Stev. 5. Tečaj X. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine. List ljudstvu v poduk. Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr. ___ V soboto 29. januarja t. 1. ob 1/2 12. nri se bo v Mariborski čitalnici v Šramel-jevi hiši v raestn zbralo več domoljubov slovenskih iz volilnega okraja Maribor - Slov. Bistrica-št. Lenartskega, da se pogovorijo o kandidatu za poslanca v štajerski deželni zbor. Kažejo se že vesela znamenja, vsled katerih smem» trdno upati, da bodemo Slovenci združeni delovali. Svoboda nemško - liberalna in pa nova klošterska postava. Bilo je 1. 1867, ko je našim nemškim liberalcem najbolj veselo cvetela ustavaška pšenica in v klasje vhajala v podobi brezštevilnih paragrafov novih postav. Zraven drugih dobili smo tako zvane državne temeljne postave. Staatsgi undgesetze. V teh beremo: pred postavo so vsi državljani enakopravni — vsak se sme kderkoli naseliti in premoženje imeti — lastnina je nedotakljiva — vsak sme premoženje nabirati in svobodno ž njim razpolagati — hišna pravica je sveta — vsi imajo pravico napravljati društva — vsakemu je zagotovljena popolna svoboda vere in vesti — vsaka postavno priznana cerkev^ uravnava svoje zuotranje zadeve samostalno. — Človek bi sedaj pričakoval, da bode tudi katoliška Cerkva smela svoje zuotranje zadeve uravnavati samostalno, zlasti da bodo tudi verska društva za prostovoljno in vzajemno življenje po Gospodovih svetih t. j. naši menihi, nune, šolske sestre itd. zamogle povsod naseliti se, premoženje- imeti, ž njim svobodno razpolagati, hišno svobodo itd. uživati. Vendar kdor bi od naših liberalcev tako popolno svobodo vere in vesti pričakoval, ta bi se hudo uka-nil in goljufal. Katoliški Cerkvi, katoliškim zavodom liberalec ne privošči ne betvice svobode, marveč vedno kuje izjemne postave, kakoršna je na primer ravno nasnovana nova klošterska postava,- Ta je prav izjemna postava, čemur | je tudi liberalni minister sam pritrdil. Ona na-ravnoč v lice bije vsem gori navedenim temeljnim postavam svobodoljubnih ali vsaj svobodocedilnih liberalcev. Turek, Jud, luteran, kalvin, frajmavrer jih svobodno uživa, katoliški menih, frančiškan, šolska sestra . . . je izvzeta. Mnogovrstna društva se smejo snovati; treba je le dotični gospodski pravila predložiti. Če bi pa po obveljavi nove klošterske postave se hoteli pri nas kde naseliti frančiškani, šolske sestre itd. potem bi vselej treba bilo posebne nove postave, izdelane od državnega zbora, odobrene od ministrov in podpisane od svitlega cesarja. Toliko posla bi bilo treba, če bi na primer Slov. Bistričani ali Ljutomerčani želeli 3 šolske sestre . . to se reče, dokler bodo liberalci gospodarili, te-čas ne bode mogoče ne edinega samostanskega zavoda kde ustanoviti! Po naših vseučiliščih, pri železnicah in mnogovrstnih znanstvenih in obrtnijskih družbah je je nastavljenih mnogo tujcev: Lahov, Nemcev, Prusov, Judov . . . Nihče temu veliko ne ugovarja; toda nemško nuno, laškega jezuita, bosenskega trapista sprejeti v avstrijsk samostan, to je prepovedano. Lutrovska družba: Gustav - Adolfverein ima svoje prednike na Pruskem, in je v zvezi s pruskim cesarjem. To se našim liberalcem ne zdi nevarno. Vendar uredno občevanje avstrijskih menihov s svojimi predniki pri rimskem papežu in glavarju katoliške Cerkve, to pa je že grozovito nevarno za obstanek Avstrije in je tedaj ostro prepovedano. Vsak capin sme s svojimi denarji delati, kar hoče: zapiti, zajesti, zapraviti, darovati komurkoli, le samostanu ne. Tukaj mora biti dovoljenje od gospodske. Z denarji smeš sedaj svobodno, tudi oderuško, barantati, vino iz klošterskih kleti dobivljati, toda samostanu izročiti više 3000 fl. na sveta opravila za zveličanje svoje duše brez posebnega dovoljenja od gospodske, tega ne smeš storiti. Vsak kočljar ima hišno pravico ; brez sodnijskega ukaza se mu ne sme hiša preiskati. Menihi in nune pa so izvzeti; ti so izročeni politični gosposki, da jih ta kedarkoli pre- iše od praga do strešja, kakor da bi bili sami ! tati, tolovaji, puutarji in hudodelniki, pri katerih se je vsak trenutek že zanaprej proti postavnih djanj bati. Naposled še nastavlja nova postava vsem kloštrom morilni nož na prsa; liberalna večina dižavnega zbora sklene potrebno postavo in samostan je zatrt — in tako se lehko pri nas začne kulturna borba po pruskem zgledu vsaki čas in ž njo preganjanje katoliške Cerkve v Av- ! striji. Pruski frajmavrerji so začeli kulturno borbo s kloštersko postavo, s prognanstvom jezuitov; pri nas so se ravno sedaj frajmavrerji, čeravno : prepovedani, na Dunaju v shodnici: humanitas (človeštvo) popolnem uredili in utaborili in tudi — klošte:sko postavo imamo skoro dodelano! Lep sad svobodoljubnosti naših liberalcev! Občni zbor za stavljenje Slomšekovega spomenika. (Konec.) 