Stenografiern zapisnik trinajste sojo deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 17. oktobra 1. 18 8 4. Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar, grof Gustav Thurn-Valsassina in deželnega glavarja namestnik Peter Grasselli. — Vladini zastopnik: Deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: Dr. Hinko Dolenec, dr. Gustav Mauer, Viljem Pfeifer, dr. Josip Vošnjak in baron Alfons Zois-Edelstein. Dnevni red.: 1. Branje zapisnika o XII. deželno - zborni seji dne 16. okt. 1.1884. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. S. Priloga 54. — Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porablje-vanji rezervnega zaklada Kranjske hranilnice v Ljubljani. — Specialna debata. 4. Ustno poročilo gospodarskega odseka o predlogu g. viteza Schneida gledš tarifov na južni železnici (k prilogi 27.). 5. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gosp. poslanca dr. viteza Bleiweisa glede vpeljave slovenskega uradnega jezika pri deželnih uradih (k prilogi 26.). 6. Ustna poročila finančnega odseka o prošnji: a) občin Bled in Gorje glede podpore za nastavljenje zdravnika v Bledu; b) podpornega društva filozofov na Dunajskem vseučilišči za podporo; c) Franjo Vilharja glede podpore za izdavanje svojih glasbotvorov; d) ribiškega društva v Ljubljani glede podpore; e) Marije Lušin, vdove deželnega ingrosista, glede od-pravilne miloščine ali odgojnin njenima otrokoma; AkMMiWM KfW der dreizehnten Sihung des brainifšen £antftftgcs Jhfhdif am 17, (Dktalrer 1884, Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Gustav Gras Th nrn- Vals as sina und Landeshauptmann-Stellvertreter Peter Grasselli. — Berti e t e r d e r k. k. R e g i e r n n g: Landespräsident Andreas Freiherr von Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Dr. Heinrich Dolenec, Dr. Gustav Mauer, Wilhelm Pfeifer, Dr. Josef Bošnjak und Alfons Freiherr von Zois-Edelstein. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der XII. Landtagssitzung vom 16. Oktober 1884. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. 3. Beilage 54. — Bericht des Verwaltungsausschusses mit dem Gesetzentwürfe in Betreff der Mitwirkung der Landesvertretung bei Verwendung des Rescrvefondes der krainischen Sparkasse in Laibach. — Specialdebatte. 4. Mündlicher Bericht des volkswirthschaftlichen Ausschusses über den Antrag des Herrn Ritter von Schneid betreffend die Tarife der Südbahn (zur Beilage 27). 5. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über den selbstständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. Ritter von Bleiweis ivegen Einführung der slovenischen Amtssprache bei den Landesämtern (zur Beilage 26). 6. Mündliche Berichte des Finanzausschusses über die Petitionen: a) der Gemeinden Veldes und Obergörjach um Subvention zur Bestallung eines diplomirten Arztes in Veldes; b) des Philosophen - Unterstützungsvereines an der Wiener Universität um Subvention; c) des Franz Vilhar um Subvention behufs Herausgabe seiner Compositionen; d) des Fischereivereines in Laibach um Unterstützung; e) der Maria Lušin, landschaftliche Jngroffistenswitwe, um Abfertigung respective um Erziehungsbeiträge für ihre beiden Kinder; 282 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. f) šolskega odbora obrtnej nadaljevalnej šoli v Ljubljani glede podpore; g) Karoline Selak v Žireh glede osnovanja ščipkarske šole; h) Gregorja Vizjaka v Ljubljani glede miloščine; i) občine Britof, da bi se hiralniški stroški v znesku 130 gld. 50 kr. za Uršo Šober prevzeli na deželni zaklad; k) občine Dol, da bi se hiralniški stroški v znesku 128 gld. 10 kr. za Marijo Pezdir prevzeli na deželni zaklad. 7. Ustno poročilo upravnega odseka o §.3., marg. št, 10., 11., 12., 15., 16., 17. letnega poročila. 8. Ustno poročilo upravnega odseka o cestni stavbi Žir-Spodnji-Logatec in o treh dotičnih prošnjah (k prilogi 46.). 9. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah v cestnih zadevah: а) občine Motnik; б) „ Podkraj; c) „ Radence in Stari trg; d) „ Novomesto. 10. Ustno poročilo posebnega odseka za mestni statut o ob-tinskem statutu mesta Ljubljane. 11. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občine Št. Ož-bald za razdelitev v dve samostojni občini. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 8., marg. št. 27., 28., 29. letnega poročila. 13. Volitev jednega namestnika v deželni odbor iz vrste velikih posestnikov. 14. Priloga 59. — Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za 1. 1885. (k prilogi 16.). 15. Ustno poročilo finančnega odseka o tem, da se pripravi potrebni kapital v pokritje blagajničnih primanjkljajev deželnega zaklada (k prilogi 51.). 16. Priloga 58. — Poročilo odseka zarad režije v blaznici na Studencu (k prilogi 15.). Obseg: Glej dnevni red in odgovor na interpelacijo poslanca Obreze in tovarišev zarad vpeljave nemškega učnega poduka na mestnih ljudskih šolah v Ljubljani. Seja se začne ob 35, minuti čez 9. uro dopolnilne. — XIII. Sitzung des train. Landtages am 17. Oktober 1884. f) des Schulausschusses der gewerblichen Fortbildungsschule in Laibach um Subvention; g) der Karoline Selak in Sairach um Errichtung eines SpitzenklöPPclkurses; h) des Gregor Wtssiak in Laibach um Gnadengabe; i) der Gemeinde Britof um Übernahme der Siechenhausver-pflcgskosten Per 130 fl. 50 kr. für Ursula Šober auf den Landesfond; k) der Gemeinde Lustthal um Übernahme der Siechenhausver-pflegskosten Per 128 fl. 10 kr. für Maria Pezdir auf den Landesfond. 7. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über §. 3, Marg. Nr. 10, 11, 12, 15, 16, 17 des Rechenschaftsberichtes. 8. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses betreffend bett Straßenbau Sairach-Unterloitsch und über die drei bezüglichen Petitionen (zur Beilage 46). 9. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über Petitionen in Straßenangelegenheiten: a) der Gemeinde Mötnik; b) „ „ Podkraj; c) n „ Radence und Stari trg; d) „ „ Rudolfswerth. 10. Mündlicher Bericht des Specialausschusses für das Statut der Stadt Laibach über das Gemeindestatut für Laibach. 11. Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde St. Oswald um Theilung in zwei selbstständige Gemeinden. 12. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den §. 8, Marg. Nr. 27, 28, 29 des Rechenschaftsberichtes. 13. Wahl eines Ersatzmannes in den Landesausschuss aus der Curie des großen Grundbesitzes. 14. Beilage 59. — Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landessondes pro 1885 (zur Beilage 16). 15. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Anschaffung des zur Deckung der Kaffaabgänge beim Landes-fonde erforderlichen Bedeckungskapitales (zur Beilage 51). 16. Beilage 58. — Bericht des Specialausschuffes betreffend die Irrenhaus-Regie in Studenec (zur Beilage 15). Inhalt: Siehe Tagesordnung und Beantwortung der Interpellation des Abgeordneten Obresa und Genossen betreffend die Einführung des deutschen Sprachunterrichtes in den städtrschen Volksschulen in Laibach. Srginn der Sitzung um 9 Uljv 35 Minuten Vormittag. XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. - XIII. Sitzung des train. Landtages am 17. Oktober 1884. 2 3 3 Landeshauptmann: Ich conftatire die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses und eröffne die Sitzung. Ich bitte den Herrn Schriftführer das Protokoll der letzten Sitzung zu verlesen. 1. Branje zapisnika o XII. deželno-zborni seji dne 16. oktobra 1.1884. 1. Lesnim des Protokolles der XII. Landtags-sitznng vom 16. Oktober 1884. (Zapisnikar bere zapisnik 12. seje v nemškem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der 12. Sitzung in deutscher Sprache.) Landeshauptmann: Wird zum vernommenen Protokolle etwas bemerkt? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Nachdem dies nicht der Fall ist, erkläre ich das Protokoll für genehmiget. 2. Naznanila zborničnega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums. Landeshauptmann: Der Herr Landespräsident wünscht zu sprechen. Deželni predsednik baron Winkler: Visoki deželni zbor! V seji visokega deželnega zbora 1. oktobra so gospodje deželni poslanci Adolf Obreza in tovariši vložili interpelacijo, v kateri so stavili do c. k. vlade sledeča vprašanja: 1. Je li res, da se je sklep mestnega zastopa ljubljanskega, vsled katerega se je slovenščina vpeljala v ljubljanske ljudske šole kot učni jezik, z ukažem c. k. deželnega šolskega sveta ustavil ? 2. Ali je res, da se bode slovenščina kot učni jezik iz omenjenih šol izpodrinila in bode na nje mesto stopila nemščina? 3. Kako more slavna c. k. vlada z ozirom na določbe temeljnih državnih zakonov to opravičiti ? Štejem si v čast, da na ta vprašanja odgovorim tako: Naj prvo moram omeniti, da sklepa mestnega zastopa ljubljanskega, vsled katerega bi se bila vpe-ljala v mestne ljudske šole slovenščina kot učni jezik, deželni šolski svet ni ustavil, in tudi ga ustaviti ni mogel, kajti po §. 