 4. Rizzi 3. IBP: Quercia 10. Corno 18, Kunder-franco 4, Lazzari 5, Marcacci 2, Tomassi, Rago, Malachin 14, Fossati 5, Sorenson 16. SODNIKA: Soavi (Bologna) in Verh (Trst). PROSTI METI: Ignis 25:36, IBP 18:24, Innocenti — Lloyd 89:70 (40:3«) INNOCENTI: Jellini 11, Brumatti 15, Benatti G, Hughes 26, Bariviera 10, Vecchiato, Borlenghi 2, Ferracini 4, Silvester 13, Francescato 2. LLOYD ADRIATICO: Bubnich 15, Forza 7, Bassi, Meneghel 1, Chittoli-na, laccuzzo 4, Millo 4, Brooks 33, Cepar 3. Pozzecco 4. SODNIKA: Solenghi (Milan) in Ba-raccetti (Pordenon). PROSTI METI: Innocenti 9:16, Lloyd 12:16, FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Ignis — Innocenti 80;79 (49:35) IGNIS: Rusconi. Rizzi. Gualco, Salvaneschi, Zanatta 10, Morse 36, Ossola C, Bisson 7, Yelverton 12, Meneghin 9. INNOCENTI: Jellini 15, Brumatti 21, Benatti, Hughes 22, Bariviera 4, Vecchiato. Borlenghi. Ferracini 9, Silvester 8, Francescato SODNIKA: Solenghi (Milan) in Si doli (Bologra). PROSTI METI: Ignis 12:16, Innocenti 11:18. FINALE ZA 3. IN 4. MESTO 73:71 Salvi (Kosovel), 14. Boris Poropat (Gruden), 15. Gianni Pecchiar (Ciril in Metod). Sledi še 25 tekmovalcev. Skupna lestvica po dveh tekmovanjih: 1. Valter Kale (Kosovel), 2. Igor Gregori (Kosovel), 3. Aleksij Gulic (Kosovel), 4. Aris Sedmak (Levstik), 5. Vasilij Pertot (Gruden), 6. Fulvio Sferza (Levstik), 7. Damjan Fonda (Ciril in Metod), 8. Ivo Glavina (Ciril in Metod), 9. Edi Brišček (Kosovel), 10. Renzo Tavčar (Kosovel). Dečki — letnik 1962 1. Pavel Bukavec (Levstik), 2-Branko Kofol (Gregorčič), 3. Boris Salvi (Gregorčič), 4, Franko Cunja (Cankar), 5. Franko Miklavec (Kosovel), 6. Berto Cerkvenik (Cankar), 7. Edvjn Gregori (Kosovel), 8. Raj-ko Pertot (Cankar), 9. Pavel Pero-ša (Ciril in Metod), 10. Romano Pernarčič (Gruden), 11. Andrej l e-gan (Ciril in Metod), 12. Valter Ban (Levstik), 13. Igor škamperle (uril in Metod), 14. Alojz Košuta (Levstik), 15. Robert Kovačič (Kosovel). Sledi Se 24 tekmovalcev. Skupna lestvica po obeh tekmovanjih: 1, Pavel Bukavec (Levstik), Franko Miklavec (Kosovel), 3. imovin Gregori (Kosovel), 4, Branko Kofol (Gregorčič), 5. Boris Salvi (Gregorčič), 6. Franko Cunja (ta£ kar), 7. Dario Crociati (Ciril in Metod), 8. Stojan Sosič (Kosovel). Berto Cerkvenik (Cankar), 10. Košuta (Levstik). Letnika - 1960-61 1. Igor Čok (Kosovel), 2. Franko Kocjan (Kosovel), 3. Sandi Bigatton (Ciril in Metod). 4. Fulvio Dovgan (CM in Metod). 5. Robert Cupin (Levstik). 6. Bruno Furlan um* kar), 7. Marko Grgič (Kosovel), h-Adrijan Sedevčič (Cankar). 9. Bor« Vitez (Kosovel). 10. Dafo Stmko-vič (Kosovel), 11. Igor Švab (Can kar), 12. Valter Sosič >i'ia'iia«*tiiitiaiariiiiiiiriiitiiiapiiiiiiii»iiiiiii>ii*«iias»riniii«B»iiilliJIBI",>lvl V ITALIJANSKI KOŠARKARSKI B LIGI Goriška Patriarca zmagala vBologni Goriiani so trenutno skupno s CBM na vrhu lestvice Patriarca 58:70 Marazzi — (20:35) MARAZZI BOLOGNA: Mora 12, Ranzolin 12, Fontana, Rizzardi 14, Di Nallo, Ferracini. Crisafulti 2, Ghiacci 10, Pedrotti 2, Martini 6. PATRIARCA: Savio 9, Furlan 4, Marušič, Spezzamonte 2, Fabris, Ardessi 2. Fortunato 12, Flebus 25, Ferri, Bruni IG. SODNIKA: Chiaradba iz Benetk in Boccardo iz Padove. PROSTI METI: Patriarca 12 na 20, Marazzi 2 na 6- Z zmago proti Marazziju v Bolo-gni in s porazom CBM Cremona v Imoli zaseda trenutno Patriarca prvo mesto na lestvici. . Tekma v Bologni ni bila kdove k«J zanimiva, saj so domačini ze vsega začetka pokazati, da niso k" Goričanom. Tudi tokrat so se »r riških vrstah izkazali Bruni in 'le bus v napadu ter Savio v režiji- Rezultati nedeljskega kola so bUi-Imola - CBM Cremona 55:54. »» razzi - Patriarca 58:70, Petrarca - Eurovox 75:61. Lestvicai je ™ slednja: Patriarca in CBM 14 Petrarca 8 točk, Marazzi, ImO f Eurovox 6 točk. Prihodnjo nedelj bo Patriarca igrala doma proU trarci. primorski dnevnik 9 SPORT SPORT SPORT 18. decembra 1974 NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Tesna zmaga proti ne odraža pravilno ekipi Sagrada premoči Zarje Vesna popravila svoj položaj na lestvici - Samo remi za Prosečane - Hud poraz Juventine VEČ KOT ZASLUŽEN USPEH Sagrado — Zarja 0:1 (0:0) SAGRADO: Bon, Savomian, Fur-Jan, Boscarol, Butignon, Sgubšn, Krismano, Valente, Vižintin, Gere-bica, Pozeto. ZARJA; Favento, S. Križmančič, Marc, Sanese, Metlika, V. Križmančič, Codagnione, Bon, Žagar, Poropat, Grahonja. STRELEC: v 10. min. d.p. Bon. Čeprav so Bazovci dosegli en sam gol je bila njihova nedeljska zmaga popolnoma zaslužena, saj so bili v vsej tekmi v premoči. V prvem polčasu se je igra odvijala skoraj izključno na nasprotnikovem delu igrišča. Prve nevarnejše akcije je sprožila Zarja, čestokrat je zmedla nasprotnika in poskušala priti do zadetka. Prvo ter najbolj zrelo priložnost je imel Metlika sredi 1. polčasa, toda njegov strel iz 11-metrovke je vratar ubranil, nato Pa odbil žogo, zopet jo je Metlika slabo streljal in poslal žogo izven igrišča. Do zadetka kljub mnogim napadom ni prišlo vse do 10. min, d p., ko je dal gol Bon s silovitim strelom, po lepi podaji svojega soigralca, Kljub prednosti pa Bazovci niso odnehali, saj so do konca tekme napadali, le da niso nikakor mogli zvišati rezultata. Domačini so krčevito branili svoja vrata in so le od časa do časa izvedli ne kaj nevarnih protinapadov, a vratar Favento je dobro odbijal žoge. Izid je ostal nespremenjen do konca tekme in tako je Zarja zmagovito odšla z igrišča. R. A. DOBER ZLASTI NAPAD Vesna — Giarizzole 3:0 (2:0) VESNA: R. Tence (Košuta), Vi-slntin, Sulčič, Kelemenčič, Verzier, Skrem, Cah arija, Germani, Valente, Bortolotti, Botti, 13 Samec, 14 S. Tence. GIARIZZOLE: Donadel, Cannone, Bertocchi, Bartole, Bencich, Scro-petta, Robatti, Millo, Raseni, Ri-gher, Silvestri. SODNIK: Felluga iz Trsta. STRELCI: v 38. min. p.p. Caha-rija, v 40. min. Botti, v 25. min. d.p. Bortolotti. KOTI: 8:3. GLEDALCEV; 200. Kriška Vesna je visoko premagala zadnjeuvrščeno ekipo Giariz-zol in tako utrdila svoj položaj na sredini lestvice. «Plavi» so tokrat zaigrali dobro predvsem v napadu, kjer predstavlja nekdanji branilec Botti prijetno presenečenje. V začetku p.p. so domačini nekoliko «šepali», tako da so gostje prevzeli pobudo v svoje roke in sy nekajkrat tudi ogrožali Tencejeva vrata. A kmalu so se Križani zbrali in začeli ostro napadati, tako da je moral vratar gostov v nekaj minutah dvakrat pobrati žogo iz lastne mreže. Drugi polčas je bi! podoben prvemu, le da so Križani zabili en sam gol in jih zgrešili najmanj še štiri. Torej, Vesna prihaja počasi iz tehnične krize, ki jo je zajela v prejšnjih kolih in sedaj trener Košuta lahko realno upa na visoko uvrstitev svoje ekipe. SANDOR TRADICIJA JE OBVELJALA Primorje— Campanelle 1:1 (0:1) PRIMORJE: Stoka, Sugan, Cimo-lino. Sluga, Barbiani, Tomizza, Barnaba, Guštin, Bolcich, Race, Rust-ja, 12 Kapun, 13 Blazina. CAMPANELLE: Puzzer, Olivo, Ribarich, De Riz, Facchin (Bran-dolin), Ceglar, Messi, Castellano, Del Piano, Raguso, Bellanova. SODNIK: Piani iz Gorice. STRELCI: v 15. min. Raguso, v 65. min. Rustja. GLEDALCEV: 130. Tradicija je torej obveljala: Pri-morju ni niti letos, kot že prejšnji dve leti, uspelo premagati na Pro-seku enajsterice Campanell, ki je pred dvema letoma prisilila k remiju (2:2) Primorje, lani pa zmagala z 1:0. Zaradi kočljivega položaja na lestvici bi moralo Primorje proti Campanellam zmagati, vendar nedeljski remi potrjuje, da se «rdeče rumeni» še niso otresli krize. Enaj-sterica Primorja je v prvem delu zaigrala precej raztrgano in medlo, brez jasnih idej. To so seveda gostje izkoristili in po nesporazumu med Barbiani jem in Štoko prišli v vodstvo. V nadaljevanju je Primorje zaigralo nekoliko boljše, vendar so bili «rdeče-rumeni» precej pomanjkljivi v zaključevanju. Požrtvovalnemu Rustji je vsekakor uspelo izenačiti, a nato si je Primorje zapravilo celo vrsto ugodnih priložnosti in s tem je bilo tekme konec. Napadalci so s 23 zadetki razgibali nedeljsko (12.) kolo zimskega dela prvenstva 2. amaterske lige, kjer je prišlo do vrste presenetljivih izidov. Na domačih tleh je nepričakovano klonila enajsterica Por-tualeja (drugi zaporedni poraz) razigrani Ederi, ki je s tem podvigom obdržala prvo mesto na lestvici skupaj s S. Anno. Ta je v dramatični tekmi premagala Duino. Presenečenje dneva je pripravila tudi Zarja, ki je zmagala v Sagradu, medtem ko je Juventina proti Stocku prvič klonila v štandrežu in s tem zdrsnila na spodnji del lestvice, kjer je položaj Primorja po remiju s Campanellami postal se bolj kritičen, za Giarizzole, ki so klonile Vesni, pa skoraj brezupen. IZIDI S. Anna — Duino 3:1 Portuale — Edera 1:3 Primorje — Campanelle 1:1 Costalunga — Isonzo 1:1 Liberta s — Flaminio 3:0 Juventina — Stock 1:3 Sagrado — Zarjo 0:1 Vesna — Giarizzole 3:0 LESTVICA Edera in S. Anna 16, Isonzo in Stock 14, Vesna in Sagrado 13, Portuale in Libertas 12. Zarja in Costalunga 11, Duino in Campanelle 10, Flaminio in Juventina 9, Primorje 6, Giarizzole 4. PRIHODNJE KOLO (22. 