KAJ SE DOGAJA IN KAJ NAJ BI SE DOGAJALO NASLEDNJE LETO NA RAZLICNIH PODBOCJIH MOSCANSKEGA KULTUBNEGA 2IVLJENJA
PESTRA DEJAVNOST
Da bi dobili pregled problemov dosežkov in želja na posameznih področjih kultume dejavnosti v naši občini, smo obiskali nekatere kultume delavce.
Predsednica zveze kultumo-prosvetnih organzacij občine Ljubljana Moste-Polje Draga Svetina je povedala:
,,Nekatere kultume dejavnosti naše občine niso znane vsem in je prav, da o njih spregovorimo. vanje spadajo: knjižnica, glasbena šola, šolska kulturna društva, amaterske gledališke skupine, kinematografi, sekcija likovnikov ter glasbenikov s pevskimi zbori, pflialni orkester vevške papirnice, harmonikarski
orkester glasbene šole in harmonikarski orkester mladfli iz Dolskega.
vajo antični tekst, in sicer Aishilov
delovali likovni samorastniki iz ob- Vklenjeni Prometej. Vloge so že raz-čine Center, tretja je bila skupna deljene, sodeluje deset dijakov iz razstava akademskega slikarja Sta- vseh letnikov ene izmene - pač ti-neta  Kumarja  in  akademskega ki-      ste, v kateri prof. Potokarjeva uči.
Poleg tega so naši občani deležni tudi sadov najkvalitetnejših kultur-nih zavodov, društev in združenj, ki sočasno predstavljajo svoje dosežke.
Intenzivnost in razmah kultur-nega življenja je skušala v preteklih treh letih povečati novo nastala kul-turna skupnost. Po njeni zaslugi je prišlo do usklajevanja in povezova-nja posameznih kulturnih dejav-nosti. Druga pomembna spodbuda je bila kulturna akcija, ki sta jo uve-ljavili socialistična zveia in sindikati pod vodstvom ZKPO. Žal je za zdaj ¦ ostala še na ravni spodbude. Ome^ nim   pa naj  ustavna dopolnila, ki
tudi kulturo obravnavajo kot po-membno podiočje defovanja delov-nih ljudi.
Vsa ta gibanja: uveljavljanje kul-turne skupnosti, uresničevanje akcije ter ustavnih sprememb, so deli celote, ki tudi kulturo obravna-vajo kot neposredno sestavino člo-veškega življenja.
Tako lahko vlogo in delež ZKPO tudi v naši občini obravnavamo v luču teh družbenoidejnih priza-devanj pa seveda stvarnih družbenih dogajanj.
Naše delo je usmerjeno v še inten-zivnejše prerašdanje ZKPO v druž-beno organizacijo, ki ima mesto tako v delovnih organizacijah kot v krajevnih skupnosti in med mladino v vzgojnoizobraževalnih zavodih; v organizacijo, ki ji je še vedno bolj mar kvalitetna rast stvaritev kultur-nih zavodov, društev in kulturno-prosvetnih organizacij."
Mihaela Mohar je upravnica moščanske knjižnice Jožeta Mazov-ca. Tisti, ki si hodijo sposojat knjige, vedo, da sta knužnica in čitalnica na tesnem. Za veliko knjig sploh nima-jo prostora na knjižnih policah. Iz-gledov, da bi dobili prostore v mo-sčanskem družbenem centru, zdaj ni več. Je pa izdelan idejni načrt za pripravo pionirskega oddelka v Mo-stah, dokler ne bo zgrajena nova ma-tična knjižnica. Prva možnost naj bi bila v prostoiih nekdanje vojašnice na Zaloški cesti naspioti bencinske črpalke, druga pa v bododem Ste-panjskem naselju. Torej eno ali dru-go. Selili bodo tudi podružnično knjižnico v Polju, kjer bodo dobili čitalnico in pionirski oddelek z vsemi drugimi oblikami literarne vzgoje (pravljične ure, literarni kvizi in šolske ure v knjižnici).