1. Življenje človekovo teče od zibelje do 1 groba, od krstnega kamna do blagoslovljene jame v tihem mirodvoru. Zato tudi hvaležni ljudje pov-sodi, pri vseh narodih, svojim slavnim rojakom spomenike stavljajo pri rojstnih hišah in na tihih pokopališčih. Naš Slomšek pa že 13 let pogrešajo takih znamenj hvaležnosti in priznanja. Temu se bode letos konec storil. Kapeli na mariborskem mirodvoru, kder Slomšek spijo, se bode vzidala po g. Schulz-u krasno izdelana plošča iz belega marmorja z umetno izrezanim knezoškofij-skim grbom in latinskim napisom. Gosp. prof. J. Pajk je sostavil prekrasen napis, a se ni mogel sprejeti, ker so sostavo tega napisa sedanji Mil. knez in škof sebi pridržali. Plošča, ki se bo tudi letos vzidala rojstni hiši v Ponkvi, je iz lepega črnega marmorja z velikim zlatim napisom, da se bo daleč svetel iu brati zamogel, n. pr. iz južne železnice, ktera blizo mimo hiše drdra. Napis je slovensk, sostavljen od g. kanonika Kosarja — in sicer z ozirom na slovensko ljudstvo, katero sploh svoje duhovne gospode viče in oniče. Za spominek pri krstnem kamnu v Ponkvi je č. g. kanonik Glaser velikodušno daroval krasno sliko Slomšekovo na veliki cink — plošči; Slomšek so na njej, kakor da bi bili živi. Okvirje bo iz sivega marmorja. Za napis se vzeme kratek izpisek iz krstnih knjig. — Vsi 3 popisani spomi-neki bodo stali 307 fl. 2. Glavni spomenik Slomšekov bo stal v presbiteriju stolne cerkve v Mariboru, kar najbolje pristaja prvemu škofu mariborskemu, ki je ovo cerkvo prvi povzdignil do ove časti in jo storil mater in glavo cele škofije. Z odlokom 30. junija 1875 so Mil. knez in škof dali potrebno pismeno dovoljenje. Tudi načrt spomenikov, izdelan po večletnem prijatelju in častilcu rajnega Slomšeka, g. Hartlu, arhitektu na Dunaju, je od slavnega kn. šk. konzistorija odobren. Načrt je izdelan v gotiškem slogu, primernem cerkvi. Spomenik bo 2° in 5' visok, in 1° 5' širok; imel bo 3 predelke; levi in desni za napise, srednji pa za 51/»' visoko Slomšekovo podobo iz kararskega marmorja. Glede izpeljave gotiškega okvirja je g. Schulz v Gradcu predlagal trojni kamen: belo-žolti iz Vinice na Hrvatskem, okorni, sivi kamen iz Ptujske gore iu temno-sivi marmor. Prvo okvirje bi stalo 1200 fl , drugo 1400 fl., tretje pa — 3300 fl. Zbor se je odločil za prvi kamen. Zastran Slomšekove podobe bilo je 5 umetnikov ponudnikov. Dunajski umetniki so zahtevali : Gasser 3500 fl., Kundermann 4000 fl., Skel-nicki 3000 fl. in Schulz 2100. Naposled bil je pozvau naš slovenski rojak g. Zaje, akademični podobar v Ljubljani. G. Zaje je zahteval 2000 fl. iu je kmalu ob novem letu doposlal 24" visok model na ogled in razsodbo. Umetnik nam Slomšeka v snežno-beli podobi ne misli pred oči postaviti kot škofa v poutifikalnem oblačilu, ampak kot ljubeznivega učnika in gorečega budite lj a slovenskega ljudstva v zgovorni besedi in s spretnim peresom. Zato je podobi podal obleko škofovskega govornika; levica lahko na knjigah sloni, desnica pa je položena na srce, v znak premile ljubezni, katera je za nas Slovence in za naš blagor toliko skrbela, delovala in žrtvovala. Vse to hoče umetnik ogledalcu podobe na misli privabiti in privo-diti. Moramo reči, da je to srečno izumljena misel ali ideja, vredna umetniške izpeljave. Pogrešano sličnost obraza s Slomšekovim portretom bo slavni umetnik podobi gotovo in kmalu dodal! Ob koncu zborovanja je g. predsednik prebral čestitajoči telegram g, J. Pajka iz Gorice in g. dr. Bleiweissa iz Ljubljane, kar so navzoči s živijo-klici sprejeli. G. dr. Bleivveiss je telegrafi ral: čestitam slav. zboru, da boče nemudoma dognati spomenik Slomšeku, biseru naroda slovenskega, kojemu večna slava! Med tem je dal g. kanonik Glaser na mize postaviti „Slomšekovih kaplic", t. j. vina, ki je prirastlo 1. 