6. državnega zakona z dne 14. maja 1869, št. 62., o učnem jeziku in o poučevanji v drugem deželnem jeziku ne določuje mestni zastop, ampak držeč se pri tem mej, ustanovljenih v zakonih — deželno šolsko oblastvo samo, katerega sklepi in ukazi so tedaj v tej zadevi merodajni. Naj to stvar nekoliko bolje pojasnim. Glede poučevanja v jezikih na javnih ljudskih šolah je c. k. deželni šolski svet Kranjski z razpisom z dne 8. oktobra 1870, št. 316., z ozirom na zadnji stavek §.51. državnega zakona o ljudskih šolah, v zvršitev učnega reda z dne 20. avgusta 1870, št. 7648., naznanil vsem c. k. okrajnim glavarjem in županu mesta ljubljanskega, da je v ljudski šoli na Kranjskem, razven v šolah na Kočevskem in na Fužinah na Gorenjskem, jezik slovenski učni jezik. Ako bi se v kaki šoli zraven tega jezika učil tudi nemški jezik kot drugi deželni jezik, ravnati se je po pravilu, da se s poukom v nemščini začne še le po tem, kedar znajo učenci že dobro brati in pisati v materinem jeziku. Namera poučevanja v nemškem jeziku je razna, po tem kakor je ali pripravljati mladino za srednje šole, ali pa učiti se tega jezika za djansko potrebo. Prvo se doseže s tem, da se nemščina uči v čvetero-razrednih šolah kot zapovedan ali obligaten predmet, drugo pa s tem, da se uči, v kolikor nanese potreba, ali to žele šolske občine, kot nezapovedan predmet (člen 7. tega razpisa). . , Ta naredba, po kateri se je tudi nemškemu jeziku po potrebi odkazalo mesto v slovenskih ljudskih šolah, opira se na sklep deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870, pri katerem so sodelovali tudi gospodje dr. Bleiweis kot ud deželnega odbora, deželni šolski nadzornik dr. Jarc in stolni prošt dr. Pogačar. To so možaki, katere po pravici spoštuje vsak Slovenec. ........ . Omenjeno naredbo je c. k. deželni solski svet pozneje na podlagi nasveta občinskega zastopa ljubljanskega glede ljudskih sol v Ljubljani deloma iz-premenil, namreč s tem, da je dne 29. oktobia 1878, pod št. 2067. ukazal, da mora biti na teh šolah nemški jezik zraven slovenskega učni jezik, in sicer tako, da se vpelje kot tak uže v drugem razredu teh šol pri pouku v računstvu, v tietjem razredu pretežno pri pouku ne samo v računstvu, ampak tudi v nemščini kot učnem predmetu, m v gornjih razredih, namreč v četrtem in petem za vse predmete, razven pouka v verstvu in v slovenščini. Ta naredba ima to nepriliko, da ne dobivajo vsled nje nemški otroci v prvem razredu (razven v drugem poluletji po namenu učnega načita, piijav-ljenega z ukažem 19. marcija 1879, št. 119., v nemščini "kot učnem predmetu) niltakega pouka., v drugem razredu pa pouk samo v enem predmetu in v tretjem samo v dveh predmetih v svojem materinem jeziku, slovenski otroci pa v četrtem in petem raziedu pouk samo v omenjenih dveh predmetih v slovenskem jeziku. Tako urejen utrakvizem prizadeva i nemškim, i slovenskim otrokom, ki ne znajo dovolj druzega deželnega jezika, pri učenji res veliko težavnosti in zaprek. A učitelji na teh šolah, ki imajo v svoji oblasti oba jezika, prizadevali so si, da so premagali, v kolikor je bilo mogoče, te zapreke s tem, da so pri poučevanji občevali z mladino po potiebi zdaj \ enem, zdaj v drugem jeziku, tako da njih pouk, kakor sem imel sam priliko se prepričati, ni bil brez uspeha, če ravno se ne more tajiti, da se niso otroci po tem učnem načrtu, ne glede na druge učne predmete, niti slovenskega, niti nemškega jezika popolnoma naucevali. R7* 234 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. — Pa naj bo to, kakor hoče, v tej zadevi niso deželnemu šolskemu svetu dohajale nikake pritožbe, dokler ni mestni zastop v svoji seji 31. avgusta 1882 sklenil, naprositi deželni šolski svet, naj blagovoli ukazati: 1. V vseh razredih mestnih šol ljubljanskih za dečke in deklice bodi slovenski jezik učni jezik za vse predmete; 2. nemški jezik naj se na podlagi slovenskega materinega jezika začenja — se slovenskim učnim jezikom — poučevati v III. razredu. O tem sklepu, ki je došel deželnemu šolskemu svetu dne 27. januvarija 1883, izdalo je deželno šolsko oblastvo, potem ko je o njem še prej zaslišalo c. k. mestni šolski svet, dne 9. junija 1 883 na podlagi svojega sklepa z dne 4. istega meseca pod št. 447. razpis, s katerim je dovolilo, da se po nasvetu mestnega zastopa na javnih šolah mesta ljubljanskega, začenši od šolskega leta 1883/4., vpelje slovenski jezik kot učni jezik za vse predmete, a ukazalo zajed n o, da je začetkom istega šolskega leta, ako se dovolj otrok nemškega materinega jezika oglasi za sprejem v ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom, skrbeti za to, da se ko j ali ustanovi posebna taka ljudska šola, ali pa da se ustanovijo paralelni razredi z nemškim učnim jezikom na uže obstoječih javnih ljudskih šolah lj ubljanskih. Besede tega razpisa, ki se je naznanil mestnemu šolskemu svetu in tudi mestnemu magistratu ljubljanskemu, so razločne: ni bilo treba druzega, nego izpolniti jih, namreč razglasiti jih po mestu, povabiti stariše, ki želijo pošiljati svoje otroke v nemško šolo, naj se oglase za časa, in po številu teh otrok osnovati do-tično deško in dekliško šolo, in vsega prepira bi bilo konec. Naj tu še omenim, da je gospod minister za bogočastje in uk z razpisom 4. oktobra 1883, štev. 17774., gori omenjeni sklep deželnega šolskega sveta, zadevajoč vpeljavo slovenskega kot učnega jezika v mestne šole s tem pristavkom vzel na znanje, da pričakuje še poročila, je li mesto ljubljansko po izidu vpisovanja šolskih otrok uže ustanovilo za leto 1883/4. šolo z nemškim učnim jezikom. Toda dne 25. oktobra 1883, torej dolgo po pričetku šolskega leta, došel je deželnemu šolskemu svetu dopis mestnega magistrata ljubljanskega z dne 17. oktobra 1883, št. 13490., s katerim je sicer naznanil, da je mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883 izrekel c. k. deželnemu šolskemu svetu zahvalo za ugodno rešitev prevažnega vprašanja, zadevajočega vpeljavo slovenskega učnega jezika po vseh mestnih javnih ljudskih šolah, pričenši od začetka šolskega leta 1883/4.; a mestni magistrat še omenil ni, ali se je med tem po besedah dotičnega razpisa deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883, št. 477., uže kaj storilo za ustanovitev nemških ljudskih šol za mladino nemške narodnosti, ampak je le dalje naznanil, da je mestni zastop v isti seji izrekel, da nikdar ne more pritrditi drugemu delu tega razpisa, vsled katerega bi se moral pričenjati pouk v nemščini kot učnem predmetu, kakor dosedaj, tako tudi vprihodnje že v drugem poluletji XIII. Sitzung des kram. Landtages am 17. Oktober 1884. prvega razreda; kajti po mnenji mestnega zastopa ni mogoče, da znajo učenci uže v prvem šolskem letu dobro brati in pisati v materinem jeziku, pod katerim pogojem samo bi se smel v zmislu cl. 7. razpisa deželnega šolskega sveta z dne 8. oktobra 1870 pričenjati pouk tudi v nemškem jeziku kot učnem predmetu, marveč da je to mogoče še-le v III. razredu. Pristavil je mestni magistrat po sklepu mestnega zastopa prošnjo, naj blagovoli c. k. deželni šolski svet vzeti to zadnjo zadevo še enkrat v pretres in jo ugodno rešiti. Vsled te prošnje je c. k. deželni šolski svet v seji 25. novembra 1883 sklenil, naj se izroči ta stvar v posvetovanje posebnemu odseku, sestavljenemu iz 4 svojih udov in še iz drugih 3 strokovnjakov, kateri odsek naj bi tudi preudarjal, ali bi ne bilo morda umestno, da bi se to, kar bi se sklenilo glede pouka v nemškem jeziku za Ljubljano, razširilo tudi na vse druge večrazredne šole v deželi s slovenskim učnim jezikom, v katerih se poučuje nemški jezik kot obligaten učen predmet. Na podlagi nasvetov tega odseka sklenil je potem c. k. deželni šolski svet v seji 10. januvarija 1884 glede ljudskih šol ljubljanskih: 1. da je na teh šolah s poučevanjem v nemškem jeziku kot obligat-nem učnem predmetu začenjati, kakor želi mestni zastop, še le v III. šolskem razredu; 2. da zadobi ta naredba za I. razred koj svojo moč, za druge razrede pa z a p o r e d o m a, da bi se namreč uže pričeti pouk v nemškem jeziku ne pretrgal; 3. da mora mestni zastop skrbeti za poučevanje v njih materinem jeziku po dokazani potrebi. Ti sklepi so se vsled povelja naznanili s poročilom 10. februvarija 1884 gospodu ministru za uk in bogočastje. V istem času, namreč dne 12. februvarija t. L, je došla c. k. deželnemu šolskemu svetu peticija 114 ljubljanskih meščanov, s katero prosijo, naj se ukaže mestni občini, da ustanovi začetkom prihodnjega šolskega leta v Ljubljani ljudsko šolo z nemškim učnim jezikom. Gospod učni minister pa je glede na gori navedena. sklepa deželnega šolskega sveta z dne 4. junija 1883 in 10. januvarija 1884 z razpisom 2. nuncija 1884, št. 238., sledeče izrekel: S tem, da se namerava uvesti slovenski jezik v vseh mestnih ljudskih šolah za vse učne predmete kot učni jezik, ne da bi se h krati skrbelo na natančno določeni način tudi za ustanovitev nemških mestnih šol (kajti za to se zahteva še dokaz in priznatev potrebe takih šol), ne bi bila Stanovnikom nemške narodnosti dežele kranjske in njenega glavnega mesta zavarovana sredstva, po katerih bi dobivali na javnih ljudskih šolah v Ljubljani pouk v nemškem jeziku. Vrhu tega bi se s tem, da bi se skrb za pouk v nemškem jeziku omejila na otroke nemškega materinega jezika, stan-šem in njih namestnikom kratila oblast, določevati, v katerem deželnem jeziku naj se njih otroci poučujejo v ljudski šoli, in bi se po tem takem djanski potrebnosti, da se ljubljanskim meščanom daje pouk v ljudski šoli tudi v nemščini, ne ustrezalo. Na zadnje je gospod minister naročil, naj se ta stvar vnovič vzame v preudarek, in naj se gleda na to, da se ob istem času, ko se o tvorijo mestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom — gospod minister je XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. — XIII. Sitzung des train. Landtages am 17. Oktober 1884. 