Moščanska knjižnica se vključuje z vsemi načrti v načrt razvoja sploš-noizobraževalnega knjižničai ;tva Ijubljanske regije.
In kaj bi želel kolektiv drugega kot to, da ne bi ,,spet enkrat skoz padel." V imenu komisije za likovno dejavnost je odgovoril akademski kipai Aladar Zahariaš:
,,Z adaptirano Jelovškovo galerijo so Moste dobile majhen, a lep raz-stavni prostor. Pa ne samo razstavni, kajti ambient je primeren tudi za manjše kulturne prireditve (reci-tacije, petje itd.). Kodeljev grad z biv&> kapelico je odkupilo gostinsko podjetje Figovec, ki pa še dalje pušča moščanskim kulturnikom pioste roke pri uporabljanju galerije.
Letos so bile v Jelovškovi galeriji štiri razstave in vsaka je bila odprta približno mesec dni. Prva je bila skupna razstava sedmih moščanskih likovnih umetnikov, na drugi so so-
paija Aladarja Zahariaša, na četrti pa je razstavljalo šestnajst likovnih amaterjev naše občine. Samorastniki so razstavljali tudi v Papirnici na Vevčah. Na vseh ter razstavah so bile zastopane vse likovne smeri: sli-karstvo, kiparstvo, grafika in risba.
Pri komisiji za likovno dejavnost je osem umetnikov. Skupina ni ten-denčna in ne daje prednosti niti kakršnikoli likovni smeri niti tehni-ki. Komisija je edina take vrste v Ju-goslaviji in združuje umetnike, ki tudi živijo blizu skupaj. V glavnem so učitelji in kot umetniška skupina niso preveč znani. Ravno s pe-strostjo izbire razstavljavcev želijo in bodo še naprej. skušali navajati obi-skovalce na kulturo, da bi — primer je zelo jasen in zelo blizu tako kot se jim zdi razumljivo, da gredo na igrišče Slovana ali pa v kopališče na Kodeljevem, stopili tudi v Jelov-škovo galerijo.
In še program za naslednje leto: skupinska razstava komisije, pova-bilo Francetu Slani, Kiarju Mešku, skupini samorastnikov, amaterjem in morda tudi kaka samostojna raz-stava."
O delu komisije za'glasbo in o delu aktiva zborovodij je spregovo-rila Marija Drbančič, učiteljica na moščanski glasbeni šoli.
,,Za zborovodje smo v avgustu organizirali tridnevni tečaj, na kate-rem so poslušali predavanja o into-naciji, fraziianju in interpretaciji pri zboru, dalje o izobrazbi glasu in o delu z Orffovim inštrumentarijem. Zborovodje so bili s seminarjem za-dovoljni in so si želeli še več takih oblik dela.
Osnova za dober zbor na šoli je dobro organizirana glasbena vzgoja v razredu. Prav zato so se odločili, da bodo imeli enkiat mesečno za vse učitelje glasbe v nižjih razredih akti-ve.
Profesor Bole, avtor priročnika za glasbeno vzgojo na nižji stopnji, bo priročnik do konca šolskega leta predelal skupaj z učitelji glasbe na osnovnih šolah. Profesor Kalan pa je k pesmicam iz priročnika pripravil spremljavo z Orffovim inštrumenta-rijem.
V aprilu 1974 bomo organiziiali obdinsko revijo pevskih zborov. Zato bodo do takrat še Stirje aktivi zborovodij. Pogovorili se bodo o delu zborov po šolah, sestavili in predelali bodo program zborov, imeli bodo dve hospitaciji (pri mla-dinske in otroškem zboru) in pripra-vili vse potrebno za občinsko revijo. Pomagal bo profesor Kokol. Na tem mestu naj omenimo še harmonikar-ski orkester glasbene šole Moste, ki ga vodi Srečko Piškur in La željo glasbene šole, da bi s pomocjo mla-dine in sindikatov ustanovili pevski zbor. Potrebovali bi ga ob raznih proslavah in drugih prireditvah. Strokovna pomoč je zagotovljena in tudi s prostorom ne bo težav."