12.) Giarizzole — Juventina Portuale — Isonzo Costalunga — S. Anna Campanelle — Edera Libertas — Zarja Stock — Flaminio Duino —- Primorje -Sagrado — V-asna ložnostih dosegel gol, ko bi napadalec Lanza bil bolj točen pri streljanju na vrata. Le proti koncu so Štandrežci napadali nekoliko ostreje in po strelu iz kota realizirali z Urasom. P. R. NARAŠČAJN1KI Kontovel — ttalsider 74:36 (36:14) KONTOVEL: Regent 2, Ivančič, Perini 14, I Stare 14, Čuk 12, Ban 29, Nabergoj 3. ITALSIDER: Patriarca 6, Gari-vella, Krečič, Santin 6, Rebula 4, Stebel 2, Maggiotto 11, Bertolotti 7. SODNIK: Lai. PROSTI METI: Kontovel 5:14, I-talsider 2:8. PET OSEBNIH NAPAK: Santin (27:55), I. Stare (56:27). Kontovelci tokrat niso zaigrali najbolje in so zmagali le zato, ker so grešili manj od nasprotnika. Pokazali so, da so v napadu težko ustav-Ijiva ekipa, kar dokazuje tudi visok rezultat. L S, Ricreatori — Polet 57:39 (26:9) POLET: Ferluga 8, Piccini M., Piccini A., Leniša 6, Danev 6, Malalan 6, Sosič 13. PROSTI METI: 5:30. V nedeljo je (na domačih tleh) o-penski Polet moral kloniti tržaškemu Ricreatoriju. Tekma je bila še kar zammiva, posebno v drugem polčasu, ko so začeli gostje braniti na moža in je poletovcem uspelo z dobrimi protinapadi v nekaj minutah nadoknaditi lepo število točk, Poletovi igralci Malalan, Daneu in Leniša pa so si tedaj nabrali vsak po štiri osebne napake. Tako so nasprotniki lahko neovirano metali na koš in vseh upov openskih igralcev je bilo tedaj konec. Med Poletovci se je tokrat izkazal predvsem Ferluga, ki je dobro organiziral napade: treba je pohvaliti vse openske igralce, ki pa niso imeli prevelike sreče v metih na koš. škoda! Zmaga namreč ni bila nemogoča. Lota ODBOJKA Bor osvojil TBŽ Ženska odbojkarska šesterka Bora je osvojila «Trofejo bazoviških žrtev». Na 2. mesto se je uvrstil Breg, 3. je bil Sokol, 4. Kontovel 5. Sloga in 6. Bor B. O turnirju bomo še poročali. V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE So vod nje, Primorec in Olimpija osvojili na tujih igriščih vse točke Union in Breg ohranila doma le po eno točko - Visok poraz Mladosti KONČNO DO PRVE ZMAGE Vermegliano — Sovodnje 1:2 SOVODNJE: G. Marson, Pozzo-vivo, Kovic, Gruden, Ferfolja, Petejan, S. Florenin, Sambo, Tomšič (Zavadlav), B. Marson, P. Florenin. STRELEC: P. Florenin (2). Sovodenjci so končno prišli do prve zmage na tujem, ko so v nedeljo premagali v gosteh Vermegliano, ki je (tako kot Sovodenjci) startal z velikimi ambicijami, toda se trenutno nahaja na spodnjem delu lestvice. Nedeljsko srečanje se je odvijalo v znamenju premoči domačinov, ki so na blatnem igrišču stalno napadali. Sovodenjccm so dovolili le nekaj protinapadov, izmed katerih sta bila dva usodna. Potem ko so domačini prišli prvi v vodstvo, je bil Peter Florenin v protinapadu dvakrat uspešen. V drugem delu igre so domačini ponovno ostro napadali, toda obramba Sovodenjcev (z G. Marsonom na čelu) jim je preprečila, da bi prišli do zadetka. - jo- TREBENCI: RAFAL GOLOV Lib. Sv. Sergij — Primorec 0:4 (0:2) LIBERTAS: Cadelj. Bon, Santuc-ci, Sarro, Leban, Sain, Rosso, Ca-valli, Appolonio, Nardin, Centonce. PRIMOREC: V. Kralj, Appatico, ■i........i....................................................................................................................iiiiiiiimiMiiiiiiiiimnimiiiimniiiii« NOGOMET V MLADINSKIH LIGAH Naša moštva so osvojila komaj četrtino izkupička Od dvanajstih možnih so pospravila le tri točke - Pred zaključkom je sodnik zaradi grobe igre izključil napadalca Primorja Bolcicha, B. R. SLABA POVEZAVA - PORAZ Juventina — Stock 1:3 (0:1) JUVENTINA: Černic, Corva, E, Tabaj, M. Tabaj, Brescia, Zin (Go-mišček), Uras, Montico, Ferletič, Tavčar, Sirk. STOCK: Ellero, Chirsich, Camas-sa, Podgornik, Sauron, Fontanot, Zaratini, Punis, Privileggi (Lanza), Monzoni, Maranzana. SODNIK: Princig iz Vidna. STRELCI: v 20. min. p.p. Maranzana, v 5. min. d.p. Privileggi, v 10. min. Monzoni, v 37. min. Uras. Hud, a vsekakor zaslužen poraz Juventine na lastnih tleh proti tržaški ekipi Stocka. štandrežci (nastopili so v okrnjeni postavi zaradi poškodb nekaterih igralcev) so že od vsega začetka pokazali, da ne znajo ustvariti prave povezave med posameznimi igralci. Gostje pa so po začetni slabi igri vzeli vajeti igre v svoje roke, ko je Maranzana, po zapleteni akciji pred štan-dreškimi vrati, prvič zatresel domačo mrežo. Sledila je prevlada Stocka, ki je v 36. min. z Monzoni-jem zastreljal 11-metrovko. V drugem polčasu so gostje takoj povečali razliko v golih, najprej s Privileggi jem, nato z Mon-zonijem. Seveda, ob stanju 3:0 je Juventina izgubila vsako upanje. Stock bi lahko še v nekaterih pri- MLADINCl Vesna — Barcola 3:1 VESNA: Eva, Merluzzi, Košuta, Švab, Ravalico, Lonza, E. Sedmak, Ferluga, Biagi, Zucca, Russigtian. BARCOLA: Visentini, Zini, Zano, Cusma, Simmanoschi, Labianca, Ci-sek, Tiziani, Lapi, Scherli. Sislanio. STRELCA za Vesno: Lonza in Biagi (2 zadetka). Vmesna je premagala poprečno Bar' drugem mestu lestvice. «Plavi» tokrat niso s prikazano igro zadovoljili, kajti " igrali so nepovezano in površno, pa tudi Barcola je predvajala slabo igro, tako da je bila tekma res grda. Izmed Križanov moramo pohvaliti samo odličnega Bia-gija, ki je dal v tem prvenstvu že več kot deset zadetkov. Libertas — Primorje 1:1 (1:1) LIBERTAS: Ruggia, Abramo. Didone, Chicconi, Raisovini, D'Aloia, Brandolisio, German, Gallitelli, Car-boni, Ciacchi. PRIMORJE: Purič, Čok. Trobec, Verša, Kralj, Persi, Claudio, Zaro, Albi, Milič, Schielleo, STRELCA: v 20. min. p. p Schielleo, v 31. min. p. p. Gallitelli. Koti: 4:3. Gledalcev 30. Sodnik: Pizza iz Trsta. Primorje je v gosteh zasluženo remiziralo z ekipo Libertas TS. Obe moštvi sta prikazali dober nogomet in tekma je bila zelo zanimiva ter napeta od vsega začetka. Naj omenimo, da je tokrat v vrstah Primorja Cok prevzel vlogo veznega igralca, v obrambi pa je na njegovem mestu zaigral Albi- Za «rdeče-rumene» je prvič v tem prvenstvu nastopil Zaro, ki je v celoti zadovoljil, V bistvu je rezultat pravilen in delitev točk je zadovoljila obe enaj-sterici. H. V. ZAČETNIKI Pîeris — Mladost 1:0 NARAŠČAJNIK1 Montuzza — Union 1:0 (1:0) UNION: G. Galdo, Turk, Brossi, Stulle, G. čepar, Vidmar, A, Galdo, Lizzi, Sassi, Benčič, Krevatin, 12 čok, 13 M. čepar. Domačini so prišli do zadetka že v 4. min. Tudi Union je imel vrsto lepih priložnosti za zadetek, a jih je zapravil. Posebno lepo priložnost je imel v drugem polčasu Krevatin, a je njegova akcija zaradi nesporazuma z Lizzijem propadla. Pri Podlonjercih je sodnik zaradi protestov izključil Benčiča. Zato bodo morali v nedeljo igrali brez svojega najboljšega igralca. Mauro Ponziana — Vesna 1:0 PONZIANA: Felluga, Vecchiet, Pecile, Verzi, Rados, Dakotos, Mo-dugno, Samsa, Severi, Cesar, Rocco. VESNA: Bubnič, Kovačič, Degras-si, Eva, Zucca. M. Sedmak. Botle-ca, Sosič, Guštin, Pipan, žerjal. Vesna je v nedeljo odigrala eno svojih najboljših tekem, a je morala poražena z igrišča, in to predvsem po zaslugi nepazljivega Bub-niča, kateremu je nenevarna žoga ušla iz rok v mrežo. Križani so skozi vso tekmo napadali, a so bili v napadu preveč nepazljivi in počasni. Sandor Primorje — Cremcaffe 0:5 (0:2) PRIMORJE: Bresciani, Rupel, Be-zin, Giullini, Briščik. Lanza, Buz-zai, Lavrenčič, Maizen, Terčič in Zampa. Naraščajniki Primorja so bili na domačih tleh proti solidnejši tržaški ekipi Cremcaffe ponovno poraženi. Sam rezultat priča, da «rdeče rumeni» niso bili kos nasprotmku, ki si je pridobil obe točki brez večjih težav, čeprav je rezultat tako visok, moramo upoštevati, da so kar trije goli