235 tedaj pravico do takih šol priznal — otvori vsaj po ena mestna ljudska šola z nemškim učnim jezikom za dečke in za deklice, in da bode posameznim starišem in njih namestnikom dano na voljo, pošiljati otroke v eno mestno ljudsko šolo s slovenskim ali pa z nemškim učnim jezikom. Zadržaj tega razpisa gospoda učnega ministra je c. k. deželni šolski svet naznanil s svojim razpisom z dne 16. junija 1884, št. 1106., c. k. mestnemu šolskemu svetu ljubljanskemu, katerega prvosednik je župan ljubljanski in ob enem prvosednik mestnega zastopa, ter je od njega, med tem ko mu je h krati poslal prej omenjeno peticijo 114 meščanov, zajedno pa tudi sklep kranjske hranilnice v Ljubljani z dne 29. maja 1884, po katerem hoče to društvo na svoje stroške ustanoviti v Ljubljani čveteroraz-redno šolo za dečke z nemškim učnim jezikom, zahteval potrebnih podatkov v številu in narodnosti otrok, obiskujočih ljubljanske ljudske šole, kar je visokemu zboru že znano po mojem odgovoru, danim na interpelacijo gosp. poslanca Luckmanna in tovarišev v zadevi istega sklepa ljubljanske hranilnice. Vrhu tega je deželni šolski svet naročil mestnemu šolskemu svetu', naj izroči ta sklep z ravno navedeno peticijo vred v prepisu mestnemu zastopu ljubljanskemu, in naj si izprosi od njega izjavo, hoče li in na kateri način po besedah gospoda učnega ministra z dne 2. marci j a 1 884 — ne glede na sklep ljubljanske hranilnice — ustanoviti potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom in otvoriti jih začetkom prihodnjega šolskega leta 1884/5. To je dovolj jasno. Dne 25. junija 1884 (št. 1543/pr.) je došlo c. k. deželnemu predsedništvu od gosp. župana ljubljanskega poročilo, da je ljubljanski mestni zastop v svoji seji z dne 20. junija 1884 sprejel naslednjo resolucijo: „Občinski zastop ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, vslecl katerega se hoče v slovenskem tem mestu s hranilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom — in sicer zategadelj, ker je mestni zastop vselej pripraven, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se izkazala in dognala nje zakonita potreba. In ravno za to, da bi se ta potreba eventualna izkazala — kajti pripravnost mestnega zastopa brez djanja ne zadostuje — zahteval je deželni šolski svet od mestnega šolskega sveta z razpisom 16. junija t. 1. potrebnih podatkov, katerih pa doslej še ni dobil. In ker ni mestni zastop ljubljanski med tem ničesar ukrenil ali napravil, po čemur bi se moglo sklepati, da otvori v Ljubljani z novim šolskim letom 1884/5. za otroke nemške narodnosti vsaj prva razreda ljudskih šol za dečke in za deklice z nemškim učnim jezikom; glede na to, da se po tem takem, ko bi se v ljudske šole mesta ljubljanskega naravnost vpeljal samo slovenski kot učni jezik, bili bi nemški otroci iz takih šol izključeni, in ostali bi, ako bi se sami ne pomagali drugače na svoje stroške, brez vsakega uka; glede na to, da bi to bilo postavi nasprotno ki bi se ne dalo opravičiti — ukazal je c. k. deželni šolski svet z razpisom 12. julija t. L, št. 1324., da morajo, dokler se ne izpolnijo pogoji postavljeni v njegovem razpisu z dne 9. junija 1883, št. 447., dokler namreč mestni zastop ne ustanovi za nemške otroke ali posebne nemške šole, ali pa na sedanjih mestnih šolah potrebnih paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom, ostati na teh šolah glede učnega jezika v veljavnosti določila razpisa z dne 29. oktobra 18 7 8, št. 2067. A to se je zdelo mestnemu zastopu nepostavno; sklenil je torej v svoji seji 30. septembra t. 1. (tedaj zopet potem, ko se je šolsko leto že začelo) na podlagi vročih govorov, zaradi katerih so bili časniki, ki so te govore priobčili, po državnem pravdništvu zaplenjeni, sklenil je, rečem, da je vložiti v imenu občine rekurz zoper omenjeni odlok 12. julija 1884 na visoko naučno ministerstvo, in če bi ta rekurz ostal brez uspeha, da je vložiti v imenu občine pritožbo na visoko upravno sodišče. Sklenil je dalje mestni zastop, da je pripraven ustanoviti, a zdaj ne več posebnih nemških šol, marveč samo nemške paralelke na mestnih učilnicah, a to zopet pod pogojem, če bi se po postavni poti izkazalo potrebno število nemških otrok, oziroma postavna potreba takih paralelk. Tti je omeniti, da je bil mestni zastop, spoznavši svojo dolžnost, sicer vedno pripraven, skrbeti za pouk nemških otrok v njih materinem jeziku, a da ni v dveh letih, od kar se ta stvar razpravlja, v ta namen še ničesar napravil, niti ničesar storil, da bi na kak način zvedel število za šolo sposobnih otrok izmed 5658 Stanovnikov nemške narodnosti, ki jih šteje mesto ljubljansko, bodi si vsaj s tem, da bi bil, kakor sem uže rekel, stariše, ki želijo pošiljati (brez plačila) svoje otroke v nemško šolo, pozval, naj se za to oglase. Kako malo utemeljena pa daje mestnega zastopa pritožba zoper odlok deželnega šolskega sveta z dne 12. julija t. 1., kakor da bi se bila morda z njim izpodrinila slovenščina kot učni jezik iz mestnih šol, je razvidno iz tega, kar piše o tej stvari gospod župan ljubljanski kot prvosednik mestnega šolskega sveta. Z ozirom na razpis deželnega šolskega sveta z dne 10. oktobra 1883 poroča namreč višjemu šolskemu oblastvu na podlagi poročila okrajnega šolskega nadzornika vslecl sejnega sklepa 10. decembra 1883, pod št. 247., da v preteklem šolskem letu 1883/4., glede učnega jezika ni bilo djanske spremembe, da se torej za pouk nemških učencev in učenk ravno tako skrbi, kakor doslej, da po tem takem vsaj za zdaj ni treba ustanoviti potrebne ljudske šole, oziroma paralelnih razredov z nemškim učnim jezikom. Dalje poroča gosp. župan, da mestni šolski svet vprašanja vpeljave slovenskega učnega jezika na mestnih ljudskih šolah ni smatral kot konečno rešenega, ker je namreč mestni zastop v svoji seji 28. avgusta 1883, o razpisu deželnega šolskega sveta z dne 9. junija 1883, št. 447., še dalje sklepal in svoje sklepe c. k. deželnemu šolskemu svetu po mestnemu magistratu predložil; da je mestni šolski svet sicer razpis 9. junija 1883 od besede do besede objavil, a da druzega v tej zadevi ničesar ni ukrenil. Vrhu tega poroča gospod župan, da je mestni šolski svet v isti seji sklenil, sklicati učitelje svojega okraja na 20. decembra 1883. v izredno posvetovanje, da bi izvolili iz c. k. profesorjev srednjih šol, iz učiteljev c. k. vadnice in mestnih ljudskih šol poseben odsek, katerega naloga naj bi bila, priskrbeti potrebnih beril in slovnic v slovenskem jeziku in staviti dotične pred- 0 delovanji in o sklepih tega odseka ni deželnemu šolskemu svetu nič znano. 236 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. Iz vsega tega se razodeva, da deželni šolski svet z večkrat omenjenim odlokom z dne 12. julija t. L, št. 1324., ne zahteva nič novega, ničesar, kar ne bi bilo že v zadnjem šolskem letu 1883/4. v veljavi. Mislim, da po tem takem ni treba, da ta odlok še dalje opravičujem. ... , .. Pri vsem tem pa sta dva tukajšnjih časnikov, na katera se gospodje interpelantje sklicujejo, isti odlok v svojih predalih na prav nespreten ali pa zloben način svojim čitateljem razlagala, ker ali resnice ne poznata, ali pa je poznati nočeta. Ni čuda, da se je s tem, kakor omenja tudi interpelacija, v Ljubljani in po deželi med ljudstvom zbudila neka nejevolja in razdraženost, zlasti ker se je eden teh časnikov, ki se rad ponaša s tem, da je neodvisen in da ima narod za sabo, dragoceno blagotino svobode tiska na zlo obrnivši in brezozirno v nemar pustivši vsako dostojnost, celo drznil, zaznamenovati ta odlok kot najnovejši škandal“. Tak časnik se sam sebe obsoja; a meni se zdi, da bi pošten narod slovenski bil vendar vreden boljše duševne hrane. 1 , , Naj sklenem. Vlada stoji in bode vedno stala na zakonitem stališči. Naj stori vsak svojo dolžnost, vlada ne zaostane. (Dobroklici na levi — Bravorufe links.) Deželni glavar: Naznanjam, da sem g. poslancu Pfeiferju dovolil dopust za dva dni. Pridemo k 3. točki dnevnega reda. 3. Priloga 54. — Poročilo upravnega odseka z načrtom zakona zastran sodelovanja deželnega zastopa pri porabljevanji rezervnega zaklada Kranjske hranilnice v Ljubljani. — Specialna debata. 3. Beilage 54. — Bericht des Verwaltungs-ausschuffes mit dem Gesetzentwürfe in Betreff der Mitwirkung der Landesvertretung bei Verwendung des Reservefondes der krainischen Sparkasse in Laibach. — Specialdebatte. (Poslanci desne strani zapuste dvorano; na levi: smeh — die Abgeordneten der rechten Seite entfernen sich aus dem Sitznngsfaale; links: Gelächter.) Deželni glavar: Ker je generalna debata o tej točki včeraj bila končana, preidemo danes koj v specialno debato. Prosim g. poročevalca, da poroča. Poročevalec Svetec: Prosim v §. 