1846., kedar so Slomšek postali škof, in ki so ga poznej pili kot zdravilo. Z ovo 30-letno žlahtno kaplico je blagi daritelj napil na spomin slavnemu Slomšeku in na čast vsem je-govim častilcem. Sledela je veselica s prelepim petjem in živahno tombolo. Po blizo ¿letnem hiranju se je čitalnica zopet prebudila. Bodi jej veselica ob priliki zborovanja za Slomšekov spomenik veselo proroštvo srečnega novega delovanja! Gospodarske stvari. Ormnžko hranilno in posojilno drnštvo. Novo ustanovljena zadruga dobro napreduje; 20. januarja sem dobil od c. k. okrožne sodnije v Celju odlok od 8. januarja štev. 85., daje naša zadruga po postavi registrirana; živi toraj gledč postavne podlage; živi pa tudi gledč na podporo jenih prijateljev. Dasiravno se je le društvo svoje delovanje začelo, že šteje danes 86 udov s 110 deležev po 50 gld., zaloga društva že toraj zdaj znaša 5500 gld. — Da pa bode društvenikom podpora polajšana, so nam naš deželni in državni poslanec gospod M. Herman obljubili 3000 gld. pri društvu vložiti in sicer 300 gld. za 6 opravilnih deležev, 2700 gld. pa kot vlogo proti 6 % obrestim; društvo namreč sprejema od udov tudi vloge, ki se lahko po pravilni odpovedi vzdignejo, kakor pri navadnih hranilnicah; vsakega pol leta se takim vlogam 6 % obresti pripisuje. V imenu društva, pa tudi v imenu ormužkega okraja se blagodušnemu gosp. Hermanu za to zdatno podporo lepo zahvalujem, ktera nam posebno zdaj v začetku jako koristi; skoz to podporo naš g. poslanec kažejo, da ne zagovarjajo uašib pravic le s krepko besedo, nego da tudi djansko pomorejo, kjer je mogoče; da bi le več takih poslancev imeli! Opravilni deleži se lahko plaču jejo v mesečnih obrokih po 2 fl. 50 kr. in vlečejo 5 % obresti ; kar pa društvo prigospodari, to se ima po odštetem doprinesku za reservni fond razdeliti med društvenike na njihove deleže kot d i vi d en da, tako da deleži vlečejo morebiti po 6 do 7 % ua" mesto 5 %. — Vpisnine in za reservni fond je razun tega platiti 2 fl. 15 kr. — Pristopi lahko vsak svojepraven državljan; toraj se to društvo sčasom lahko razširi po celem spodnjem Stajeru. K obilnemu udoleževanju vabi načelnik društva: Dr. Ivan Geršak, c k. notar v Ormužu. (iospod Adam Skrbina in jegovi sosedi. Kako travnike ali seno koše obnoviti in pomladiti. Oskrbnik graščine J ... ske, g. Adam Skrbina bil je razumen, mnogoskušen gospodar, a tudi blaga duša, ki je svojim sosedom kmetom in želarjem, z izgledom pa tudi z besedo pomagal do napredovanja v uitnem gospodarenju. Zlasti po zimi jih je rad vabil v svoje stanovanje ter jim je razlagal razne gospodarske reči. Poslušalcev je imel čedalje več. Najmarljivši je bil Janko Hiter, ki je nekaj časa bil na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu. Bilo je v nedeljo na večer, ko je živahni Janko Hiter seboj prignal 3 sosede. Ti so namreč slišali, da je mogoče stare travnike prav lepo obnoviti in omladiti; le poizvedeti niso zamogli, kako? Obrnili so se tedaj do svojega prijatelja g. Adama Skrbine. Janko Hiter mu je prošnjo v imenu vseh predlagal in prilično tako govoril: Blagi g. oskrbnik : jaz imam travnik, ki meri blizo 2 orala. Spodnja ali mrtva zemlja mu je ilovica, pomešana s peskom in laporjem. Nekdaj je bila ondi precej dobra njiva; tudi je nekaj časa dajal mnogo dobre zelene krme; a sedaj je vse drugače. Čedalje menj nakosim, in krma je vsako leto slabša, čeravno sem mu že nekoliko gnoja pokazal. Sam ne vem odkod toliko mahu in ščetavja? Kaj mislite, g. oskrbnik, se li da tukaj pomagati ? G. Skrbina mu odgovarja; se ve, da se zamore pomagati; nekaj se mora storiti v jeseni, nekaj v spomladi, drugo pa po letu. Meseca septembra, ali oktobra, tedaj brž po otavini kositvi, zapreži svoja 2 močna vranca pred železno dvojno brano, katero si lani kupil, in začni po travniku vlačiti sem in taj, gor in dol, brez vsega usmiljenja, dokler ga drobičko ne prepraskaš in pretrgaš . . . Sedaj sega Janko Hiter gospodu Skr-bini v besedo: za božjo voljo, gospod, ljudje