padli zaradi negotovosti neizkušene obrambe domači- nov. Vso krivdo za tako visok po raz ne nosi samo obramba, saj je sredina igrišča zaigrala zelo nezbrano, tako da so razni igralci gostov popolnoma gospodarili na igrišču. Napadalna vrsta sploh ni bila nevarna, predvsem zaradi neizkušenosti in ker ni prejemala podaj iz ozadja. H. V, KOŠARKA V PRVENSTVU «POMLAD. Dom zaigral požrtvovalno 111:29 Patriarca — Dom (55:13) DOM: Čubej 7, Maligoj, Devetak. Tomažič 2, Semolič 6, Brešan 3 Domik U., Dornik M. (k) 11. PATRIARCA: Gruden 8, Golob 12, Grusovin 6, Kodermac 10, De Leonardis 10, Frarizon 37, Braida 2, Ziani 4. Locardi 14. Turco 8. Dom je v soboto nastopil proti goriški Patriarci. Kot kaže tudi sam končni izid, je bila razlika med tema moštvoma prevelika, da bi Dom lahko računal na uspeh. Mladi do-movci (nastopili so v okrnjeni postavi) niso mogli biti enakovreden nasprotnik Patnarci, ki ima v svojih vrstah same visoke igralce, med katerimi je nekaj odličnih košarkarjev. Kljub porazu pa domovci zaslužijo pohvalo za požrtvovalnost, ki so jo pokazali na igrišču, škoda, da Domova peterka ne razpolaga z nobenim visokim centrom, sicer bi bili slovenski igralci trd oreh za marsikaterega nasprotnika. M. M. BUENOS AIRES, 17. - Novi svetovni prvak srednjetežke boksarske kategorije (verzija WBA) Argenti-nec Galindez je izjavil, da so mu ponudili nagrado 60 milijonov lir, če bi bil pripravljen boriti se S Fourijem v Johannesburgu. v 30. min. d.p. Sluga, Kovačevič, Sosič, Manzutto, Husu, P. Kralj, Možina, B. Kralj, Čuk, M. Kralj. STRELCI: v 33. min. p.p. Boris Kralj, v 38. min, Mauro Kralj, v 1. min. d.p. P. Kralj in v 4. min. Mauro Kralj. Trebenski Primorec je s precejšnjo lahkoto premagal tudi Libertas Sv. Sergij. Bil je vseskozi v premoči in je zapravil celo vrsto izrednih priložnosti. Trebenci so začeli takoj pritiskati, toda iz enega ali iz drugega razloga niso dosegli gola. Niti v 30. min., ko je sodnik dosodil 11-metrovko (zaradi prekrška nad Pavlom Kraljem) niso uspeli z Vladimirom Kraljem povesti. V 33. min. pa je vendarle Boris Kralj našel pot do mreže in pet minut kasneje je Mauro Kralj podvojil. V drugem polčasu so Trebenci spet prišli do gola in to že v prvi minuti s Pavlom Kraljem ter v 4. min. z Maurom Kraljem, Do konca tekme so dosegli še tri gole, a jih je sodnik razveljavil. Akcije so se vrstile druga za drugo, a rezultat se ni spremenil, predvsem zaradi treh izrednih posegov vratarja domačinov, B. Križmančič S PAZLJIVO IGRO DO ZMAGE Virtus — Olimpija 0:3 (0:1) VIRTUS: Pischiutta, Scochi, Pa-squato, Giotto, Schlemer, Corsi, Billia, Dagri, Brezigar, Roversi C., Roversi L. OLIMPIJA: Bukavec, Race, Živec, Bezin, štoka, Verginella, Del Bene, Milič, Blazina, Rebula (De-nev), Husu. STRELCI: v 7. min. p.p. Bezin, v 10. min. d.p. Milič, v 20. min. Husu. Po neuspehih v zadnjih kolih je Olimpija, kljub okrenjeni postavi, prišla ponovno do zmage. Rezultat daje jasno sliko premoči ekipe iz Gabrovca, kateri je tokrat vendarle uspelo zaigrati pazljivo v obrambi in na sredini igrišča: tudi športna sreča, ki je v zadnjih tekmah zapustila ekipo, je tokrat pripomogla k zmagi, Že v prvih minutah je bilo razvidno, da so domačini slabo razpoloženi in so s težavo ovirali konstruktivno igro Olimpije. Že v 7. min. je padel prvi zadetek. Dal ga je Bezin iz prostega strela z roba kazenskega prostora. Strel je bil močan, vratar pa, ki je bil slabo postavljen, je opazil žogo prepoz no. Tudi po golu je bila Olmipija nevarnejša in učinkovitejša. Tria-čani so prišli do izraza ob koncu polčasa. Edinstvena priložnost se jim je ponudila v 37, min., ko je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi medsebojnega prerivanja ob robu kazenskega prostora. Streljal je Ro versi, Bukavec pa je močan strel odlično ubranil. V drugem polčasu jo Olimpija v 10. min. dosegla dru gi gol. Bil je to prodor dvojice Husu - Milič, pomagal pa je tudi nasprotni branilec, ki je nesrečno podal proti lastnim vratom. Žoga je zadela prečko, se vrnila v polje do prostega Milica, ki je brez težav premagal vratarja. Olimpija je igrala vse bolje in 10 minut zatem zasluženo dosegla še tretji in tudi najlepši gol. Race je v hitrem prodoru dospel vse do kazenskega prostora, lepo podal Husuju, ki je z močnim, nizkim strelom postavil končni rezultat. og DOMAČINI BI ZASLUŽILI ZMAGO Union — Lib. Sv. Marko 1:1 UNION: Vedana, Appolonio, Morabito, Benčič, Vida!, Nadlišek, (Sartiri), Vicini, čok, D'Angolo, Daris, Attini, STRELEC: v 25. min. D'Angolo, Podlonjerci so ves prvi polčas igrali zelo dobro in bi lahko celo dosegli več zadetkov. Gol so dosegli po lepi skupni akciji in končnim strelom D'Angola. V drugem delu srečanja so prišli gostje bolj do izraza, saj so precej napadali. To jim je olajšala utrujenost domačinov. Gostje so dosegli svoj gol prav v zadnji minuti igre. Vsekakor bi Podlonjerci bolj za- služili zmago kot remi, saj so se izkazali kot solidna ekipa. Mauro Z DERBIJEM VSI ZADOVOLJNI Breg — Domio 1:1 (0:0) BREG: Babuder, Rodella, Sovič, Slavec, Mondo, Čuk, Bržan, Krmec, Gaspeiiitti, Marchesich, Strnad. DOMIO: Calin, Grimaldi, Vera-ni, La Pasquala, Braico, Gherghet-ta, Drioli, Venturini, Dellezotti, Va-glieri, Fornasaris. STRELCA: v 55. min. Krmec, v 65. min. Ferrini. GLEDALCEV: 100. Derbi med Bregom in Domiom je privabil ob rob igrišča v Dolini precejšnje število navijačev, ki so po končani tekmi bili še kar zadovoljni. Izid je kolikor toliko pravičen, če upoštevamo, da je rilo strelov na ena in druga vrata bolj malo in sta bila tako Kalin kakor Babuder le po dlvakrat resneje zaposlena. Brežanom bi prisodili prvi del tekme, medtem, ko se je Domio najboljše izkazal po prejetem golu. Po dolgem času se je vrnil v postavo Slavec, ki se je dobro izkazal. V 30. min. je prišlo do zamenjave, izstopil je Dellezotti, ki ga je zamenjal Ferrini. Domio je bil prepričan o svoji zmagi, čeprav ni podcenjeval Bre-žanov. Iz poteka igre pa je bilo že po začetnih potezah razvidno, da «plavi» ne bodo odigrali podre- jene vloge. Zmedli so se, ko so že imeli zmago v rokah, kar je predvsem zasluga Domia, ki je znal v pravem trenutku reagirati. Igra je bila dovolj korektna, zelo borbena in dopadljiva. JOLO VRZEL SREDI IGRIŠČA Staranzano — Mladost 3:0 (1:0) STARANZANO: Porciani, Rossi, Faccio, Brogian, Longo, Oapis, Lubiana, Fedel, Bedin, Mascarin, Gergolet. MLADOST: S. Ferfolja, Jarc, F. Ferfolja, Dužman, Gergolet, Geltini, K. Ferfolja, Francaros, G. Ferfolja, Visintin, Devetak. SODNIK: Terpin iz Gorice. STRELCI: v 37. min. p.p. Gergolet, v 12. min. d.p. Brogian, v <.0. min. Bedin. Doberdobska Mladost je spet -lo-iivela (peti) poraz, tokrat proti Staranzanu. Slovenski igralci so zaigrali precej slabo in brez vsake povezave med sredino igrišča in napadom. Prav na sredini igrišča so se pokazale največje vrzeli do-berdobske ekipe. Domačini pa so prikazali precej zanimivo in hitro igro, kar je večkrat spravljalo v zadrego dober-dobsko obrambo. Posebno v drugem polčasu se je morala obramba Mladosti pošteno potruditi, da ni doživela prave katastrofe. iiiiiiiiiiiiii milil milit h umi u um mihi........................................................tHim ODBOJKA V MOŠKI C UEI Uspešen nastop Krasa v Padovi Nešportni izpadi domačega občinstva Brusegana Padova - Kras 2:3 (16:14, 6:15, 15:7, 11:15, 13:15) KRAS: L. in S. Budin, Milič, Škrk, Marušič, Vesnaver, Živec, Drasič in Žerjal. BRUSEGANA: M. in S. Borgato, Zanetto, Montagnin, Dalla Libera, Andrigio, Targa, Barbiero, Pacca-gnella in Albertazzi. SODNIKI: Grasselli (Vicenza), Tiberic in Feruglio (oba Padova). šesterka Krasa je pripravila svojim privržencem prijetno presenečenje. Sredi Padove je namreč po dveh urah in pol dramatične borbe zasluženo ugnala solidno ekipo domače Brusegane, ki je v prejšnjem kolu s svojo iznajdljivo igro premagala v Trstu Grandi Motori. Srečanje je bilo vseskozi zanimivo in razburljivo. Zmagal je Kras, ki je imel trdnejše živce (in morda malo več športne sreče). Predstavniki zgoniške občine so jasno dokazali da pod veščo roko trenerja Drasiča ekipa stalno «raste» in dve zmagi v treh kolih nista le sad naključja. Upravičeno torej lahko pričakujemo uspešne nastope proti enakovrednim nasprotnikom tudi v bodočih preizkušnjah, kar naj bi Krasu zagotovilo udobno