Na IV. gimnaziji Moste vodi že nekaj let profesorica Helena Poto-karjeva dramatski krožek. Vsako leto pripravi z dijaki predstavo. V lanskem šolskem letu so uprizorili Petra Božiča Križišče, za konec le-tošnjega šolskega leta pa predvide-
Te dijake pozna in lažje najdejo čas za vaje.
Lani so za 29. november pripra-vili Klopčičevo enodejanko Mati, le-tos pa jrecitat paitizanske ljudskc pesmi. Gledališka skupina je sodelo-vala tudi na končnem srečanju moščanskih amaterskih gledaliških skupin v Javoru. Na gimnaziji pa imajo poleg te skupine še literate, zbrane okoli Gejzirov, kjer že dolgo vrsto let dela profesor Ciril Brglez.
Pri recitalih in na proslavah po-maga z glasbeno opremo prof Sreč-ko Piškur. Za naprej si ,,gleda-liščniki" želijo več zunanjega sode-lovanja in gostovanj, zahvaljujejo se pa kulturni skupnosti in še posebej tovarišu Benedicidu, ki podpira - jo to dejavnost.
Franc Grebenšek je dirigent pa-piiniškega pihalnega orkestra z Vevč. Orkester ki bo diugo leto star 75 let, vodi že 13. leto. Letos so na republiškem tekmovanju zasedli 4. mesto. Uvrstitev je zelo dobra - v Sloveniji je pribiižno 80 takih orke-strov. Vsi so amaterji, dveletna glas-bena šola pa je pogoj za sprejem v orkester. Ljudje so zaposleni vse-povsod, prevladujejo mlajši, popreč-na starost je okrog 25 let. Vseh sku-paj jih je 42. Orkester ima svoje pro-store v Papirnici, dvakrat tedensko pa vadijo.
Dirigent je povedal, da v občin-skem merilu zadovoljujejo vse potre-be. Koncertov so imeli v lanskem letu veliko, njihov program je pe-ster. Gostujejo in bodo še gostovali tudi v tujini, naslednje leto pa se bodo odpravili na Reko, da se po-bratijo z reškim pihalnim orke-strom. Ljubljana premore še 4 take orkestre in med njimi je vevšlci na zavidljivem mestu.
Za konec je Marjan Benedičič, tajnik občinske zveze kulturno-pro-svetnih organizacij spregovoril se o amaterski dejavnosti. Program za letošnjo sezono še ni dokončno iz-delan, vendar se bo obdržal v okvini prejšnjih napovedi. Dve skupini iz Zaloga in Zadvora trenutno ponav-ljata svoji lanski predstavi. Letos se bodo potrudili, da bi poleg kvalitete uspeli predstave tudi scensko pri-merno opremiti. Ne gre jim za ste-vilo raznovrstnih predstav, ampak bodo raje eno pripravili čimbolje. ZKPO bo seveda se nadalje poma-gala tem skupinam z vso strokovno pomočjo. Radi bi čim večkrat go-stovali tudi po krajevnih skupnostih, kjer nimajo svojih gledaliških pred-stav.
Kulturna akcija ZKPO, ki so jo sprožili v mestu, bo po novem letu prenesena na občinske zveze za kul-turo, ki jo bodo odslej tudi sami fi-nanciiali. S tem bi želeli zajeti čim-več krajev in jim nuditi čimveč raz-novrstnih prireditev v sodelovanju z vodstvi KS.
ZKPO občine Moste-Polje ima program že določen. Med prvimi bodo nastopili operni solisti in gle-dališki ^ralci v skoraj vseh kiajih občine in po tovarnah, zatem pa bomo izmenoma dobili še lutkovne predstave, nastope pevskih zborov, folklore, zabavnih orkestrov itd.
ALENKA LOBNIK