1. načrtanega zakona, ki se nahaja v prilogi 54. nekatere tiskovne pomote popraviti in V slovenskem tekstu je v prvi vrsti beseda „nadzirati“ izbrisati; — v deveti vrsti je izbrisati besede „izrečene in da“, namestu teh besed je vriniti — XIII. Sitzung des train. Landtages am 17. Oktober 1884. i besede „izrečene, v smislu tega zakona nadzira in“; ' _ v zadnji vrsti je izbrisati besede „v smislu tega i zakona“. . ... V nemškem tekstu je v osmi vrsti po besedi „Landeszwecken" vriniti besede „im Sinne dieses Gesetzes"; — in v predzadnji oziroma zadnji vrsti je izbrisati besede „im Sinne dieses Gesetzes". §. 1. se toraj glasi: §• I- Deželni zbor ima pravico, da rezervni zaklad kranjske hranilnice v Ljubljani, kolikor ta ni potreben za upravne in pokojninske stroške in hranilničnini vlogam za varnost, zastran njegove uporabe za dobrodelne, obče koristne krajne in deželne namene, v hranilničnem pravilniku z dne 26. septembra 1844. leta (§. 12.), oziroma v hranilničnega društva pravilih z dne 17. novembra 1866. leta (§. 20. črka d in §. 25.) izrečene, v smislu tega zakona nadzira in pri določevanji teh namenov sodeluje. §• I- Der Landtag Hat das Recht, den Reservefond der krainischen Sparkasse in Laibach, insoweit dieser für Verwaltungs- und Pensionsauslagen und zur Sicherheit der Sparkasseeinlagen nicht benöthigt wird, in Betreff seiner Verwendung zu den, in dem Sparkasseregulative vorn 26. September 1844 (§. 12), beziehungsweise m dem Sparkassevereinsstatute vom 17. November 1866 (§. 20 lit. d und §. 25) ausgesprochenen wohlthätigen, gemeinnützigen Local- und Landeszwecken im Sinne dieses Gesetzes zu beaufsichtigen und bei Festsetzung dieser Zwecke mitzuwirken. Deželni glavar: Želi kdo besedo k §. L? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Prosim tedaj tiste gospode, kateri se strinjajo s §. 1. z zaslišanimi premembami, naj blagovolijo se vzdigniti. (Obvelja — Angenommen.) Poročevalec Svetec (bere §§. 2., 3., 4., 5. uvod in naslov tega načrta, kateri obveljajo brez razgovora — Liest die §§. 2, 3, 4, 5 Eingang und Titel dieses Gesetzentwurfes, welche ohne Debatte angenommen werden.) Deželni glavar: Konstatiram, da je s tem prvi predlog upravnega odseka sprejet. Želi kdo besedo k drugemu predlogu upravnega odseka ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Prosim toraj, tisti gospodje, ki se strinjajo z drugim predlogom, naj blagovolijo vstati. (Obvelja — Angenommen.) Predlagam, da se predmet sprejme precej v tretjem branji. (Obvelja — Angenommen.) Preidemo k 4. točki dnevnega reda. XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. - XIII. Sitzung des kram. Landtages am 17. Oktober 1884. 2 3 7 4. Ustno poročilo gospodarskega odseka o predlogu g. viteza Schneida glede tarifov na južni železnici (k prilogi 27.). 4 Mündlicher Bericht des volkswirthschaft-' lichen Ausschnsies über den Antrag des Herrn Ritter v. Schneid betreffend die Tarife der Südbahn (zur Beilage 27). (Poslanci na desni strani pridejo zopet v dvorano _ Die Abgeordneten der rechten Seite erscheinen wieder im Sitzungssaale.) Poročevalec Murnik: Gospodarski odsek je prejel y X. seji dne 10. oktobra t. 1. utemeljeni predlog bivšega poslanca g. viteza Schneida, kateri se glasi tako-le (bere — nest): 1 Es sei eine ißetitioit an die hohe Aregierung m richten, behufs Geltendmachung ihres Einflnsies auf die t t priv. Südbahngesellschaft und behufs Weisung an die Generaldirection der k. k. Staat^bahnen, damit die k. k. priv. Südbahngesellschaft durch Änderung ihres drückenden Personen- und Frachtentarifes, sowie durch Aufnahme Laibachs, eventuell anderer Orte in Kram in die österr. Ungar. Verbandtarife jene Ermäßigungen ehestens eintreten lasse, durch welche dre im hohen Grade geschädigten Interessen der Landwirth chaft, des Handels, Gewerbes und der Industrie int Kronlande Kram, msbe-sonders aber in der Landeshauptstadt Laibach wieder einer Besserung zugeführt werden können. 2. Es sei behufs Einbringung dieser Petition und Veranlassung der erforderlichen Schritte eme aus drei Mitgliedern bestehende Deputation des Landtages nach Wien zu entsenden. Gospodarski odsek je ta utemeljeni predlog g. viteza Schneida pretresal in je bil mnenja, da je ta tako obširno utemeljen, da prav za prav ta stvar ne potrebuje daljega utemeljevanja. Omenjam tedaj le to, da je med tem, ko je bil ta predlog v slavnem deželnem zboru že bran, c. kr. deželno predsedstvo naznanilo ukaz visokega c. kr. trgovinskega minister-stva od 19. p. m., št. 33733., v katerem naznanja, da se je obrnilo na vodstvo c. kr. pnviligirane južne železnice z naročilom, da po mogocosti dela na to, da se opravičenim željam deležencev na Kranjskem zadosti, in da naj o tem njemu poroča. Dosel je tudi od ravnateljstva pnviligirane južne železnice trgovinski in obrtni zbornici dopis, v katerem ono na vlogo od 7. maja 1883. 1. odgovarja, da te stvari ne zadevajo samo južno, ampak tudi druge železnice. Ravnateljstvo južne železnice tarifne zadeve gotovo tudi uže pretresuje, ker je poslanec njega že danes v Ljubljani, da se bo z dotičnimi udeleženci dogovarjal, kake težnje ima Kranjska glede osebnih tarif m glede tarif za vožnjo blaga. Gospodarski odsek si je preskrbel še nekoliko natančnih dat glede sladkorja, petroleja in glede manufakturnega blaga in vsa ta poročila gredo na to, da je tarifa južne železnice m tudi tarifa zveznih železnic za Ljubljano tako visoka, da je konkurenca z bližnjim Trstom in Golico iz Ljubljane bi rekel prav za prav nemogoča. Ker je glede stvari, katera je danes na dnevnem redu, gle- dati na to, da se bo predlog gosp. viteza Schneida izvršil na podatkih, katere je gospodarski odsek dobil, se bo naročilo deželnemu odboru, da zarad izpeljave teh sklepov potrebno ukrene. Gospodarski odsek je bil vendar mnenja, da zdaj, ko je c. kr. ministerstvo trgovine naznanilo, da južna železnica te stvari pre-glccluj c in du bo po mogočosti n n težnje kranjskih interesentov ozir vzela, cla bi ne bilo treba posebne deputacije na Dunaj pošiljati. Te deputacije je pa še tem manj treba, ker je Kranjska v železnicnem svetu za državne železnice po g. Luckmannu, ^ udu tega slavnega zbora, zastopana, kateri bo priliko imel, dne 4. prihodnjega meseca težnje, katere ima Kranjska glede tarif, na dnevni red in v obravnavo spraviti. Z ozirom na to predlaga gospodarski odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: I. Visoka vlada se naprosi, svoj upljiv vporab-ljati v to: a) da bo c. kr. priviligirana južna železnica tarifo za vožnjo ljudi znižala in glede voznine za blago postajam na Kranjskem ne manj ugodne tarife, kakor postajam družili dežela odločevala; b) da bodo c. kr. priviligirana južna železnica in druge železnice, posebno tudi c. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic sprejele glavno deželno mesto Ljubljano v južno-severno-avstrijsko-ogersko železnično zvezo, katera bi zelo škodovane interese kmetijstva, trgovine, industrije in obrtnije na Kranjskem zopet zboljšala. II. Deželni zbor izreka visokemu c. kr. trgovinskemu ministerstvu zahvalo za znižano tarifo za vožnjo ljudi in blaga pri državnih železnicah m za to, ker je doslej o zadevi železničnih tarifov pri c. kr. priviligirani južni železnici storilo. III. Deželnemu odboru se naroča, da zarad izpeljave teh sklepov potrebno ukrene. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. Abgeordneter Aeschumnn: Ich bitte um's Wort! Es find schon bei Begründung dieses Antrages die mannigfachen Schädigungen hervorgehoben worden, welche der Urproduktion, dem Handel und Gewerbe m Kram durch eine nicht allseits gerechte Eisenbahntarifpolitik erwachsen sind. Ich erlaube mir nur noch au einen Umstand hinzuweisen, der damals nicht beruhit worden war, den ich doch für so wichtig halte, dass ich die Aufmerksamkeit der hohen Landesvertretung auf denselbm^len^^ ^ Frachtenverkehr der Südbahn nach Triest sein Augenmerk zuwendet, so bemerkt man dass daselbst ein bedeutender Transport von schlesischer Kohle nach Italien stattfindet. Es gehen täglich wenigstens 30 Waggons aus jenen fernen Kohlenrevieren unter der Aufschrift „Schlesischer Kohlentransport nach stalim , in jenes Absatzgebiet ab, wo bisher die kramisch-unter-steierische Kohle mit einem bedeutenden Absätze bethelllget war jedoch nicht nur nach Italien, sondern auch nach Triest, Fiume und Görz wird sehr viel schlesischer KoW verfrachtet. Man muss wahrlich staunen, wie es möglich 238 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. war, bei der großen Entfernung der schlesischen Kohlenlager durch den Export der dortigen Kohle eine erfolgreiche Concurrenz der krainischen Kohle zu bieten. Die Sache wird jedoch erklärlich, wenn man bedenkt, dass eine bedeutende Geldmacht im Hintergründe steht, welcher die Nordbahn zur Verfügung steht, und die auch ihren schwerwiegenden Einfluss auf die Tarife der Südbahn auszuüben scheint. Selbst in dem Falle, wenn die Nordbahn verstaatlicht werden sollte, und wenn die Südbahn als eine Fortsetzung jener Staatsbahn angesehen würde, wird vielleicht es bei Anwendung des niedersten Frachtentarifes noch immer möglich sein, der schlesischen Kohle solche Tariferleichterungen zu gewähren, dass eine bedeutende Gefahr für