uvrstitev sredi lestvice. Med tekmo so si sledili kot na tekočem traku razburljivi prizori. Velika zasluga igralcev je. da so poleg fizičnega napora vzdržali pod težo velike psihične obremenitve prav do končnega sodnikovega žvižga. Lepa skupina Krasovih navijačev je glasno navijala za svoje barve, vendar jih je večinoma pre-vpilo številno domače občinstvo, ki je bilo (s pomočjo raznih glasbenih pripomočkov) zelo hrupno in obenem nešportno do slovenskih predstavnikov, saj smo (na žalost) slišali marsikatero tradicionalno žaljivko in nekdo s tribune je celo pljunil na Krasovo klop z igralci. Takšni dogodki so obsodbe vredni in izraziti moramo svojo veliko ogorčenost nad takimi «podvigi», katerih tarča so pogostoma slovenske ekipe. Naj še omenimo, da se je prena- peta domača publika po tekmi sramotno znesla nad sodnikom. Zmaga v takih pogojih in okoliščinah predstavlja za Kras še toliko večji podvig. V soboto se bo Kras v Nabrežinl pomeril z odlično šesterko SAI Belluno. - b s - 3:1 Bor tudi drugič uspešen v Vidnu BOR - VOLLEY (-15, 11, 12, 3) BOR: Kralj, Vodopivec, Ugrin, Žerjal, Požar, Neubauer, Kodrič, Fučka. VOLLEY: P. in R. Kleiner. Na-nino, Rubino. Storti, Grandinetti, Uvai, Tabacchi, Zanazzo, SODNIKA; Antonelli in Rance-setti. V nadaljevanju turnirja za «Pokal Lambertin Sportivo» v Vidnu so borovci premagali organizatorja po razburljivi in izenačeni igri. V prvem nizu so podlegli, ker so bili še neogreti. Ko pa so uredili svoje vrste so pokopali vse upe domačinov na presenečenje. Med t p! a viri) i» so zelo dobro igrali Kralj, Neubauer in Ugrin (ta posebno v obrambi). Mig SMUČANJE MADONNA DI CAMPIGLIO, 17. — Šved Stenmark je osvojil slalom na tem tekmovanju, ki je veljavno za SP, Lestvica: 1. Ingemar Stenmark (šve.) 111"02 2. Paolo de Chiesa (It.) 111"21 3. Fausto Radici (It.) 111"34 4. Geoff Bruce (ZDA) Ul"d2 5. Otto Berger (ZRN) 112'30 6. Willy Frömmlet (Liecht.) 112"34 OBVESTILO SPDT prosi udeležence zimova-nja, naj čimprej potrdijo svoje mesto v avtobusu za vožnjo na Krvavec. Janko Perat UMIRAJOČI ČAS «Soglašam s teboj, Zmago. Toda objektivno je zdaj prišel v tak položaj, da je naš nasprotnik. Sicer ne mislim tako kot Boris da bi namreč bil vrinjenec. Tega ne. Močno se trudi za socializem, seveda iz svojega zgrešenega zornega kota.» «Saj to je Sploh se ne zaveda, da bodo milijoni odtekli mimo naše občine, če se takoj ne lotimo gradnje motela. Vrtec lahko počaka.» «Da predan je socializmu na svoj poseben, Čustven način. Je pač idealist in ne gospodarstvenik. Tu se ne da dosti pomagati. Dejstvo pa je, da mi je zdaj v veliko napoto.» «Jaz pa še vedno trdim, da ni tak idealist, kot ga prikazujeta vidva. Vem, kaj je obveščevalec.» «Kako veš?» «Hm, veste, sam sem bil obveščevalec. Moja žena je bila terenska'obveščevalka že od enainštiridesetega.» To je rekel z nekakšno zadrego, vendar je bila v njegovem glasu tudi samozavest, kakršno imajo ljudje, kadar govore o svojih žrtvah. «Kaj praviš? Saj je takrat vendar bila še otrok!» «No, hotel sem reči, moja bivša žena.» tMedtem ko si se ti vedrii v banki, mar ne?» «Saj sem bil vendar dolžan skrbeti za družino. Moral sem skrbeti za kruh. Ti, Zmago, me vse prerad dražiš, se ti ne zdi? Vse to je že napisano v mojem življenjepisu.» «. . . Da si šel v partizane aprila petinštiridesetega!» «Ampak jaz ... Jaz sem šel v partizane iz zavesti. Kaj pa France? Kaj zato, če je šel eno leto prej? In če je še špijon povrhu! Delal je škodo pač eno leto več. Medtem ko sem jaz že od enainštiridesetega . . .» «Ne ti, ampak tvoja bivša žena. In nikar Franceta ne primerjaj s teboj! Dovolj ga poznam, da vem, iz kakšnega testa je. Tudi njegove zasluge iz borbe mi niso neznane. Tebi pa bi najrajši rekel — prosto po Shakespearu: Obesi se, dobri Boris! Danes smo se borili pri Arquesu, a tebe ni bilo zraven.» «Zmago, pusti ga! Po toliko letih ni prav, da za merilo zavesti jemljemo datume vstopa v partizane. Boris je strokovnjak. Veš, kaj pomeni za banko? Za našo občino? Take ljudi naše gospodarstvo potrebuje. Take, kot je France, pa je treba malo potipati. Za stvar bi bilo zelo koristno, če bi ga ti res malo potipal . . .» «Hm, zakaj misliš, da bi bilo to dobro? Ne bi rad, da bi bilo videti, kakor da nekoga kličem na zagovor zato, ker zdaj hodi z Borisovo bivšo ženo. Menda ne verjameš Borisu, da je France špijon? To je po mojem trapasto, če že ni tudi zlobno.» «Rekel sem ti že, Zmago, pusti te stvari! Borisu vse preveč očitaš njegovo aprilstvo. Kakšne koristi ima od njega naše gospodarstvo, pa ne vidiš. Menda je že čas, da pnpad-nost socializmu nehamo meriti z datumom vstopa v NUV! Tudi v njegove družinske zadeve se ne smemo vtikati. To so zasebne stvari. Sleherno vtikanje pa človeka lahko boli.» «Vse kar je prav, tovariš predsednik! Dovoli, da postavim stvari na svoje mesto! Kdo pa je tisti, ki je oseben? Boris ali jaz? Komu gre za to, da bi nekoga onemogočil? Franceta ne zagovarjam, toda špijon ni. Tudi naš nasprotnik ni. Subjektivno ne. Ti sicer trdiš, da je njegova sedanja dejavnost škodljiva za nas. Dvomim o tem. Verjamem sicer, da s svojim jezikom škoduje tvojim načrtom za gradnjo motela. Vprašanje pa je, kaj nam je bolj potrebno. To je res vprašanje. Nisem prepričan, da bi ga bilo treba klicati na zagovor. Zakaj ga ti ne pokličeš?» «Moram ti priznati, da sem se z njim že pogovarjal. Hotel sem ga prepričati o prednosti gradnje motela, a je bilo vse bob ob steno. Prav on me je začel prepričevati, kako nujna bi bila gradnja vrtca, in to z argumenti, ki jim je težko oporekati, Ce povem po pravici, ne maram, da bi ljudje videli v meni nasprotnika otroškega varstva in kaj vem kaj še vse. Prav zato se mi zdi, da bi mu lahko ti. Zmago, v razgovoru vtepel v glavo, da gre za višje interese našega gospodarstva, interese, katerim se mora podrediti. Sicer pa se zavedam, da bomo morali čez nekaj let zgraditi tudi vrtec.» (tNikar tudi ti, tovariš predsednik, ne misli da je France takšen idealist. Misliš, da bi se tako gnal, če bi upravnica vrtca ne bila Tjaša?» «2e spet mešaš v stvar osebno zadevo. To se mi upira. In da bi moral zato Franceta še zasliševati!» «Ne smeš tako gledati na stvari! Povedal sem td, da bi ne bilo napačno, če bi Franceta klical na pogovor. Nisem rekel zasliševanje ali kaj podobnega. Kar se pa tiče Borisove bivše žene, naj si sam pripiše! S svojim vedenjem sama dokazuje, da ni tako nedolžna, kot se dela.» «Dobro. Kaj torej pričakuješ od mene?» «Sploh nisem mislil na zasliševanje. Dovolj bo, če se z njim pogovoriš. Moti me njegova trmoglavost. Vso stvar je namreč tako izpeljal, da so občani tako rekoč pred izbiro: otroško varstvo ali motel. Tudi ti, Zmago, imaš pri tem svoj delež odgovornosti, to dobro veš. Toda za gradnjo motela je že vse zmenjeno in pripravljeno. Potrebujemo samo še formalno potrditev zbora volivcev. Tedaj pa ti pride on in ustvari javno mnenje, da je vrtec bolj potreben od motela. Na zbore volivcev si skoraj ne upam več. Ozek je in zagnan. Ne vidi perspektive. Moramo ga utišati, še preden pride na zbor volivcev. Ah zdaj razumeš?» «Oprosti, Zmago, toda kot direktor banke te moram opozoriti, da lahko za motel dobimo še druga finančna sredstva, in sicer iz zveznih skladov za razvoj turizma. Za gradnjo vrtca pa jih ne bomo dobili.» «Te prilike ne smemo nikakor zamudita. To bi nas teplo. Tako sem prepričan o pravilnosti te poti, kot o socializmu. Samo pomisli: lokacija blizu centra, grič tik nad cesto, smrekov gozdiček, potok, ki bi se dal zajeti v umetno jezero! In postrvi! Le dobre četrt ure stran tisti stari mlin, obdan s smrekami in bukvami, za njim pa kulisa naših planin. To je vendar nekaj božanskega! Cisto zlato, le pretopiti ga je treba, V moji mandatni dobi predsednika občine bo tam stal motel, pa če me vzame vrag!» «No, to se že bolje sliši» «Vsi smo odgovorni za naš gospodarski razvoj, še posebno pa vi pri notranji upravi, ki ste v prvi liniji.» «Dobro! Najbrž ga bom res povabil na pogovor. Vendar imam občutek, da td in France vsak po svoje gledata na tale naš socializem. Da, poklical ga bom na pogovor. Bomo videli, kdo me bo bolj prepričal, ti ali on. Zdaj pa me čaka Se drugo delo. Lepo pozdravljena!» (Zmago, šef notranje uprave, odide. Predsednik občin« in direktor banke ostaneta sama.) «Zakaj