bi se mi debelo smejali, ako bi kaj takega počenjal. . . . Bodi miren,/ Janko, pusti ljudem govoriti, kar hočejo. Daj si le sledeče dopovedati! Kdor na svojem travniku po 25—20 let, vsako leto po 2krat kosi, ta dobi po njem ščetinasto travo z nasršenim, štorkljastim koncenjem in steblovjem. Se hujše je pod zemljo. Tukaj je travino koreničje preraščeno in prepreženo, kakor gosta klobueina. Mnogo starih koreninic je že mrtvih, druge so oslabele, da so na travniku to, kar na drevju suho in suholasto vejevje. Če se tedaj v travniku potrgajo in potrebijo stare korenine, bodo te kmalu popolnem strohnele in mesto njih bodo nove, mlade pognale, in iz mladih korenin bo v kratkem ves travnik veselo ozelenel. Pa tudi drobno ščavje in mah se morata potrebiti. Mah na travniku kaže, da je zemlja polna gnjilobe in čem bolj se mah zareja, tem hujše in slabše postaja zemljišče. Mah zapira zraku pot, zemlja ne more gnjilobnih so-parov izhlapljati in med tem trpijo dobre rastline in zaporedom poginejo in se slabim čedalje bolj umikajo. Kmalu je ves travnik spriden. Tukaj pomaga sedaj le železna brana; ta pretrga mahov kožuh, zrak pristopi v zemljo, ta zgubi gnjilobne soparje, vse zemljišče se zboljša . . . Juri Hiter: „gospod, malo manjka, in ves bodem prepričan, toda vedite, jaz imam doma novo brano ki ima dolge, ostre zobe, tudi ima na prvih 3 re-brib 3 ostre nože, ki vse prerežejo; ali bi ne bilo to preveč?" G. Skrbina: Nikakor ne, bodi brez usmiljenja, čem globijeje in ostreje ves travnik preri-ješ, tem bolje. Ali nisi videl, kako so moji travniki nagloma lepo zazeleneli, ker so predlanskem požrešni ogerci jim zastarelo koreničje preglodali in prejedli ? Enaka je, če travnik z brano pretrgaš .. . Jan. Hiter: „no sosed Debeljak, kaj pa ti misliš o nasvetovanem praskanju travnikov? Debeljak, najbolj na denarjih težki posestnik v okolici, odgovori v precej počasni besedi: prav, prav, vse prav, le svojega travnika tam-le pod njivo ne dam spraskati, če že čete — pa naj bo, ovega pod hrastovim gajem, ki je v mahov kožuh ves povit, hočem brž prepraskati, naj rečejo ljudje, kar jim drago in ljubo, samo to bi še rad vedel, ali je tako razpraskaniin travnikom tudi gnojiti treba?" G. Skrbina. Res, na gnojitev ne smemo pozabiti. Razdrapana zemlja kar gladuje po gnojni hrani. Srečen, kdor jej ga ima dati. Naj ga le lepo enakomerno raztrosi. Dež, rosa, sneg, ki gnoj zamočijo, bodo kmalu vzbudili v zemlji novo rodovitnost. V zemljišču skrito seme in korenine poženejo brž^ lepo mlado travo, da človeku srce veselja igra. Ce le mogoče, bodi gnoj dobro strohnjen, ker je tako bolj izdaten. Janko Hiter, „to bi bila nam kmetom res velika dobrota, kaj ne sosed Grabljivec?" Ta odgovori: „vse prav, „kak' se reče", pa jaz imam največi „grunt" v celi fari „kak' se reče" in jaz tedaj ne bodem vozil gnoja na travnike, ker še ga za njive nimam zadosti, vendar „kak' se reče" kaj pa je z gnojnico, ali bi ta ne veljala?" G. Skrbina. Dobra gnojnica, enakomerno razlita, je še boljša, kakor gnoj, in če se po polivanju z gnojnico črez razpraskan travnik razgrne le tanka gnojna odeja, bo gospodar kmalu dobil stroške stotero nazaj .... Janko Hiter: „gospod, kaj se pa ima z mahom storiti?" Skrbina. Mah se ali pusti ležati, da črez zimo služi koreninicam za odejo, ali se pa pograblja in za steljo porabi . . . Janko Hiter: „rad bi še vedel ali se hlevni gnoj tukaj nebi dal z drugim nadomestiti?" G. Skrbina : tudi to je mogoče, dober kompost je najboljši. Sprstenela zemlja, nekoliko pomešana s hlevnim gnojem in z gnojnico večkrat polita, neizrečeno travnik z boljša. Treba je le, da si nje gospodar pripravi in že na jesen pred snegom na razdrapani travnik pogrne. Noveji čas rabijo kmetovalci na Nemškem tudi umetno izdelani gnoj, ki mu pravijo s up er fosfat in se v posebnih fabrikah izdeluje in na cente ali sedaj na 100 kilogramov prodaja. Sedaj se oglasi Vrbanov Pivko, krčmar z rudečim nosom in modro glavo, rekoč: „gospod, kaj pa je z „gnojno soljo", o katerej je poslednji „Slov. Gosp." vedel povedati, da se dobi za 1 fl. 34 kr., 100 kilogramov ali novi cent?" G. Skrbina: prav, oče Pivko, da ste nas opomnili na važno reč, tudi imenovana sol