den Bestand der krainisch - untersteirischen Kohleuwerke vorauszusehen ist. Wenn man annimmt, dass täglich nur 30 Waggons mit schlesischer Kohle diese Linie passiren, dass sonach 15.000 Waggons jener Kohle jährlich nach Italien befördert werden, so macht dies im ganzen Jahre eine Quantität von mindestens anderthalb Millionen Zollzentner Kohle aus, was so ziemlich der Produktion eines Kohlenwerkes von mittlerer Größe gleichkommt. Es hat sich schon eine bedenkliche Herabminderung der Kohlenproduktion in Krain und in den benachbarten steierischen Kohlenwerken ergeben, und steht zu besorgen, dass der nachtheilige Einfluss jener Concurrenz der schlesischen Kohle sich immer mehr und mehr steigern werde. Ich brauche nicht hinzuweisen, welche große Schädigungen hiedurch den Gemeinden entstehen könnten, wenn die bedeutende Arbeiterbevölkerung jener Kohlenreviere durch Einstellung der Arbeit in den Bergwerken, plötzlich brodlos würde, so wie ich auch auf den Entgang nicht hinzuweisen brauche, der bei Einstellung jener Bergbaue an Gemeindezuschlägen sowie an Landesumlagen entstünde. Auch der Unternehmungsgeist würde für weitere Erschließung dieser Naturschätze des Landes lahm gelegt, was sehr zu bedauern wäre, indem bezüglich der Schürfungen nach neuen Kohlenlagern und der Ausdehnung der bestehenden, Hierlands noch ein ausgedehntes Gebiet für die Speculation vorhanden ist. Alles dies zusammengenommen erachte ich demnach, dass in dem betreffenden Promemoria, welches vom Landesausschuffe zu verfassen und an das Ministerium zu leiten sein wird, auch aus die bedrängte Lage der krainisch-untersteierischen Kohlenwerke hingewiesen werden möge, wobei ich durchaus nicht engherzigen Ansichten huldige, und nicht etwa behaupten will, dass es nicht auch Pflicht des Staates ist, dem Absatz der ausgezeichneten Steinkohlen im Norden die thunlichsten Erleichterungen zu gewähren, und ihr noch weitere Absatzgebiete zu ermöglichen; jedoch kann ich nicht umhin, zu betonen, dass eine kluge Tarifpolitik auch dafür Sorge zu tragen hat, dass ein Land, welches von der Südbahn durchzogen wird, durch Tarifbegünstigungen anderer Länder in einem so bedeutenden Produktionszweige nicht eine derartige Schädigung erleide, dass ihm die Concurrenz mit der vom Norden nach Italien verfrachteten Kohle unmöglich wäre. Abgeordneter Luckmanrr: Meine geehrten Herren! In dieser Angelegenheit möchte ich glauben, sind unsere Beschwerden von zwei Gesichtspunkten aus zu betrachten. Der eine Gesichtspunkt ist unser Verhältnis bezüglich des Staatsbahnbetriebes, der zweite betrifft die Südbahn. Die Haupt-Beschwerden, die sich darauf XIII. Sitzung des krain. Landtages am 17. Oktober 1884. beziehen, dass wir nicht in den directen Verband ausgenommen sind und dass Orte, welche um 160 Klm. entfernter stehen, billigere Tarife genießen als Laibach, an diesen sind beide Bahnen betheiligt. Wir haben nun nach der neuen Organisirung einen Vertreter in den Staatseisenbahnrath zu entsenden. Die Ehre, das Land Krain im Eisenbahnrathe zu vertreten, ist mir zu Theil geworden. Ich muss nun bemerken, dass ich in den ant 22. und 23. Mai stattgefundenen Sitzungen des Staatseisenbahnrathes alle diese Beschwerden, welche hier unser allzufrüh dahingeschiedene Genosse Ritter v. Schneid vorgebracht hat, auch vorgebracht habe und aus dem Berichte, den ich veröffentlicht habe und der vielleicht einzelnen der Herren Abgeordneten bekannt sein wird, werden Sie entnommen haben, dass es mir gelungen ist, den Eisenbahnrath von der Nothwendigkeit einer Abhilfe zu überzeugen und dass einstimmig beschlossen wurde, dass für diese Beschwerden Abhilfe zu schaffen sei. In dieser Beziehung möchte ich nun glauben, dass die hohe Regierung, welche den Staatseisenbahnrath geschaffen hat, auch dafür sorgen wird, dass die Beschlüsse des Eisenbahnrathes ausgeführt werden. Seit der Zeit nun, von Mai bis heute, habe ich noch keine Nachrichten bekommen, was die Generaldirektion für den Staatseisenbahnbetrieb diesfalls veranlaßt hat, muss jedoch bemerken, dass es auch vielleicht möglich ist, dass die Antwort sich deshalb verzögert hat, weil der Staatseisenbahnrath aufgelöst worden und in der Zwischenzeit eine neue Organisirung des Staatsbahnbetriebes stattgefunden hat. Jedenfalls, meine Herren, können Sie versichert sein, dass ich in der auf den 4. November einberufenen Sitzung des Eisenbahnrathes wieder darauf zurückkommen und mit allem Nachdruck unsere Beschwerden wieder zur Geltung bringen und auf Abhilfe dringen werde. Ich bin auch überzeugt, dass der Staatsbahnbetrieb uns Gerechtigkeit wiederfahren lassen und dafür sorgen wird, dass nicht eine Provinz schlechter gestellt ist als die andere. Das ist eben der Hauptvortheil, den wir vom Staatsbahnbetriebe zu erwarten haben, nämlich Gerechtigkeit, und die glaube ich, wird nicht fehlen. Etwas anders steht die Sache bei der Südbahn; dieselbe ist eine Privatgesellschaft und auf unserer Seite können wir bei ihr nur einen geringen Einfluss geltend machen. Nun aber möchte ich die geehrten Herren, welche das Land Krain im Reichsrathe vertreten, darauf aufmerksam machen, wie wichtig es ist, dass der Staatsbetrieb eine Linie bekommen würde, die bis zum Meere, bis Triest, reicht. (Živahno odobravanje — Lebhafter Beifall.) Dann hätten wir eine Verbindung im Staatsbahnbetrieb, dessen Linien schon jetzt eine ungeheure Fläche umfassen, direct mit den Linien, die nach Triest, Roviguo und Pola führen. Es ist ein diesbezügliches Gesetz schon beschlossen worden, aber in der Ausführung geht es ein bischen langsam weiter. Diese Ausführung zu beschleunigen, ist auch ein großes Interesse unseres Landes; denn wenn der Staatsbetrieb einmal unabhängig sein wird von der Südbahn bezüglich der Strecke Laibach-Triest, ist der Staatsbetrieb auch in der Lage, uns bezüglich der Tarife gleich zu stellen. Dann wird es nicht mehr Vorkommen, dass die Südbahn, wie jetzt, für manche Relationen und für manche begünstigte Firma einen Waggon Holz von Laibach bis Triest um 21 fl. führt, während wir für die gleiche Leistung 48 fl. zahlen müssen. XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. — XIII. Sitzung des kram. Landtages am 17. Oktober 1884. 239 Es wird der Staatsbetrieb auch im Stande sein, Differentialtarife auf unsere Relationen einzuführen und uns mit einem Worte mit den anderen Relationen gleichzustellen. Darauf wäre hauptsächlich bezüglich der Südbahn unser Augenmerk zu richten und wenn, wie früher erwähnt, diese Strecke ausgeführt sein wird, wird ein großer Theil unserer Beschwerden behoben sein. (Splošno pritrjevanje — Allgemeine Zustimmung.) Landeshauptmann: Wünscht noch Jemand das Wort in der Generaldebatte ? (Nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich.) Herr Referent! Doročevalec Murnik: Ker so vsi častiti gg. predgovorniki le podpirali odsekove predloge in z novimi razlogi utemeljevali, nimam povoda, da bi še kaj dostavljal. Deželni glavar: Generalna debata je končana, pridemo k specialni debati. Prosim g. poročevalca, da bere posamezne predloge. Poročevalec Murnik: (Bere I., II. in III. predlog, kateri obveljajo brez razgovora — Liest den L, II. und III. Antrag, welche ohne Debatte angenommen werden.) 5. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnem predlogu gospoda poslanca dr. viteza Bleiweisa glede vpeljave slovenskega uradnega jezika pri deželnih uradih (k prilogi 26.). 5. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsans-schusses über den selbstständigen Antrag des Herrn Abgeordneten Dr. glitter v. Bleiweis wegen Einführung der sloveni-schen Amtssprache bei den Landesämtern (zur Beilage 26). Poročevalec dr, Poklukar: Slavni zbor! Predlog, o katerem imamo sklepati, ni nov v tej zbornici. Predlog, kateri je bil enak predlogu, kakoršnega mislim v imenu upravnega odseka staviti, je bil že sprejet po precej krvavej vojski 1. 1869. in dotični sklep se je izvrševal do 1. januarija 1878., tedaj obilnih 9 let. Današnji predlog je utemeljeval aasvetovalec g. dr. vitez Bleiweis in meni se zdi od yeč še kaj besed izgubiti k nasvetu, ki gre na to, da se v naših uradih, na naši slovenski zemlji, uraduje tako, kakor govori velika večina ljudstva. Da je to mogoče, pokazale so že dolge skušnje in da je to naravno in edino pravo, kažejo izgledi vseh narodov. Tedaj mislim, da mi ni treba čisto nič več dostaviti temu nasvetu. Edino je neka mala prememba, katero je nasvetoval upravni odsek in ta gre na to, da se tiste izjeme, katere so pri občevanji z uradi v krajih s prebivalstvom nemške narodnosti, prepuste deželnemu odboru. Da je pa o tem vprašanji o vpeljavi uradnega jezika pri deželnih uradih potrebno posebej sklepati še deželnemu zboru, o tem bi se znalo govoriti, toda, ker imamo ravno temu nasprotno stoječi sklep od 16. oktobra 1878. L, se meni zdi, da ni od več, ako se tudi zdaj slavna zbornica izreče za premembe, katere predlagam v imenu upravnega odseka tako-le: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. Uradni jezik pri vsili deželnih uradih, deželnemu odboru Kranjskemu podredjenih, je s l.janua-rijem 1885. počenši jezik slovenski. 