dopuščaš, da temu policaju tako raste greben? Kaj ni podrejen tebi?» (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 /9 46 38 J9 58 23 76 14 70 Podružnica GOBICA UL 24 Maggio 1 — Tel 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna /.500 lir. celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ Številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18 — letno 180 — din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS ■ 61000 LlubUane, GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm » višini enega stolpca trgovski 200, finančno ■ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir oglas'» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P» oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pokrajir Italiie pri S.P.I- Stran 10 18. decembra 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska y ZTT - Trst TRŽAŠKA KRONIKA VČERAJ V KULTURNEM DOMU Nagradno žrebanje za naročnike «Galeba» Uredništvo mladinske revije Ga leb je priredilo včeraj v Kulturnem domu nagradno žrebanje za svoje naročnike. Ker je bilo žrebanje ta koj po predstavi pravljice «Jurček», so glavnemu uredniku Lojzetu Abra-mu pomagali kar klovni in Jurček, ki je tudi izvlekel iz košare imena vseh dobitnikov. Prvo nagrado, lepo rdeče kolo «mary», je dobil Samuel Hlede, ki obiskuje 3. razred osnovne šole v Ul. Randaccio v Gorici. Dobitnica druge nagrade, fotoaparata «ko dak instamatic», je Sanja Sedmak (1. razred Križ); zadnjo izmed ve likih nagrad, knjige «Pisani svet» Walta f)isneya, pa je prejela Miriam Maver (5. razred Boljunec). Knjiko «Zverinice iz Rezije» bodo dobili Sonja Levstik (5. razred Opčine), Roberto Pemarcich (1. razred Sv. Ivan), Sergij Markuža (5. razred Zgonik), Daria Poljšak (5. razred Rojan) in Marica Zlobec (2. razred Sv. Ana), škatlico barvic bodo prejeli Dario Zobec (5, razred Boljunec), Sandra Babic (4. razred Sv. Ana), Elvis Hacin (5. razred Dolina), Igor Pahor (2, razred Gorica), Marta Cerkveruk (4. razred Skedenj), Saško Roje (5. razred Ricmanje), Tanja Pečar (3. razred Bazovica), Helena Sancin (1. razred Opčine), Flavia Terčon (5. razred Rojan) in Fabio Chermaz (4, razred Ricrflanje). Knjigo «Veliki punt» bodo dobili Boris Paoli (3. razred šola Donadani), Damjan Vouk (2. razred Dom jo), Adriano Malalan (3. razred Opčine), Tatjana Blokar (1. razred Sv, Ivan) in Paola Stare (5, razred Prosek). Konzulta za zahodni Kras zahteva razširitev cest« v Naselju San Nazario Konzulta za zahodni Kras je poslala tržaškemu tisku pismo, v katerem obvešča javnost s položajem ceste, ki vodi skozi naselje San Nazario na Proseku. Cesta je namreč ozka, brez pločnikov in slabo prevozna. Že pred desetimi leti se je občina obvezala, da bo poskrbela za njeno razširitev in je v ta namen posekala drevje, nakar je delo zastalo. Medtem je pristojnost za popravilo in razširitev ceste prešla pod pokrajinsko upravo, ki je nakazala finančna sredstva za zadevna dela. Razlastili so delce zemljišč in spet se je vse ustavilo. Od samega nastanka si je konzulta prizadevala, da bi od pristojnih oblasti dosegla rešitev tega problema, vendar nikdar ni prejela nobenega odgovora, Zaradi tega se je tokrat obrnila na tisk v upanju, da bo vsaj to končno prisililo upravo, da se bo zganila. Pokrajinski upravi so poslali pred nedavnim pismo tudi prebivalci omenjenega naselja ter svojo zahtevo po razširitvi ceste podprli s celo vrsto podpisov. • Tržaški župan je s posebno odredbo. ki bo veljala do 31. t.m., začasno ukinil tedensko zaporo slaščičarn in trgovin, ki se v glavnem bavijo s prodajo slaščic. NEZASLIŠANA ODLOČBA POROTNEGA SODIŠČA V LUCCI Na začasni svobodi tržaški fašistični pretepači ki so zabodli raznašaka «L 'Unita» v VersiUi Obravnava je bila odložena za nedoločen čas - Po neredih v sodni dvorani je policija aretirala socialističnega mladinca, češ da se je upiral javnemu funkcionarju - Protesti demokratičnih organizacij in strank LUCCA, 17, — Z nezaslišano razsodbo je porotno sodišče v Lucci prekinilo obravnavo proti petim tr žaškim fašističnim pretepačem, obtoženim, da so zabodli mladega raz-našalca lista «1'UnitA», in jih izpustilo na začasno svobodo. Po neredih, ki so izbruhnili v sodni dvorani, je policija aretirala namestnika tajnika zveze socialistične mladine s pretvezo, da se je uprl javnemu funkcionarju. Nezaslišana razsodba porotnih sodnikov v Lucci, ki se v tem pogledu zgledujejo po tržaških kolegih, je neverjeten epilog fašistične kazenske ekspedicije na demokrate toskanskega mesta. Napad na raz-našalca «l'Unita», ki je neke nedelje avgusta 1973 kot običajno širil komunistično glasilo, je bil zadnji člen v dolgi verigi provokacij in napadov na aktiviste demokratičnih strank in organizacij. Povsem osamljeni zaradi odločnega in istočasno odgovornega nastopa demokratičnih sil so misovci in z njimi povezani pretepači izvempariamen-tarnih desničarskih organizacij pripravili «kazensko ekspedicijo». V odpravi so bili poleg zloglasnega pre- tepača krajevne sekcije «avanguar-dia nazionale» Piera Carmassija, nam vsem zelo znani tržaški fašistični pretepači Ciaudio in Giam-paolo Scarpa, Roberto Zuppello, A-lessandro Smoilis in Dagnor Nolich, ki so napadli tri komunistične aktiviste, katerih edina krivda je bila ta, da so širili glasilo svoje stranke. Franca Polettija so zabodli z nožem in ga tako hudo ranili, da je bilo njegovo življenje dalj časa privezano na zelo tanko nitko, Francesca Cavallara in Riccarda Tosija pa so surovo pretepli. Pretepači so jo takoj nato urno pobrisali, a niso Sli daleč. Pri vhodu na avtocesto Sestri Leva',te -Livorno je policija ustavila fiat 500 s petimi pretepači. V avtu so agenti našli lesene kije, železne palice in nekaj čelad. Izkazalo se je, da gre za brata Scarpa, Zuppella, Smoilisa in Nolicha, tržaške pretepače «avanguardia nazionale», za katere se ne ve, če so bolj znani po svojih pretepaških podvigih ah po tem, da so bili vsaki krat oproščeni. Odkriti, so se fašisti branili, češ da so kije in palice vzeli s seboj na pot, da bi naravnali blatnik, ki je drgnil ob kolo. Edini, ki je pravočasno ušel roki pravice je bil vodja komandosa Pie-ro Carmassi. ki je po starem fašističnem običaju pustil pajdaše v šmiru, naj se branijo obtožbe poskusa umora pred porotnimi sodniki. Carmassi je obtožen tudi sodelovanja prt propadlem Borghese-jevem državnem udaru, zaradi česar je sodnik izdal zaporni nalog. A da se povrnemo k procesu: obravnava se je začela včeraj v napetem vzdušju. Karabinjerji in policija so sprejeli stroge varnostne ukrepe, ki so bili utemeljeni predvsem zaradi dejstva, da ima prevratniška organizacija «ordine nero» v Lucci operativno bazo, ki si med drugim lasti očetovstvo atentata na železniško progo Firence — Bologna, ki le za las ni terjal na desetine človeških žrtev. Namen je morda res bil preprečiti morebitne provokacije fašistov, dejstva pa so pokazala, da je represivni stroj že spet stekel le v eno smer in sicer proti demokratični javnosti, ki je upravičeno vzrojila ob nezaslišani razsodbi sodnikov, ki so izpustili ob- tožence na začasno svobodo in prekinili obravnavo za nedoločen čas. Po ostrih spopadih, v katerih naj bi bili trije karabinjerji lažje ranjeni, je policija aretirala namestnika tajnika mladinske socialistične organizacije Panegato. Ta se po pričevanju očividcev ni udeležit spopada, pokopalo pa ga je dejstvo, da je imel brado, prav tako kot neki fant. ki naj bi med pretepom silovito brcnil enega od agentov. Protifašistične stranke in organizacije so v tej zvezi izdale skupen dokument, v katere^n izražajo solidarnost aretiranemu Panegati in istočasno ostro obsojajo sklep sodnikov in poseg varnostnih organov. Delegacija strank in sindikatov je ostro protestirala zaradi aretacije Panegate pri kvestorju, a ta je zavrnil zahtevo, naj osvobodi zaprtega demokratičnega aktivista. V znak protesta so danes stavkali študentje vseh srednjih šol, ki so na skupšči ni odobrili dokument, v katerem izražajo aretiranemu socialističnem'! mladincu svojo solidarnost in ostro protestirajo proti nezaslišanemu popuščanju do fašističnih pretepaeev in zločincev. V LJUBLJANSKI MODIRNI GALERIJI Predstavitev monografije z naslovom «Spacal in Kras» Svoje poezije na temo Krasa in morja so brali Miroslav Košuta, Ciril