je dobro gnojilo. Na oral se nje pred vlačenjem z brano ali potem potrosi 11/2 centa. Vendar še bolje stori gospodar, ako gnojno sol meša z gnojnico. Tako, dragi sosedi, to bodi dnes zadosti! Prihodnjič se bodem» pogovarjali, kako se stari oslabeli travniki zboljšu-jejo v spomladi! Krave mlekarice zgubijo precej mleka, če se po zimi lednomrzle vode napijejo. Zato gospodarji dobro storijo, če svojim poslom ukažejo, da opazno napajajo in če le mogoče vodo poprej nekoliko razgrejejo, n. pr., da jo več časa v hlevu stati pustijo. Včasih škodi mrzla voda in hladni zrak kravam mlekaricam ne samo za par dni, ampak na več tednov; in nekatero žlahtno živinče si neprevidni gospodar za vselej pokvari. Tudi naglo naganjanje krav iz paše, od napajanja itd. jim škodi na mleku; naj se jim tedaj pusti navadna, bolj počasna hoja! Mirno in pohlevno ravnanje s kravami ima velik upljiv na — molzno posodo in na kravji zarod. Trdoglavca, jezljivca nebi smeli nikdar pustiti v kravji hlev! Stotero in tisočero skušenj nam poti duje ovo resnico! Nova mera velja od 1. jan. t. 1. naprej tudi pri kupovanju vojaških konj. Menjši od 155 cm. t. j. centimetrov, in večji od 166 cm. se ne jemljejo. Najnižja mera konjev za artilerijo in vožnjo znaša 161 cm. Sejmovi na Štajerskem. 1 febr. v Jurkloštru 3. febr. pri sv. Jurju na Šavnici, v Jarenini, v Kostrivnici, v Vidmu in na Zelenem travniku. 4. febr. pri sv. Barbari v Halozah in 5. febr. pri sv. Petru pod sv. Gorami. Sejmovi na Koroškem. 3. febr. v Kotičali | in v Frežah. 28. febr. v Trebnjem, v Paternijonu in v Kotaričah. 1. marca v Gor. Draubergu. Dopisi. Iz mariborske okolice. (Kdo pa drug, kakor Seidl?) V Kamci je bila volitev šolskega predsednika, enako pri sv. Križu. Kaj mislite, koga so volili? No, Seidl je izvoljen. Nekteri so res tako zatelebani v njega, da, ko bi jih tudi ob kožo deval in jim meso iz hrbta rezal, bi ga še vendar hvalili in volili. „Slov. Gosp." je že lani poročal o Otičevi ustanovi za uboge iu šolarje; 25 gold. bi moral dobiti 1 šolar v Kamci, 1 pri sv. Križu in 1 pri G. Kungoti. Pravico razdeljenja so imeli kamški župniki že 70 let. Vso premoženje je blagi g. Otič ubogim v Kamci sporočil, in od teh ubogim sporočenih denarjev se jemlje za šolarje. Predsednik farnega sirotinskega zavoda še je po zdajnih postavah gospod župnik v Kamci, tedaj mora imeti pravico razdeljenja. V novi šolski dobi si pa hoče Seidl prilastiti pravico župnikovo v Kamci in pri sv. Križu. Razdelil je letos šolarjem denarje še le meseca januarja 1876, mesto avgusta 1875. Ni mogoče drugače, ker ima veliko skrbi, malo časa, nikoli denarjev. Ko se mu je povedalo, da je to župnikova pravica, je rekel: „ist eine Verordnung", pokazal je ni. V njegovem kraljestvu je veliko smešnih „verordnung". Ker se mu je očitalo krivo ravnanje, je prepovedal provizorju pri sv. Križu, denarje izročiti za šolarje rekoč: „moram poprej tožiti". Čudna se nam zdi tolika predrznost. Prednik sirotinskega zavoda je g. župnik, Seidl je le oče ubogih. Pravico prepovedi ima le okrajni glavar, a nikdar Seidl. Križki šolarji še tedaj morajo čakati na denarje za pretečeno leto. Kar je rajni gospod OtiiS pred 70 leti zapovedal, to hoče Seidl prevreči. Kar so duhovni že nekdaj za uboge in šolarje storili, s tein bi se radi liberalci bahali. Založite, liberalni gospodje, ali Seidl ali kdo drug 10.000 gld. . . Nihče vam ne bo pravice jemal. V pondelek so g. Seidlu na Rosbahu posestvo cenili. Vedel seje vselej in povsodi kot veliki posestnik. Cenilo se je njegovo posestvo za 2800 gld. Take imenujemo pri nas na slovenskem Štajerskem male kočlarje, nikdar velike-posestnike. Zapriseženi cenilni mož je bil nekdaj srenjski svetovalec, potem srenjski sluga. Seidl mu je vzel vse pravice. Zdaj on pravi: „kuga frdamana" vse mi je vzel, jaz pa mu bom „grunt" predal. Iz Ptuja. Preteklo soboto predstavil se je ptujskim volilcem kandidat za državni zbor g. Dr. Duhač. Shod bil je neobično rnuogobrojen; tudi slovanska stranka bila se je v velikem številu udeležila. Izid shoda bil je: Dr. Duhač prime se jednoglasno za kandidata. In, če pomislimo na njegovega predhodnika Friceta, na Reuterja, llasta, za koja se je tudi