2. Izvršitev tega sklepa nalaga se deželnemu odboru in njemu se ob enem prepušča, one izjeme od tega sklepa določiti, katere bi bile po sedanjih razmerah še potrebne. Deželni glavar: Otvarjam generalno debato. Abgeordneter Aeschmarm: Ich erlaube mir zu diesen Anträgen insoferne das Wort zu ergreifen, als mir dieselben ganz überflüssig erscheinen, indem diese Angelegenheit bereits durch den Landtagsbeschluss vom 16. Oktober 1878 und der hierüber erfolgten weiteren Verfügungen des Landesausschusses nach Bedarf geregelt worden ist, wie Sie das aus den stenographischen Berichten vom Jahre 1880 ans Seite 450 ersehen können. Wenn das prinzipielle Gebot, es sei bei allen Ämtern des Landesausschusses die flovenische Sprache die Amtssprache einzuführen, angenommen werden sollte, so wird es jedenfalls mehrfache Ausnahmen erleiden müssen, und ich bedauere nur, dass der verehrte Verwaltnngsausschuss nicht auch Mitglieder des Landes-ansschusses einvernommen hat, die ihm genaue Informationen über die Nothwendigkeit der erforderlichen Ausnahmen gegeben hätten. So z. B. wäre es für das Banamt eine wahre Tyrannei, demselben aufzutragen, es müsse alle seine Berichte an den Landesausschuss in slovenisck)er Sprache erstatten. Wir haben tüchtige Beamte in diesem Dienstzweige, die eben nicht Gelegenheit hatten, sich in der slovenischen Amtirung auszubilden und deren auch später ihre vielseitige Beschäftigung es nicht zuliess, sich jene Fertigkeit anzueignen, um namentlich in technischen Fragen slovenische Gutachten abgeben zu können. In jüngster Zeit ist ein neuer Bauadjunkt angestellt worden, der zwar ein Slave ist, der aber ebenfalls nicht die Fähigkeit der slovenischen Amtirnng besitzt, obwohl er sonst ein ausgezeichneter, seinem Fache vollkommen gewachsener Beamte ist. Wenn wir demnach jene allgemeine Bestimmung, die heute beschlossen werden soll, in ihrer Strenge ausüben würden, so müßten wir diesen Beamten den Termin bis 1. Jänner 1884 setzen, bis zu dem sie sich in der I slovenischen Sprache in soweit zu vervollkommnen haben, dass sie im Stande sind, slovenisch zu amtiren. Allein, ich bitte, meine Herren, die große Geschäftlast, die auf dem Bauamte ruht, zu beachten und zu bedenken, dass eine solche Aufgabe nur die größten Schädigungen für den Dienst zur Folge haben könnte. Übrigens ist diese Verfügung bezüglich des Bauamtes nicht nur ganz überflüssig, sondern sogar für die Amtirung schädlich, denn die betreffenden Berichte desselben z. B. gehen ja meist an die Bezirksstraßenausschüsse. Zwar ist beim Landesausschusse jüngst die Praxis eingeführt worden, dass man die Bezirksstraßenausschüsse mit Ausnahme jenes von Gottschee gleichsam indirekt zwingen wollte, dass sie mit uns slovenisch correspondiren sollen. Es mußte diesfalls der deutsche Bericht des Bauamtes, welcher auszugsweise den besagten Ausschüssen bekannt gegeben wurde, von einem Beamten der Landschaft in das Slo-venische übersetzt werden, jedoch hat sich oft der Fall ergeben, dass die Bezirksstraßenausschüsse auf unsere slovenischen Zuschriften wieder deutsch geantwortet haben, und zwar nicht blos jener von Gottschee, sondern auch solche ans den slovenischen Landestheilen. Selbst diese fanden es für viel praktischer, mit dem Landesausschusse deutsch und nicht slovenisch zu amtiren. Berücksichtigen Sie, meine Herren, weiters das Zwangsarbeitshaus; und wollen Sie bedenken, dass wenn im Zwangsarbeitshause alle Bücher und alle Rechnungen slovenisch geführt werden, so wird es hiedurch den fremden Ausschüssen ganz unmöglich, Einsicht in die Gebarung dieser Anstalt zu nehmen. Und doch ereignete es sich öfters, dass Abgeordnete anderer Landesausschüsse hier waren, welche Einsicht in die bezügliche Gebarung zu nehmen wünschten. Wir sind, glaube ich, verpflichtet ihnen dies zu gestatten, da im Zwangsarbeitshause eine bedeutende Anzahl von fremdländischen Zwänglingen sich befindet, und dass in Folge dieses Umstandes sich die Regie dieser Anstalt von Jahr zu Jahr günstiger gestaltet ; wenn wir daher den Delegirten der Landesausschüsse fremder Länder Gelegenheit bieten, dass sie Einsicht in die Gebarung der Anstalt nehmen, so dürfen wir sie nicht vor unbekannte Größen hinstellen, wo ihnen eine Information unmöglich gemacht wird. Beim Grundenlastungsfonde müssen ohnehin die betreffenden Bücher slovenisch geführt werden. Überhaupt hat ja der frühere Landesausschuss alles gethan, um jenen Grundsätzen, welche Herr Dr. Bleiweis als Prinzip der künftigen Amtirung aufgestellt hat, natürlich nach Thunlichkeit, Rechnung zu tragen. Es läßt sich nichts über's Knie brechen, ich mache nur die Herren, die im Finanzausschüsse waren, darauf aufmerksam, was für horrende (Konfusionen namentlich durch die slovenische Amtirung der Ämter entstanden sind. So haben wir z. B. bei der Verbuchung wahrgenommen, dass bei der slovenischen Amtirung ganz falsche Verbuchungen stattfanden, indem z. B. rückzahlbare Vorschüsse, welche an Bezirksstraßenausschüsse geleistet wurden, als „Vorzahlung — predplača" eingetragen sind, wodurch ein grenzenloses Chaos in unserer Buchhaltung Platz zu greifen droht, so dass der Herr Baron Apfaltrern vollkommen Recht hatte zu sagen, dass, wenn so fortgefahren wird, wir uns am Ende in unseren Büchern nicht mehr auskennen werden. Es ist schon gräulich, wenn man in diese Bücher Einsicht nimmt, in welcher Weise dort alles eingetragen ist. Ich bitte also, auch darauf Rücksicht zu nehmen, nicht aber immer von einer gewissen Prinzipienreiterei auszugehen, welche schließlich die größten Schädigungen für das Land nach sich ziehen kann. Der betreffende Beschluss des Landtages hat int Jahre 1878 gelautet: „Der Landesausschuss wird beauftragt, die Amtirung bei allen ihm unterstehenden landschaftlichen Ämtern und namentlich die Buchführungen in allen Zweigen des landschaftlichen Dienstes in Bezug ans die Amtssprache derart einzurichten, dass hiebei ohne Verletzung des Prinzipes der Gleichberechtigung beider Landessprachen die Gleichförmigkeit in der Amtirung und das thunlichste Kostenersparnis erzielt wird. Die Normen hierüber hat der Landesausschnss den landschaftlichen Ämtern und Beamten vorzuzeichnen." Diesem Aufträge entsprechend, hat der frühere Landesausschuss die betreffenden Normen erlassen, welche tut Rechenschaftsberichte der Landtagssession des Jahres 1880 zu lesen sind. Jedoch ist diesen Grundsätzen der jetzige i Landesausschuss nicht treu geblieben, sondern er hat, wenn z. B. von Bezirksstraßenausschüssen deutsche Eingaben kamen, was nicht bloß aus dem Gottscheer Bezirke geschah, dieselben in der Regel slovenisch beantwortet, häufig bekam er aber wieder deutsche Antworten daraus zurück. Ich meine dass durch einen solchen Vorgang das Ansehen des Landesausschusses mehr geschädigt als demselben genützt wird. (Klici na desni — Rufe rechts: Sehr richtig.) Über die Amtirung des Landesausschusses gilt noch jetzt die vom Landtage genehmigte Bestimmung (bere — liest): „Slovenische Zuschriften haben vom Landesausschusse an die slovenisch korrespondirendcn Landesausschüsse , dann an die slovenischen Gemeinden im Lande und an solche Parteien zu ergehen, die notorisch der deutschen Sprache nicht mächtig sind. Alle anderen vom Landesausschusse sowohl an Behörden als Private ausgehenden Korrespondenzen sind in deutscher Sprache zu führen". Diesem Grundsätze ist der jetzige Landesausschuss nicht treu geblieben. Denn z. B. das benachbarte Triest, der dortige Stadtmagistrat korrespondirt mit uns italienisch , von unserer Seite wird demselben slovenisch geantwortet, obwohl nach obiger Bestimmung mit ihm deutsch korrespondirt werden soll. (Veselost na levi — Heiterkeit links. Poslanec dr. Poklukar — Abgeordneter Dr. Poklukar: „Zato je treba, da sklepamo“.) Gut. (Bere — Liest): „Das Einreichungsprotokoll — heißt es in jener Verfügung weiter — ist je nach der Landessprache zu führen, in welcher die einlangenden Stücke abgefaßt sind". — Das geschieht ohnehin. — „Im Übrigen jedoch ist unter Beobachtung der sub 1 und '2 enthaltenen Bestimmungen für den sprachlichen Verkehr nach Außen, in allen dem Landesausschusse unterstehenden Ämtern und Anstalten, namentlich im gegenseitigen amtlichen Schriftenverkehre derselben und der landschaftlichen Bediensteten, und in allen Dienstzweigen, einschließlich sämmtlicher Buchführungen, in deutscher Sprache zu amtiren". Letzteres ist das Allerwichtigste für die innere Amtirung. Sie wollen nun das ändern, was der frühere Landtag beschlossen hat; nachdem ohnehin der Landesausschuss sich erlaubt hat, diesfalls Abänderungen anzuordnen, worüber ein Landtagsbeschluss ihm vorlag. Obwohl der frühere Landtag das von mir vorgelesene Regulativ des Landesausschusses genehmiget hat, so ist doch vom jetzigen Landesausschnsse in einer Sitzung beschlossen worden, eigenmächtig von diesem Landtagsbeschlusse abzugehen. Ich habe dagegen protestirt, und XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. — XIII. Sitzung des krain. Landtages am 17. Oktober 1884. 