Zlobec in Marko Kravo s LJUBLJANA, 17. — V ponedeljek je bila v prostorih Moderne galerije v Ljubljani prisrčna slovesnost, na kateri je bila predstavljena nova monografija letošnjega Prešernovega nagrajenca Lojzeta Spacala. Da je bil dogodek velikega kulturnega pomena, je dokazovala tudi številna publika, ki se je zbrala v prostoru, kjer so za to priložnost razstavljene Spacalove grafike dajale ton in ustvarjale zbrano vzdušje na predstavitvi. Monografijo, ki nosi naslov «Spacal in Kras> sta predstavila Črtomir Kolenc, direktor založbe Lipa, ki je poudaril kulturni pomen te publikacije, in pa ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik, ki je tudi avtor teksta v novi knjigi. Ta je poudaril predvsem razsežnost nav.dez tako preprostega in na bistveno zreducira-nega sveta, kakršen je Svacalov, pa tudi na elemente magičnosti in nadrealizma v njegovih delih, ki prepričljivo dokazujejo Spacalovo lirsko občutljivost in oblikovalno sproščenost. V večer in razstavo so se imenitno vklopili tudi trije pesniki, ki so ob tej priložnosti prebrali svoje pesmi na temo Krasa in morja: zbrano občinstvo je Miroslava Košuto, Marka Kravosa in Cirila Zlob- ca sprejelo kot ustrezajoče govorno dopolnilo likovni govorici. O knjigi sami, ki po svoji grafični in vsebinski bogatosti res zasluži posebno pozornost, bomo še spregovorili. Naj pa ob tem še opozorimo, da bo v petek, 20. t.m. ob 17. uri v Tržaški knjigarni podobna predstavitev knjige, ki je bila deležna tolikšne pozornosti ljubljanske kulturne sredine. LIVORNO, 17. — V zadnjem mesecu je na livornskih šolah bilo vzdušje zelo napeto zaradi večkratnih anonimnih telefonskih obvestil, do bodo eksplodirale bombe. Po dolgi preiskavi je policija vendarle prišla na sled avtorju neslanih šal: 54-letnemu profesorju Giuseppu Monteleoniju, ravnatelju srednje šole «Gamerra» in pokrajinskemu tajniku fašističnega sindikata CIS.NAL. Podkvestor in šef letečega oddelka livornske kvesture dr. Mandolfi je na tiskovni konferenci pojasnil, da je policija že pred časom zaostrila nadzorstvo nad telefoni vseh šol spričo vala grozljivih obvestil. Dne 11. decembra so prestregli neko telefonsko obvestilo o domnevnem atentatu in ugotovili, da je prihajalo od prof. Monteleonija. ............................t......mi.................minil...................................................................................i.....minimumi.........................................Minimum.....milim....................i.....mil.............iiMinutinuilimiuimmiiii...............................mi Obsodba profesorja Sama Pahorja ZAOSTRITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU (Nadaljevanje s 1. strani) statut, ali pa da preda vso dokumentacijo o procesu ustavnemu sodišču, ki naj razsodi ali ima Posebni statut zakonsko veljavo. Izbral pa je tretjo pot, ki se sploh ne ozira na ustavo, memorandum in druge listine o človečanskih pravicah in na podlagi fašističnega kazenskega zakonika obsodil prof. Pahorja na .60 tisoč lir globe. V dvorani je zamrmralo, vendar se je publika znala obvladati in se je počasi napotila proti izhodu, ker se je zbrala na stopnišču in počakala «obsojenca», ki je medtem že vložil priziv. Da bi se izognili prekršku «nedovoljenega zborovanja», so se vsi napotili v Gregorčičevo dvorano v Ul. Geppa, kjer je prof. Pahor obrazložil dijakom pomen te «žive lekcije državljanske vzgoje», kjer je slovenska mladina na lastne oči videla, kako deluje sodstvo, po kakšnih zakonih izreka razsodbe in kako ne spoštuje mednarodnih obvez, ki jih je s svojim podpisom svečano prevzela italijanska republika. Na zborovanju v Gregorčičevi dvorani so zastopniki dijakov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, znanstvenega liceja France Prešeren, trgovskega zavoda Žiga Zois, učiteljišča Anton Martin Slomšek in strokovne šole, odobrili daljšo iz- javo, v kateri povzemajo najprej | glasno sklenil, da pošlje protestno historiat ravnanja s prof. Samom I izjavo na predsedstvo vlade in na Pahorjem, na koncu pa pravijo, da I predsedstvo deželnega odbora zara- TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja Stev. prot. 9/800-74 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 »• opozarja da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1 odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za preureditev in opremo ženskega paviljona TBC pokrajinske psihiatrične bolnišnice in sicer v smislu odstotnega višanja na celotno ceno, ki se predvideva v znesku 29.500.000 lir, kolikor znaša izklicna cena. Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Trg Vittorio Veneto 4 — Trst) do 12. ure 2- januarja 1975. Predsednik (dr, Michel« Zanetti) TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja Štev. prot, 27/1076-74 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 • • opozarja da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva člen 1, odstavek a) istega zakona razpisati natečaj za tlakovanje z betonsko in asfaltno prevleko pokrajinske ceste «Šempolaj», in sicer v smislu odstotnega nižanja na enotno ceno, v znesku 12.000 lir za tono, kolikor znaša izklicna vsota. Prošnje za vabilo na natečaj morajo prispeti na naslov te uprave (Trg Vitt. Veneto 4 — Trst) do 12. ure 2. januarja 1975. Predsednik (dr. Miehele Zanetli) TRŽAŠKA POKRAJINA Razpis natečaja Štev. prot. 24/698-74 V smislu člena 7 zakona štev. 14 od 2. 2. 1973 ■ e opozarja da je ta uprava sklenila po postopku, ki ga predvideva čler 1 odstavek a) istega zakona, razpisati natečaj za notranjo preureditev in obnovitev stavbe znanstvenega liceja «G. Ober dan» v Trstu In sicer v smislu odstotnega višanja na celotno ceno, ki se predvideva v znesku 32.917.400 lir. kolikor znaša izklicna cena. Proftnje za vabilo n« natečaj morajo prispeti na naslov te «prave (Trg Vitt. Veneto 4 — Trst) do 12. ure 2. januarja 1975. Predsednik (dr. Mlchele Zanettl) zastopstvo dijakov: IZJAVLJA, da proces proti prof. Pahorju ogroža vso našo narodno skupnost; ZAHTEVA, da postane londonski memorandum zakon, zato je potrebno, da ga parlament ratificira; POZIVA vso slovensko javnost, da v zavesti svoje narodne pripadnosti posnema ravnanje prof. Sama Pahorja, ki se dosledno zavzema za naše pravice nejdede na številne nevšečnosti. Protestne in solidarnostne izjave s prof. Pahorjem so sprejeli tudi profesorski zbori vseh treh slovenskih višjih srednjih šol v Trstu, v prvi vrsti pa profesorski zbor učiteljišča, katerega član je prof. Pahor. Njegova resolucija se glasi: «Profesorski zbor učiteljišča Anton Martin Slomšek zavrača z ogorčenjem razsodbo tržaškega sodišča, ki je obsodilo 13. t.m. kolego prof. Sama Pahorja zaradi njegovega doslednega boja za pravice slovenskega jezika. Od oblasti zahteva, da spoštujejo dosledno načela italijanske ustave, 5 člen londonskega sporazuma in ostale obveznosti, ki jih. je italijanska republika prevzela z mednarodnimi pogodbami. Profesorju Pahorju izraža svojo popolno solidarnost z voščilom, da bi ga še drugi posnemali v njegovem doslednem boju za pravice slovenskega jezika Besedilo izjave profesorskega zbora državnega liceja France Prešeren se glasi: «Profesorski zbor Državnega znanstvenega liceja 'France Prešeren', zbran na izredni seji dne 13. decembra 1974, je ob sodni razpravi proti prof. Samu Pahorju, na kateri ni bila dovoljena raba slovenščine, so- di doslednega kršenja ustavnih določil in določb londonskega memoranduma. Sklenil je tudi, da prispeva za kritje sodnih stroškov, ker se zaveda, da je s tem postopanjem postavljena na zatožno klop vsa slovenska javnost, V tem smislu poziva vso slovensko javnost, da nc vse načine podpira boj za uveljavljanje slovenskega jezika na vseh stopnjah javnega življenja.» Profesorski zbor zavoda «Žiga Zois» je sprejel naslednjo izjavo: «Profesorski zbor Državnega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom 'Žiga Zois' v Trstu izraža prof. Samu Pahorju najglobljo solidarnost ob sodnem postopku, ki ne prizadeva samo njega, marveč vso slovensko in demokratično jaimost. Odločno zahtevamo, da se spoštujejo določbe Posebnega statuta londonske spomenice o soglasju ter se v duhu italijanske ustave uresniči dejanska enakopravnost državljanov slovenske narodnosti Protestno in solidarnostno izjavo je na svoji