govorilo, smemo biti, in tudi smo s Dr. Duhačem prav zadovoljni. Značajni, I pravicoljubni mož se, kolikor bar meni znano, nikoli ni kazal protivnika našega naroda, in ne bode, nadjamo se, kot državni poslanec tudi Cerkvi nikoli krivice nanašal. Tako smemo deloma po njegovem programu, poglavito pa po nekih drugih izvorih soditi. Zazdeva se nam . . . , ali počakajmo — dela! Po razvitku programa, o katerem ob svojem času morebiti kojo spregovorim, bil je, kakor sem rekel, g. Dr. Duhač vsestransko in navdušeno kot ponudnik sprejet. Predsednik skupščine g. Dr. Strafela poživlja navzoče na razgovor. Precej časa se nikdo ne oglasi. Konečno vzdigne se g. Bra-tanič, premožni ali čraerikasti stari možicelj, koje-mu so, tako se pravi, do njegovega prav velikega imenja krvavi kmetski žulji pripomogli. Celi Ptuj pozna kisljivega sivčeka, ki je že s poldru-goj nogoj v grobu, „slabo stran", t. j. rohtanje proti duhovništvu sploh, posebno pa proti kloštrom. Šaljivi smehljaji letijo skoz sobano, ko se j sivi godrniaček oglasi za besedo, in drug drugemu že prišeptava zadrzaj prihajajoče Brataničijade. „Herr Doctor, trachten Šie, dass das Kloster- : gesetz sobald als möglich in Wirksamkeit trete, : damit diese unglückseligen Egel, die das Land ! aussaugen, einmal vertilgt werden, und damit ich mich kurz fasse: zum Wohle Oesterreichs ist das nothwendigste, dass die Klöster sobald als möglich ganz aufgelöst und sammt den Blutegeln vertilgt werden." Lehko pogodite, da se je tej modrosti vse grohotansko smejalo, kajti deu na den se zamore v Ptuju slišati pravljica: če bi imel ta stari bogatin vse svoje premoženje v bakrenem denarju, in bi ga na tehtnico položil, solze Haložanov bi itak to veliko težino trikrat pretegnole. Dr. Duhač, taki zapazivši, s kom da ima posla, vtolaži mu srce: le potrpite, moj dragi, s časom bo se tudi vaša srčna želja sama po sebi izpolnila. In ta — se lepo zahvali. R. Od sv. Miklavža nad Ormužem. (Dvakrat oženil. — Zima. — Umrl.) J. Eger, rudarski delavec iz Prevali na Koroškem se je leta 1870 oženil z viničarsko bčrko Nežo Gačič v Brebovniku. Ne dolgo po poroki pa je ženo z malim otročičem zapustil, rekoč, da ga tukajšni ljudje kot tujca ne trpijo, ter se je podal po „širokem svetu"- — Do letos ni bilo ne duha ne sluha od njega, akoravno je svojej ženi pri odhodu obljubil, da bo njej večkrat pisal, ter otroku v pomoč denarjev pošiljal. — Pretečeni teden pa srenjski predstojnik Brebovniški ženo k sebi pokliče, da njej iz došlega pisma nekaj o njenem možu povč. — Žena pride vesela k predstojniku, nadjajoča se, da se je ipak enkrat „ljubljeni" mož spomnil na njo in otroka; toda, kako se zavzame, ko njej prečita došlo pismo predstojništva občine Prevali na Koroškem, iz katerega sledi, da se je njeni mož J. Eger zopet oženil, ter bil 3. oktobra p. 1. v cerkvi sv. Danijela na Koroškem z Nežo Uršič poročen. — Stvar se je sedaj izročila sodniji, katera bo baje 2 možema v ednem telesu dostojno kazen naklonila. — Temu, nenavadnemu slučaju se tukajšni ljudje smejijo, a tudi čudijo. — Zima pri nas močno pritiska. — Od Trgoviča proti Varaždinu je Drava čisto zaledenela; velike ledene plošče stojijo kvišku. — V Ormužu so vsi mlini na Dravi in tudi brod močno poškodovani. V bližnjem Središču je led več mlinov odtrgal, ter dalje in na drugo stran Drave potisnil. — Naši viničarji z malimi otroci tudi hudo zimo trpeti morajo, ker imajo malo drv za kurjavo. — V okolici je že par svinčet v hlevu zmrznilo. — Gotovo bo tudi trta in zimina trpela in tako zopet ni na dobro letino upati. Umrl je g. Matija Janežič, posestnik na Brebovniku. — Ranjki je bil v Ormužkem okraju jako spoštovana oseba; delal je uže od leta 1848 neprestano v občinskih in okrajnih zadevah. Bil je mnogo let občinski predstojnik in ud okrajnega zastopa Ormužkega. — Potegoval se je rad za narodne pravice in za blagor svojih soobčanov. V lepem sprevodu smo ga v petek 14. t. m. oddali materi zemlji. — Naj v miru počiva! Iz Zreč. (Slovesnost knapov). Na god sv. Barbare, pretečenega leta, so imeli Zrečki knapi službo božjo v slavni romarski cerkvi Matere božje na Brinjevi gori. Po svoji volji so si godbo najeli, ž njo šli v cerkev, potem pa