241 den Landeshauptmann aufgefordert, dass er diesen Laudesausschussbeschluss Miren möge, indem er gegen einen gefaßten Landtagsbeschluss gerichtet ist. Es ist nicht geschehen. In Folge dessen ist ein kolossaler Wirrwarr in unsere Buchführungen eingetreten. Nun, meine Herren, Sie werden den Antrag des Herren Dr. Bleiweis zum Beschluss erheben, — meine Worte sind ohnehin in den Wind gesprochen, aber Sie werden seinerzeit sehen, wohin es mit dieser Art und Weise der Confusion, welche Sie in unseren Büchern inauguriren, führen wird, deshalb sage ich, es wäre Pflicht des Verwaltungsans-schusses gewesen, zu seinem Antrage noch einen Zusatz-antrag zu stellen, nämlich der Landtag möge sein Tadels-tiotum gegen den Landesausschuss aussprechen, dass er einen bestehenden Landtagsbeschluss eigenmächtig umgeändert hat. Wenn Landtagsbeschlüsse gefaßt wurden, so sollen sie gehandhabt werden, und wenn jetzt ein Landtagsbeschlnss nach dem Antrage des Dr. Bleiweis gefaßt werden soll, so werden bei dessen Ausführung eine Menge von Cautelen nothwendig sein, der Landes-ausschuss wird davon Ausnahmen machen müssen; und hiemit öffnen Sie wieder allen möglichen Patronanzen Thür und Thor, was gewiss nur eine große Schädigung der Landesinteressen zur Folge habe» mird. Landeshauptmann: Ich möchte nur bemerken, dass die Sprachenangelegenheit allerdings einmal in einer Landesausschuss-sttzung angeregt wurde, dass ich aber damals schon erwähnte, dass der Landesansschuss über Landtagsbeschlüsse nicht hinausgehen darf. Ich habe mich stets bestrebt, dass die Gleichberechtigung der Sprachen genau eingehalten werde. Auf slovenische Eingaben sind die Ausfertigungen in slovenischer Sprache geschehen; sind die Eingaben in deutscher Sprache eingelangt, so war auch die Ausfertigung deutsch. Es mag sein, dass hie und da ein gegensätzlicher Fall sich ergab, der hat aber meine Zustimmung nicht für sich gehabt. Abgeordneter Deschmann: Ich wiederhole nur, dass ich in der betreffenden Landesausschusssitzung verlangt habe, der Herr Landeshauptmann möge jenen Beschluss des Laudesausschusses sistiren, indem er gegen einen gefaßten Landtagsbeschluss gerichtet ist, allein die Sistirung des Landesausschuss-beschlnsses ist nicht erfolgt. Poslane« dr. vitez Bleiweis: Po izjavi gospoda poslanca Deschmanna še le raz vidim, kako sem prav imel, da sem stavil ta predlog. Celo konfusijo, katero ste Vi g. Deschmaim s tako živimi barvami opisovali, je naredila le Vaša stranka. Ko se je 1. 1870. sklenilo, da se ima uradovati slovensko, se je tako uradovanje po lahko vpeljevalo in se je uradovalo brez zapreke do leta 1878. Ko ste Vi prišli na krmilo, se je zopet vse prenaredilo in se je pričelo pri knjigovodstvu uradovati nemško. Sklep prejšnjega deželnega zbora je pa popolnoma predrugačil uže udomačeno uradovanje, ker je v njem rečeno, da mora uradni jezik pri deželnem odboru biti nemški jezik in tako je pri vseh uradih ostalo do danes. Jaz Vas le, gospoda, opozarjam na to, kako se uraduje v bolnici. Z vsemi srenjami po celej Kranjski uraduje se nemški, vsem se pošiljajo nemški protokoli, katere dobivajo v roke župani, srenjski odborniki, kateri ne razumejo besedice nemške. G. Deschmaim pravi, kaj bo, ko bi se pri stavbenem uradu uradovalo slovensko. Gospoda, pri stavbenem uradu bi se lahko uradovalo slovensko, samo ko bi hoteli uradniki naučiti se slovenskega jezika. Pri mestnem magistratu v Ljubljani imamo dva inženirja, katera uradujeta večinoma slovensko, akoravno nista rojena Slovenca, nega Čeha. Po sedaj še veljavnim sklepom bi deželni odbor, oziroma tudi prisilna delal-nica, ne smela z drugimi deželami uradovati slovensko, pa tudi nemško ne, ampak s Trstom talijansko, s Hrvatsko hrvatsko in z Ogersko ogersko, ker vse te dežele uradujejo z nami v svojem jeziku, samo mi tukaj morali bi z vsemi le nemško uradovati. To je tak nonsens, katerega nikakor ne moremo odobriti. Ko bi jaz ne bi stavil ta predlog, bi še zmirom veljal sklep od 1878. 1., kateri prepušča vsim uradnikom amtirati, kakor jim je drago. Tako pa ne sme dalje biti. (Dobro! na levi — Dobro! links.) Poslanec Murnik: Jaz se moram v resnici čuditi, kako more g. Deschmann govoriti o sklepu deželnega odbora, katerega nikjer ni. Jaz trdim, da se g. Deschmann več tako dobro ne spominja te stvari, kakor se spominjam jaz; ker, ko bi se dobro spominjal, bi moral vedeti, da sem bil jaz edini v deželnem odboru tega mnenja, da z ozirom na zadnji sklep sl. deželnega zbora ni treba sl. deželnemu zboru zopet sklepati o tem, kako se mora v deželnem odboru uradovati. Vsi odborniki z g. Deschmannom vred so bili drugega mnenja, namreč deželni zbor je, mislim, 1. 1878. naredil sklep o tej zadevi in le on more ta sklep prenarediti ali kaj druzega odločiti. G. deželnemu glavarju tedaj ni bilo nobenega sklepa sistirati. Jaz bom pa prečastitega g. Deschmanna opomnil še na neko sejo, v katerej sem jaz zarad neke rešitve, katero je napravil g. dr. Vošnjak — meni je žal, da ga ni tukaj, da bi to potrdil — trdil, da bi morala biti nemška, in g. dr. Vošnjak je na to odgovoril — g. Deschmann se ho vsaj na to prav dobro spominjal in morebiti tudi g. Detela — da bi se imelo to vprašanje vendar v deželni zbor spraviti, da bo deželni zbor konečno rešil, kako se mora uradovati. To sem le zarad tega omenil, ker vidim, da so g. poslanca Deschmanna trditve neosnovane. Omeniti moram tudi, da se mi res jako čudno zdi, kako g. poslanec Deschmann o knjigovodstvu in morebiti tudi o knjigah deželne blagaj-nice tako zaničljivo govori. Jaz bi g. poslanca Deschmanna prosil, da bi šel sam pogledati dotične knjige, katere so v takem redu, v kakoršnem morajo biti. Za knjige pri računovodstvu, kakor tudi pri blagajniči, veljajo določila, katerih se dotični uradniki morajo držati in če ta določila niso slavnemu zboru všeč, lahko drugi sklep napravi, ter izda nova vodila in določila o zaračunovanji itd. G. Deschmann se tudi sklicuje na izraz „predplačilo“, kateri je nejasen in se ne vjema z besedo „posojilo“, tedaj tudi ne more v eno in isto rubriko zadevati. Jaz pa mislim, da to nič ne more škodovati, če bi prav namesto posojilo — Darlehen — stalo predplačilo — Vorschuss —, to prav nič ne more kvariti računov in to vsak človek razume, kateri zna brati, saj je 242 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1384. vpisano, zakaj se je katera svota izdala in po tem se tudi lahko razsodi, ali zadeva posojilo ali predplačilo. Ako bi kateri drug poslanec o tem uradovanji tako govoril, kakor g. Deschmann, bi človek rekel, da je to slišal ali bil slabo o tej stvari podučen in da je tedaj hotel skozi okno govoriti, ali g. Deschmann ima vsaki dan priliko, da dotične urade pregleda in se prepriča, kako knjige in računi stoje. Glede na to trdim, da ni opravičeno, kar je g. Deschmann tukaj govoril. Abgeordneter Deschmann: Ich bitte urn’s Wort zu einer factischeu Berichtigung. Herr Murnik hat gleichsam die Richtigkeit meiner Angabe bezweifelt, dass der Landesausschuss irgend eine Änderung in der Amtirung vorgenommen hätte. Ich wiederhole nochmals, ich bedauere, dass der Berwaltuugs-ausschuss sich nicht die Mühe genommen hat, Vorerhebungen zu pflegen und von dem Landesausschusse selbst sich das betreffende Sitzuugsprotokoll zu verschaffen. Es wurde ausdrücklich in der betreffenden Sitzung gesagt, deren Datum mir nicht genau erinnerlich ist, es war im vorigen Jahre, beiläufig nach Schluss des Landtages; es wurde damals gesagt, dass der von mir citirte Landtagsbeschluss nicht mehr bestehen kann, und dass zum früheren Landtagsbeschlusse, welcher seinerzeit über Antrag des Herrn Dr. Zarnik betreff der slovenischen Am-kirung in den Landesämtern gefasst worden war, zurückzugreifen ist. Ich habe ausdrücklich erklärt, dass dies nicht in der Macht des Landesausschusses liegt, jedoch der Beschluss, trotzdem ich dessen Sistirung verlangt habe, ist gefaßt worden. Meine Herren Collegen im Landesausschusse werden mir nicht widersprechen, dass dem zu Folge Weisungen an die Landeskasse und an die Buchhaltung ergangen sind, dass sie mit dem Landesausschusse nur slovenisch zu amtiren haben, während nach dem früheren Landtagsbeschlusse die betreffende Amtirung in der deutschen Sprache vorgeschrieben war. Seit jener Zeit bekommen wir von der Landeskasse keine deutsche Zuschrift mehr, ebenso auch von der Landesbuchhaltung. Früher war immer der betreffende Bericht des Vorstandes der Landesbuchhaltung in deutscher Sprache abgefasst. Ich bedauere nur, dass ich nicht das betreffende Sitzungsprotokoll bei der Hand habe, woraus die Herren ersehen würden, dass der Landesausschuss aus eigener Macht jenen Landtagsbeschluss als ihn nicht bindend erklärt hat. Poslanec Murnik: Prosim besede za faktično popravo. Zadnje trditve častiti g. predgovornik ne bo nikoli dokazal, če bi se hotel še toliko truditi in dotične spise v blagajnici pregledati, kateri so ji od deželnega odbora došli, da mora odslej le slovensko uradovati. On trdi, da računovodstvo in deželna blagajnica od onega časa le v slovenskem jeziku deželnemu odboru poročata. Jaz ne bom zanikaval, da je res več slovenskih poročil prišlo od deželne blagajnice in računovodstva, ali, ker g. Deschmann zopet na g. računovodjo udriha, kateri, ne vem, kaj mu je naredil, da zmiraj o njem govori, moram reči, da ni res, kar se o računovodstvu trdi, jaz imam ravno tukaj neko poročilo dotičnega