seji 16. t.m. sprejelo tudi predsedstvo Slovenske prosvetne zveze, ki izjavlja «da je sodni postopek proti prof. Samu Pahorju, ki predstavlja obenem postopek proti vsej slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, grob primer kršitve ustavnih določil in določb Posebnega statuta londonskega memoranduma. Slovenska prosvetna zveza in vsa vanjo včlanjena društva izrekajo toplo solidarnost s prof. Pahorjem v njegovem boju za uveljavljanje slovenskega jezika na vseh stopnjah javnega življenja in zahteva, da italijanski parlament ratificira londonski sporazum ter ga tudi dosledno izvaja.» Rastoče rožljanje z orožjem oh naporih za mirno rešitev spora Odklonilne izraelske reakcije na Fahmijevo izjavo - Več orožja prizadetim državam - Diplomatske perspektive TEL AVIV, 17. - V Izraelu si še niso na jasnem, kako bi tolmačili izjavo, ki jo je prejšnji petek podal egiptovski zunanji minister Ismail Fahmi ter naslednji bolj milo izjavo predsednika Sadata. Fahmi je bil v svoji izjavi zelo oster. Dejal je, da mora Izrael sprejeti, če hoče, da bi prišlo do ureditve spora na Bližnjem vzhodu, palestinskega vprašanja in drugih zadev, vrsto pogojev, ki so za Izrael praktično nesprejemljivi. Vsaj tako trdi in piše danes izraelsko časopisje. Eden od teh pogojev zadeva izraelske meje. Fahmi je dejal, da bi jih bilo treba urediti na podlagi razmejitve iz leta 1947, ko je bila ustanovljena izraelska država. Kot je znano, je prišlo leto dni kasneje do ponovne vojne med Izraelci in Arabci in Izraelu se je posrečilo, da si je pridobil Se nekatera področja. Vojna v letu 1967 je prinesla Izraelu še nove teritorialne pridobitve. Lanska «kipurska» vojna pa je še nekoliko razširila (vsaj na Golanskem področju) izraelsko zasedbo arabskega ozemlja. Vrnitev na razmejitveni položaj v letu 1947 bi pomenila za Izraelce veliko in hudo izgubo ozemlja. V svoji izjavi pa je Fahmi zahteva! tudi, da se mora Izrael odpovedati priseljevanju Judov iz raznih dežel sveta za razdobje 50 let. Kot je znano, se je v vseh svojih letih obstoja izraelska država krepila predvsem s prilivom judovskih priseljencev iz Evrope, Amerike in v določeni meri tudi iz socialističnih držav, saj je znano, da se precejšnje število sovjetskih Judov skuša izseliti v Izrael. Izraelska javnost, oziroma bolje rečeno njeni predstavniki v tisku, so nasp^ešno zavrnili Fahmijeve pogoje. Pcsebno jih je zbodla zahteva, da bi se Izrael odrekel za 50 let vsakemu priseljevanju. V tej zvezi pravijo, da je Izrael suverena držrva, ki po svoji mili volji lahko odloča o priseljevanju Judov iz drugih dežel. Do tu reakcije na Fahmijevo izjavo, ki pa jih moramo vzporedno s kasnejšimi izjavami predsednika Sadata, ki je bil v določeni meri p"pustljivejši ter pripravljen na možne rešitve v okviru Kisstnger-jeve politike, ki predvideva, kot je znano, pristopno reševanje vpra šanj na B.ižnjem vzhodu. Prav v tem je bistvo vsega vprašanja. Je kairska vlada še vedno pripravljena, da gre po poti f k lepo v, ki so bili sprejeti na kairskih razgovorih z ameriškim zunanjim ministrom, ali pa se namerava odločiti za drugo politiko. Kakšno? Izraelci trdijo, da se Egipt vedno bolj nagiba na prosovjetsko politiko, se pravi, da odstopa od teze j imunimi......i........umnimi.......................................i.......mu.....................umu»........................................................................................... NEKAJ PRIPOMB K PRVEMU SNOPIČU.. ® (Nadaljevanje s 5. strani) sko mesto v šolskem letu 1921-22 v Volčjem gradu na Krasu, naslednje leto pa je učila, na Katinari. Ob uvedbi Gentilijeve reforme je odšla v Jugoslavijo, kjer je službovala v Šentjurju ob Pesnici, nato v Hočah pri Mariboru in na koncu v Ljutomeru. Umrla pa je v Ljubljani septembra 1941. Uredništvo se je moralo baviti tudi z vprašanjem kako naj se pišejo spremenjeni priimki. Gotovo se je v uredniškem odboru pojavilo več predlogov, vendar dvomim, da je obveljal najboljši. Po razloženih pravilih naj bi bila na prvem mestu izvirna slovenska oblika priimka in šele v oklepaju poitalijančena oblika pri onih osebnostih, ki so že umrle: pri onih osebnostih pa, ki bodo tako srečne, da jim smrt ne bo pobrala pred izidom snopiča bibliografije v katerem bo objavljen njihov življenjepis, bo na prvem mestu poitalijančena uradna oblika in šele v oklepaju njihov izvirni priimek. Zares bi bilo zanimivo zvedeti kateri razlogi so utemeljevali tak sklep. Naslednje pravilo pa pravi, da bodo pri onih osebah, ki so si po vojni zopet pridobile prvotni slovenski priimek, poitalijančene oblike zapisane v oklepajih. Zdi se, da bodo ta pravita povzročila pri bralcih zmedo, pa tudi uredništvu samemu se je na primer pripetilo. da je profesorica in javna delavka Abram (Abrami) vpisana v obliki, kot da je že pokojna ali da si je zopet pridobila prvotno slovensko obliko priimka. Tako bi si moral bralec vsaj po razloženih pravilih tolmačiti. Znano pa je. da je profesorica še živa in da si ni doslej svojega priimka uradno me- njala v prvotno obliko. Za uvodom je objavljenih devetnajst imen sodelavcev I. snopiča z njihovimi značkami vred. Zelo čudno pa je, da niso nikjer objavljena imena članov uredniškega odbora. Za tako ambiciozno delo, ki utegne postati epohalnega pomena, zares ni na mestu, da se uredniški odbor skriva za anonimnostjo. Med osebnostmi, ki so zastopa' ne z življenjepisi v leksikonu, manjka nekaj imen. V leksikonu bi morali verjetno najti svoje mesto tudi gosiiodarstvenik dr. Miro Adamič, politik dr. Branko Agneletto, profesor glasbe in dirigent Erminij Am-brozet, šolnik in prosvetni delavec Justin Arhar (glej SBL, prva knjiga, str. 14), goriški nadškof Jože Balant (glej SBL, prva knjiga, str. 22) in gledališki ter filmski igralec Miha Baloh, ki je sedem sezon nastopal v slovenskem narodnem gledališču v Trstu. Verjetno nisem izčrpal imenika vseh izpuščenih osebnosti in uredniški odbor bo gotovo prejel še od drugih bralcev predloge, da uvrsti izpuščene v dodatnem snopiču. Naslednje beležke gotovo nimajo značaja poglobljene ocene, temveč so le sad bežnega pregledovanja življenjepisov (ne vseh). Ob branju sestavka o dr. Josipu Abramu (str. 3) sem za sumil, da bi bila cirilme-todova šola pri Sv. Jakobu sezidana že leta 1907. Poiskal sem koledar CMD iz leta 1913 in tam sem bral: «S podiranjem starega poslopja se je pričelo meseca malega srpana (julija) 1911, z novo stavbo pa meseca kimavca (septembra) ¡.1.» S pergamenta, ki je bil vzidan v temelj nove šolske stavbe in je datiran ¡2. oktobra 1912. je razvidno, da je stavbni odbor, ki je «imel nadzorstvo nove stavbe» bil sestavljen iz dvanajstih uglednih tržaških Slovencev in mu je načeloval dr, Josip Abram, ki se je prvi podpisal na pergament. Sestavljalec biografije dr. Justa Bačarja (str. 26) pravi v uvodu, da je umrl v jetnišnici; v nadaljnjem besedilu pa beremo, da so ga iz ječe premestili na pljučni oddelek splošne bolnišnice v Mariboru. Torej je umrl v bolnišnici? Ali eno ali drugo! O učitelju, publicistu in leksiko-grafu Vincenzu Bandlju (str. 33) beremo, da je imel «po vojni (1918) v Gorici gostilno, istočasno pa se je vedno bolj nagibal v italofilstvo». V učiteljskem Ročnem zapisku za leto 1922 pa je zabeleženo, da je Bandelj takrat služboval v Rihen-berku, v Ročnem zapisniku za leto 1923 pa je omenjen kot definitivni učitelj pri Sv. Martinu. Morda pa je za protislovensko delovanje dobil poleg imenovanja za viteza (cavaliere) še plačan dopust, da je lahko bil goriški oštir? Vsekakor terjajo ti podatki pojasnila. če hočemo biti znanstveno točni, potem moramo tudi v bibliografiji biti zvesti lepemu srbskemu pregovoru: tReri bobu bob in popu pop». Na strani 35 (v biografiji Srečka Barage) piše. da je ZVU fl. oktobra 1945 z zak(onskima) odlokoma štev. 7 in S ustanovila slovenske ljudske in srednje šole na področju cone A, To nista bila zakonska odloka, temveč le navadni upravni okrožnici, ki nista imeli nobene zakonske veljave. Tudi kasnejši ukaz štev. 18 z dne 8. novembra 1947 (torej ie po ustanovitvi STO) ni imel zakonske moči in šele zakon štev 1012 z dne 19.7.1961 je dejansko ustanovil legalne slovenske šole. Te pripombe, ki prav gotovo niso edine, bi morale bzpodbuditi pobudnike izdajanja Primorskega slovenskega biografskega leksikona, da se bodo pri nadaljnjih snopičih bolj zvesto in trdno ravnali po smernicah, ki so jih v uvodu sami začrtali. čeprav bo to upočasnilo izdajanje nadaljnjih snopičev, bo delo pridobilo na veljavi. 2700 let zgodovine (Nadaljevanje s 5. strani) ljubljanski arheologi. To bi bil tudi eden izmed dokazov, da je leta 596 del Langobardov pri selitvi iz prejšnje domovine šel iz Kranja po Selški dolini čez Petrovo brdo in po Baški grapi v Tolmin, od lam pa na Livek. Da je ta pot resnično obstajala, potrjuje antična zapora v Zarakovcu pri Ko-ritnici v Baški grapi. Verjetno je s to skupino potoval tudi kralj Langobardov Alboin, ker zgodovinar Pavel Diakon omenja, da se je Alboin povzpel na visoko goro in si od tam ogledal italske ravnine. (Glej Simon Rutar: Zgodovina Tolminskega, Dostavki in pojasnila, stran 118). Obiskovalec bo kot zadnje videl . vitrini desno ob vstopu izkopanine z vrha Kozlovega roba, razno orožje, keramiko, orodje, železne krogle in drugo. Omenili smo le nekaj pomembnejših razstavljenih predmetov tega zanimivega arheološkega oddelka. Prepričani smo. da bodo obiskovalci z zadovoljstvom odhajali domov in tam pripovedovali še drugim, kaj vse je na ogled v Muzeju za Tolminsko, Andrej Pagan • Ogarev Kissingerjevega postopnega reševanja spora in da začenja vedno bolj uveljavljati tezo globalne rešitve, ki bi morala doseči svoj vrhunec v ženevski konferenci. Pred dnevi se je vrni! iz ZDA izraelski zunanji minister Jigal Al Ion, ki se je v ameriškem glavnem mestu pogovarjal s Kissingerjem. Ta je menda posredovat egiptovski vladi izraelske prediege, ki pa so bili verjetno nesprejemljivi za kairsko vlado. Samo tako si lahko razlagamo oster Fohmijev nastop. Kaj so Izraelci pripravljeni popustiti in kar so tudi posredovali ameriškemu zunanjemu ministru? Zdi se, da so pripravljeni odstopiti Egiptu samo dobršen del puščavskega ozemlja vzhodno od Sueškega prekopa. Nikakor pa nočejo zapustiti dveh gorskih prelazov Mit-le in Gidija in prav tako ne petro-lejskih virov pri Abu Rodeisu. Zah tevajo baje celo, da bi moral Egipt čimprej odpreti Sueški prekop ter dovoliti, da se čezenj prevažajo izraelsko blago in izraelske posadke (čeprav ne ped izraelsko zastavo); nadalje bi moral zagotoviti vsaj za dvanajst let spoštovanje doseženega sporazuma ter se obvezati med drugim, da ne bo posegel v morebitno vojno med Izraelci in Sirci. Kot se vidi, gre za diametralno nasprotna stališča ter se zato ni čuditi če mnogi predvidevajo, da bo na Bližnjem vzhodu prišlo v kratkem do ponovnega spopada. Ta predvidevanja so pa mogoče preveč črnogleda. Pri vsem tem je treba upoštevati, da je rešitev tega vprašanja v precejšnji meri odvisna od sporazuma med ZDA in Sovjetsko zvezo. Res je, da je Sovjetska zveza v zadnjem času zelo okrepila svojo vojaško pomoč Siriji, kamor je poslala vsaj 50 najnovejših letal in okoli 500 tankov. Res je tudi, da sovjetsko časopisje ostro napada Saudsko Arabijo ter jo dolži, da vodi proimperiali-stično politiko, ki gre na škodo arabskim državam, toda na urugi strani je tudi res, da obstajajo določene razprtije v arabskem svetu. Jaserju Arafatu se še ni posrečilo, da bi dokončno utrdil svojo avtoriteto v palestinskem osvobodilnem gibanju, še vedno obstajajo ekstre-mistična gibanja, ki si zlasti sedaj prilaščajo Arafatovo tezo o ustanovitvi palestinske države, kjer naj bi muslimani, Židje in kristjani živeli v bratskem sožitju. Ta teza pa pomeni seveda, da bi morala izraelska država izginiti s površine zemlje, česar Izraelci ne sprejemajo, V prihodnosti bo prišlo do nekaj pomembnih dogodkov. Predvsem se bodo sestali predstavniki Egipta, Sirije in Jordanije skupaj s predstavnikom PLO. Prihodnji mesec bo prišel v Egipt sekretar KP SZ Leonid Brežnjev. Posebno ta obisk je treba upoštevati pri vseh sedanjih dogajanjih na Bližnjem vzhodu. Nadalje so sporočili, da je bil baje dosežen med Sovjetsko zvezo in ZDA sporazum, da bi se sklicala konferenca za reševanje vprašanj Bližnjega vzhoda v prihodnjem marcu. Vse kaže, da se na Bližnjem vzhodu rožtja z orožjem, da velesile (ZDA, SZ in tudi Francija) pošiljajo ra2ne vrste orožja svojim prijateljem, toda kljub te mu obstaja še vedno možnost, da se bodo ta vprašanja -eševala za zeleno mizo in ne na bojnih poljili. TEDEN SOLIDARNOSTI LJUBLJANA, 17. — Ce bi se vprašali, kaj je dalo zgodovinski pečat dobi teh naših tridesetih let po II. svetovni vojni, potem bi naš odffovor bil samo eden: osnovni pečat naSt dobi je dal silovit nalet osvobodilnih gibanj. Ta nalet je do tal preobrazil politično podobo našega sveta. V dveh kratkih desetletjih se je zrušil vsemogočni sto in stoletja grajeni in z vsemi sredstvi hranjeni sistem svetovnega ko-lonializma. Takorekoč goloroka ljudstva širnih celin so z lastnimi silami izbojevala zgodovinsko prelomno dejanje — osvoboditev sveta izpod kolo-nializma. K temu je pripomogla visoka narodna zavest in globoka politična osveščenost milijonskih množic, ki so vedele, kaj hočejo in so šle ® boj za nove odnose nied narodi. Poglavitno izjemo, dragoceno izkušnjo je za zgodovino in i® posebej za prihodnost vseh malih narodov prineslo minulo obdobje osvobodilnih bojev spoznanje in zavest, da je neki narod, naj si bo še tako majhen in šibak, nepremagljiv, če je ves, do skrajnosti prežet z voljo po svobodi in če je pripravljen to svobodo izbojevati tudi z najtežjimi žrtvami. To zgodovinsko resnico so doslej potrdili mnogi narodi, potrdili so jo narodi Jugoslavije v teku druge svetovne vojne, ko so se sredi hitlerjevske trdnjave, v času, ko so mnogi drugi večji narodi klonili pred silo agresorja dvignili upor in ta upor vodili do končne zmage. V povojnih razmerah je bil alžirski narod tisti, ki je z lastnim bojem in krvjo potrdil veliko resnico o nepremagljivosti nekega naroda, ki je ves predan boju za svobodo. Morda najbolj svetal primer pa je vsekakor veliki osvobodilni boj vietnamskega naroda, ki se je spoprijel z največjo oboroženo silo vseh časov, z vojaško silo ZDA. Pa vendar je bil vietnamski narod tisti, ki je izšel zmagovit iz ne~ enakega boja. Ne bi bilo prav ne priznati še drugega dejavnika, ki je nenehno navzoč pri vsakem boju narodov za neodvisnost. To je mednarodna solidarnost, _ ie podpora osvobodilnim gibanjem pa naj gre za politična, moralno ali materialno podporo. Zavest, da tvoj boj ni osamljen ,da so ob tebi in s teboj zavezniki povsod po svetu, je tista sila, ki kaj lahko preglasi tudi silo agresorjevega orožja. Vse narode, ki so za neodvisnost pa naš čas vsak dan opozarja, da ta neodvisnost ni enkrat za vselej dana in ne zajamčena za večne čase. Zato so zlasti vsi mali narodi dolžni to svobodo in neodvisnost sprotit vsak dan varovati in utrjevati, utrjujejo jo pa predvsem tako, da z vsem dejanjem in nehanjem nxi mednarodnem prizorišču zastopajo, zagovarjajo, pomagajo uveljaviti in utrjevati vsa tista načela, ki so bila izhodišče in temelj osvobodilnih gibanj vse povsod po svetu: samoodločba narodov, neodvisnost, enakopravnost, pravica do lastnega razvoja in vsa druga načela, ki so jih prav na novo osvobojeni narodi vtkali v temelje svojih mednarodnih odnosov. Vsak majhen narod pa b0 najbolj branil svojo svobodo in neodvisnost pred nevarnostjo, da mu jo odvzamejo, če bo ob vsakem primeru, pa naj gre za katerikoli drugi narod, bližnji ali še tako daljni, dejansko branil vsa tista načela, ki so temelj njegove lastne svobode. Stati danes ob strani zahteve arabskih narodov, da jim napadalec vrne ugrabljena ozemlja, pomeni ščititi lastno ozemeljsko nedotakljivost in celovitost pred morebitnimi jutrišnjimi agresorskimi posegi proti tvoji deželi to njeni celovitosti. V tem je globlji smisel solidarnosti med narodi sveta. K boljšemu spoznanju tega smisla naj prispevajo prav taki tedni solidarnosti z bojem vseh narodov, ki so postali žrtev tuje agresije. DRAGO KOŠMRIJ RIM. 17. — Karabinjerji so aretirali v nekem stanovanju pri Lidu di Roma bivšo redovnico Mario Di-letto Pagliuco, ki je bila obsojena na osem let zapora in ki je bil® sedaj na začasni svobodi. Pagliuc® se je skrivala ves čas odkar Je kasačijsko sodišče potrdilo razsodbo prizivnega sodišča. Karabinjerj: so vdrli v stanovanje ter našli sko pod kupom odej. Pagliuca jf bila obsojena zaradi krutega ravna nja z otroki.