računovodje pod št. 6799 in pa še eno pod št. 6363 — ne bom gg. poslance mučil z branjem teh poročil — XIII. Sitzung des kram. Landtages am 17. Oktober 1884. ampak bi jih prosil, da jih pregledajo in se bodo prepričali, da so od konca do kraja nemška, še celo podpis je nemški. Če tedaj človek kaj takega trdi, se mora vendar poprej preskrbeti z dokazi, da ono, kar govori, utemelji. Ta trditev g. Deschmanna je pa popolnoma neutemeljena in iz tega se vidi, koliko je resnice v tem, kar se tukaj iz one (desne — rechten) strani o tej zadevi govori. (Glasovi — Rufe: Konec debate.) Abgeordneter Aaron Apfaltrern: Ich bitte um's Wort! (Klici — Rufe: Konec, konec debate). Ja, ich bitte, es ist nicht gleichgiltig, ganz abgesehen von dem speziellen Falle, ob der Landesausschuss sich für ermächtigt halte, bestehende Landtagsbeschlüsse abzuändern, aufzuheben, oder in anderer Weise auszuführen, als beschlossen worden. Nachdem ein vollkommen kontradiktorischer Widerspruch zwischen den beiden Herren Abgeordneten besteht, so erlaube ich mir den Antrag zu stellen, es solle das betreffende Sitzungsprotokoll des Landesausschusses beigestellt und zur Kenntnis des hohen Hauses gebracht werden, wessen Inhaltes es ist, ob der eine oder der andere der Herren Recht hat. Die Consequenz, die sich daraus ergiebt, ist einfach die, dass der Landesausschuss gehalten ist, Landtagsbeschlüsse auszuführen, aber nicht abzuändern oder aufzuheben. Landeshauptmann: Ich bitte um den Antrag. Abgeordneter Aaron Aptal'trern: Mein Antrag ist ganz einfach der, das Protokoll in die Sitzung herzuschaffen. Poslanec Kersnik : Predlagam konec debate. Poslanec Detela: Jaz obžalujem, da dotičnega protokola tiste seje deželnega odbora ni tukaj, o katerej g. Deschmann trdi, da se je sklep deželnega zbora glede uradnega jezika razveljavil. Jaz se takega sklepa nikakor ne spominjam in ravno tako ne vem, kdaj bi se bilo ukazalo blagajnici ali knjigovodstvu, da morajo izključ-ljivo slovensko uradovati. Tedaj še enkrat trdim, da se jaz takega sklepa ne spominjam. Gosp. Deschmann je danes obžaloval tudi cestne odbore, kako da jih deželni odbor s slovenščino muči. Ker sem jaz referent deželnega odbora v cestnih zadevah, moram konstatirati, da se tistim cestnim odborom, o katerih se ve, da dotični načelniki slovenščine popolnoma ne razumijo, zmiraj nemško dopisuje; tako v Kočevje, Žužemperk in v Ribnico. Toliko v pojasnjenje gosp. Deschmannove trditve. Landeshauptmann: Ich muss mich dahin aussprechen, dass ich für die Vorlage des betreffenden Protokolles bin, weil dadurch der Gegenstand sich aufklärt. Übrigens wird das XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. — XIII. Sitzung des train. Landtages am 17. Oktober 1684. 243 hohe Haus über den Antrag der Herren Abgeordneten Baron Apfaltrern zu entscheiden haben. Wünscht noch Jemand der Herren zu sprechen? (Klici — Rufe: Konec debate.) Nachdem dies nicht der Fall ist, ertheile ich dem Herrn Berichterstatter das Schlusswort. Poročevalec dr. Poklukar: Skoraj bi se mi čudno zdelo, ako bi naš stari prijatelj Deschmann pri tej priliki molčal, toda da bo on to reč tako zagovarjal, kakor smo ravnokar slišali, temu se še bolj čudim. On vidi v tem, da se sklepi, kateri so brez vsake zapreke obstali in niso škodo prizadjali, če bi se ti sklepi zopet vpeljali, misli on, da bodo deželni uradi šli na nič. V zvezi s svojimi ugovori si je on predrznil viditi neko nevarnost, o kateri se je g. poslanec baron Apfaltrern izrazil, da bo celo nastala neka katastrofa za našo deželo. Ako se tedaj slovenščina vpelje, potem, moja gospoda, bo se tista katastrofa, o kateri g. baron Apfaltrern tako grozno govori, vresničila. V tem se zopet vidi, kako g. Deschmann in njegov tovariš cenita tisto ravnopravnost, na kateri stoje vsi narodi, ue samo slovenski. Glede onega pretila, katero smo culi iz ust g. barona Apfaltrerna, moram reči, da je tako govorjenje sumničenje deželnega odbora, oziroma vse večine zbora in finančnega odseka, v katerem so se dotična vprašanja obravnovala. Besede g. barona Apfaltrerna so tedaj v tej zadevi popolnoma neutemeljene, dokler nam g. baron Apfaltrern za svojo trditev ne ve navesti nobenega fakta. On je rekel, da so računski sklepi nejasni, pri tem je pa prezrl, da je finančni odsek ravno glede tega slavni zbornici predložil sklep, v katerem se deželnemu odboru naroča, podajati jasneje račune. Včeraj je pa govoril pri postavi o šolstvu in se je tako nevednega pokazal, da je sramota poslušati kaj takega v naši zbornici. (Dobroklici na levi — Dobrorufe links.) Gospoda , malo bolj se podučite in potem ne bomo čuli takih izjav. (Dobroklici na levi — Dobrorufe links.) Kar se tiče same stvari, za katero gre, bi jaz lahko g. poslancu Deschmannu veliko navel, ali g. dr. vitez Bleiweis in g. Murnik sta mu rečno odgovorila. Pravda pa se je pričela glede nekega sklepa, katerega je po trditvi g. Deschmanna storil deželni odbor; po trditvi g. Murnika pa tega sklepa ni in na to je predlagal g. baron Apfaltrern, naj se predloži dotični zapisnik, da se vidi, kako ta stvar stoji. To je gotovo opravičena zahteva, da se vidi, kaj je sklenjeno, samo mislim, da se, ko bi se tudi ti zapisniki stenografirali, ne bomo dobili iz njih nikalcoršnega dokaza, da se je preklical ali spremenil sklep od 1878. 1. Deželni odbor ni sklenil in ni imel pravice drugače skleniti, kakor je bilo sklenjeno omenjenega leta. Dotični sklep deželnega zbora se pa glasi (bere — liest): Der Landesausschuss wird beauftragt, die Amtirung frei allen ihm unterstehenden landschaftlichen Ämtern und namentlich die Buchführungen in allen Zweigen des landschaftlichen Dienstes in Bezug auf die Amtssprache derart einzurichten, dass hiebei ohne Verletzung des Prinzipes der Gleichberechtigung beider Landessprachen die Gleichförmigkeit in der Amtirung und das thunlichste Kostenersparnis erzielt wird. Die Normen hierüber hat der Landesausschuss den landschaftlichen Ämtern und Beamten vorzuzeichnen. Gospoda moja, ako bi bil deželni odbor, kateri je sklepal o izvršitvi tega naročila tudi v moji navzočnosti in g. Deschmann se spominja, da sem jaz protestiral zoper one sklepe na podlagi tega sklepa deželnega zbora, bi bil sedajni deželni odbor tako rekoč svojo dolžnost storil prav v smislu Vašega sklepa v deželne urade vpeljati slovenščino. Gosp. Deschmann ni imel tedaj nikakoršnega povoda zahtevati, da gosp. deželni glavar oni sklep deželnega odbora ustavi, katerega g. Murnik zanikava. Nasproti pa bi bila dolžnost poprejšnjega deželnega glavarja sistirati sklep, s katerem so se ponemčili naši deželni uradi, nikakor pa ni imel pravice naročiti, da ima vino- in sadjerejska šola na Slapu tudi v nemškem jeziku dopisovati. Ali je to ravnopravnost ? (Dobroklici na levi — Dobrorufe links.) Ako bi deželni odbor, kar je g. Murnik zanikava!, na podlagi onega sklepa, tudi kaj sklepal, nimate Vi (proti desni obrnjen — gegen die rechte gewendet) ni besedice protestirati, ker bi bilo tako sklepanje v popolnem soglasji s tem, kar ste Vi sami sklenili. (Dobroklici na levi — Dobrorufe links.) Sicer pa o tej reči ne bom več govoril. Abgeordneter Waran Apfaltrern: Ich bitte um's Wort! (Klici — Rufe: Sklep debate!) Ja ich bitte, ich bin persönlich angegriffen worden, und zu einer persöulichen Erwiderung muss mir das Wort ertheilt werden. Der Herr Berichterstatter war so freundlich mir zu sagen, dass ich in der gestrigen Sitzung eine solche Unwissenheit an den Tag gelegt habe, dass es beinahe dem hiesigen Landtage zur Schande gereicht. Ich weiss nicht, ob ich ihn so richtig verstanden habe, ein Paar der Herren Collegen haben mich in meiner Auffassung über die Äußerung des Herrn Berichterstatters bekräftigt. Nun ich maße mir keine außerordentlichen Kenntnisse an, jedoch ich glaube noch immer so weit zu sein, dass mir der Herr Berichterstatter über das, was ich rede, und über die Gründlichkeit desselben keine Belehrung zu ertheilen braucht. Ich habe in der gestrigen Sitzung übrigens gar nichts gesprochen, was nicht über Aufforderung des Herrn Landeshauptmannes gesprochen wurde und über eine Interpellation des Herrn Abgeordneten Detela, und zum Schluffe der Sitzung habe ich in Betreff der Abstimmung über das vorgeschlagene Sparkassegesetz die namentliche Abstimmung begehrt. Meines Wissens habe ich in der gestrigen Sitzung,fönst gar nichts gesprochen. Wenn ich übrigens in der Äußerung, welche ich als Antwort auf die Interpellation des Herrn Landeshauptmannes gegeben habe, eine solche Unwissenheit an den Tag gelegt habe, so ist das nicht Unwissenheit, sondern ein Irrthum. Ich weiß eine Menge von Dingen und hätte eine Menge sagen können, aber ich will es nicht, um nicht die Interessen des Landes zn schädigen durch Darlegung von Dingen, welche zur näheren Erweisung dessen, was ich gesagt habe, hätten dienen können, welche aber, wie gesagt, dem Lande nur schaden würden. Es war meinerseits dies eine Haltung, welche eine treue Erfüllung meiner Pflicht war, aber es braucht mir deswegen nicht Unwissenheit vorgeworfen zu werden. Wenn die Herren mehr hören wollen, so werden Sie mehr hören. 244 XIII. seja dežel, zbora kranjskega dne 17. okt. 1884. Poročevalec