v krčmo, kjer so popoldan imeli svoj truš, ples itd. Zvečer je eden knapov zasadil nož našemu g. učitelju v pleče in ga do krvavega ranil. Sodnija je krivega po zaslužeuju kaznovala. Vse to se je preu-zvišenemu škofijstvu v Mariboru naznanilo, od kte- rega je došla rešitev, ki se je brala faranom 16. t. m. Iz nje poizvemo sledeče: „Škofijstvo ne more in ne sme trpeti, da bi se sveti časi in godi, posebno pa boguslužna opravila na tak način oskrunjevala. Močno toraj obžaluje imenovane nerednosti in jih glasno obsodi; ob enem pa tudi naročuje, da se na prihodnji god sv. Barbare, ako bi se še prosilo, od farnega urad,* cerkvena slovesnost knapom le pod tem pogojem sme dovoliti, ako predniki kuapov častno besedo zastavijo, da ne bo godbe, ne v cerkvi, ne pri pojedini in da se knapi rano in mimo razidejo. Sicer se ne sme več v tem letu cerkvena slovesnost za knape obhajati; ako se pa dana beseda ne drži, je cerkvena slovesnost za knape za vselej prepovedana. Slovesnost sv. Barbare ima za knape resen pomen — opominja jih živo na vedno smrtno nevarnost — je glasna prošnja za srečno zadnjo uro — zato se pa naj v tem duhu obhaja, ali celo opusti. Vsak dober farman pravi k tej rešitvi: Prav tako". Iz celjske okolice. (Poslano). Letos je silno veliko snega padlo. Sueg pa zadržava in moti vožnjo po okr. in drugih cestah. Ker okr. zastop celjski silno veliko denarja pozoblje za cestne stroške, prašamo zakaj ni dal odkar veliki sneg leži — še niti enkrat ne snežnega pluga po okr. cestah vlačiti; in kako je to, da cestarji ne odme-čejo ob cestah snega? Postava vsaj veleva to. Ako pa okr. zastop tega ne spozna za svojo dolžnost, zakaj tega ne zapove srenjam? Pri okr. cestah je veliko popravil, ki davke-plačitelje grozno veliko denarja stanejo. Kako to, da ni nikdar slišati, da bi se posipovauje cest, popravljanje mostov itd. po očitni dražbi oddavalo, ampak se to vse „pod rokoj" prijateljsko poravna ? Slišal sem na lastna ušesa, kako s? je kmet bahat, da ima okr. zastop samo zato rad, ker si pri njem veliko zasluži. To je vendar dosti liberalno. Radoveduež celjske okolice. dač naložiti. No no, le vse naložite na kmeta: delo, vojaščino, davke, policijo iu naposled vse kancelijske in druge pisarije s pobiranjem davkov vred ! Čemu pa tedaj 90 milijonov na uradništva izdajamo? Nek čudak je nasvetoval, naj se šolska mlajina zraven „turnanja" in drugega hlače trganja še vadi: eksercirati, a zbornica je prismuknjeni nasvet zavrgla. Hrvati so čedalje bolj hudi na Magjare, ker jim ti branijo železnico staviti po vojaški granici. Pri Vugrovcu blizo Zagreba se je te dni 300 kmetov uprlo 8 žandarjem, ki so izterjevali zaostale davke; 4 kmetje so obležali mrtvi in 5 je hudo ranjenih. Vnanje države. Rusi so velik kos zemlje v Aziji vzeli Japancem in ga pridjaii svojemu carstvu. Prusi si prizadevajo nas naščuvati zoper Ruse; ponujajo nam zvezo z Nemčijo in z Angležko zoper Rusijo. Bog nas varuj ove pruske zanjke! Povsod sedaj vlade pravijo, da bo letos mir ohranjen, povsod orožanje tajijo, čeravno se povsod na vojsko pripravljajo. K ar listi so Katalonijo, kder so bili lani premagani, zopet zasedli s 7000 možmi. Angleži nameravajo, če pride do delitve v Turčiji, zasesti veliki otok Kreto blizo sueškega kanala ter s Prusi vred Avstriji svetujejo naj se ta polasti Bosne, Srbije in Hercegovine a ob enem ; nemško - avstrijske dežele z Dunajem, Gradcem iu Ljubljano vred meni nič tebi nič pusti Prusom! Angleži so še vedno stare kramarske duše! Jugoslavjanska vojska zoper Turka. Hrabri bercegovinske vstaši so 18.—20. jan. Turke pri Radovanu hudo natepli; padlo je 500 Turkov, pa tudi vstaši so zgubili mnogo ljudi, med njimi junaškega vojvodo Maksima Bačeviča, ki se je bojeval v 14 bitkah. Tudi v Bosni bili so Kristijani srečni pod poveljem Hubmajerjevim. Turki bili so premagani. Sicer pa se Turki silno orožajo; naročili so novih 200 Kruppovih kanonov. Pri Ruščuku in ob srbski meji kupičijo mnogo vojske in streljiva. Srbska skupščina je za orožanje dovolila 10 milijonov pijastrov. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunajski ministri so se z gosposko zbornico nekoliko sprli, ker se ta boji, da nebi oni Magjarom celi Avstriji na škodo dovolili vsega, kar zahtevajo; boji se tudi, da nebi zavolj Magjarov mi morali še večje davke plačevati. Ministri pa hočejo sedaj vse do 20. febr. zavleči in do 15. sept. z Magjari novo nagodbo skleniti in tako državni zbor v privoljenje prisiliti češ, da je vse že dognano, ki se predrugačiti ne da. Mogoče je, da ustavaški ministri tako mislijo in da se jim vse tako posreči, — a mogoče je tudi, da prisiljeni odstopijo in ž njimi vsa ustavoverska stranka pade, kar bi res najbolje bilo. Državni zbor bo bagatelno ravnanje pri sodnijah do 50 fl. terjatve raztegnil; tudi namisli srenjam pobiranje 1 Za poduk in kratek čas. Freimavrerji, sedanji antikristi. Od kod so freimavrerji ? *) II. J. S. O začetku freimavrerjev se med njimi samimi nahajajo jako različna in čudna mnenja. Freimavrerski red, trdijo nekteri, je tako star, kakor svet: Adam je bil prvi freimavrer. Zato freimavrerji med seboj leta štejejo od stvarjenja sveta in ne od Kristusovega rojstva. Drugi mislijo, da je začetek freimavrerjev iskati v časih Noeta, stavbarja znane barke pred vesoljnim potopom, ali v časih Salomona, stavitelja slovitega judovskega tempeljna. Spet drugi iščejo njihov začetek med zidarji egiptovskih piramid, v grških tajnih družbah (miste-rijah) ali v viteškem redu templarjev srednjega veka. Vsako teh mnenj podpirajo z bosimi pravljicami, izmed kterih za izgled omenim tukaj samo dve. — Početek freimavrerjev od Noeta se v njihovih abecednikih tako izvaja: Bog je pri Noetu dal pred potopom tri zapovedi, in po potopu tri. Po-potopne zapovedi se glasijo: 1. Svet je za ljudi stvarjen, zato ga zavživajte; 2. Varujte se kri prelivati ; 3. Krvi ne zavživajte. Veliko imenitniše od teh pa so tri predpo-topne zapovedi, ohranjene samo med freimavrerji, ki se ž njihovim razlaganjem tako glasijo: 1. Zidajte barko (ložo); 2. Pričakujte v barki veliko sodbo božjo (čakajte, dokler se zdaj obstoječi krščanski red človeštva ne zruši); 3. Po potopu obljudite zemljo (po zrušenju krščanskega reda po svoji volji vravnajte človeško družbo). Ali niso v freimavrerskem smislu to čudne zapovedi ? In te zapovedi so neki le freimavrerji dobili in ohranili za Noetom, ki je živel po potopu kot pravi Noa-hit, kar je bilo tudi prvotno ime freimavrerjev. Pravljica, po kteri bi nastali freimavrerji iz viteškega reda templarjev se pripoveduje v nekem pismu, izdanem po loži „orijentu" v Brltseljnu k veči časti svetovnega mojstra v letu prave luči 5838. (1838.), ki se bistveno tako glasi: Vsak freimavrer ve iz slišanega poduka in iz znamenj, obešenih v naših tcmpeljnih, da prihaja naš red ali bratovščina od templarjev, iz svitlega velikega mojstra Jakoba Molav-a. Vsak brat tudi ve, da je templarje veliki Saladin ob koncu 12. stoletja iz Palestine pregnal. Čeravno so tedaj to deželo Mohamedanci posedli, pridobili so si vendar tem-plarji po svojem modrem obnašanju ondi nektere zavode, da so lehko tiste brate pod streho jemali, ki so iz zapadnih dežel prihajali h grobu odreš-nikovem. Dokler je bil mir med Mohamedanci in križniki, vreli so templarji od vseh strani v Jeruzalem. Po svojih prijateljskih in gostoljubnih razmerah z orijentalci (prebivalci jutrovih dežel) pridobili so si lehko natančno znauje starih arabskih poročil. In po teh so se rešili zmote, v kteri so mnogo stoletij tavale zapadne dežele, ter so spoznali, da je fanat.zem Evropo zapletel v krivičen boj in da je vera na grob odrešnikov v Jeruzalemu prazna basen, na ktero so papeži svojo moč postavili. Vse to so spoznali iz sv. pisma, korana in iz arabskih poročil. To so prinesli poznej v Evropo, kder je njihov red rastel po številu in moči. A njihovi nauki so vznemirili trinoge in duhovščino. Vikši Jakob Molay je bil ob glavo djan in veliko drugih ž njim, nekteri pa so ušli, ter čvrsto zidali tempelj svetovnega mojstra in se vojskovali v zavetju svojih cehov in obertnijskih podvzetij proti fevdalnemu robstvu. Po Francoskem Nemškem, Angleškem in Italijanskem so postali strah velikim posestnikom in duhovništvu. Da bi se pred njimi zavarovali, združili so se kot kamnoseki in svobodni zidarji, ter vpeljali novicijat, da bi vsakega stanovitnost in molčečnost spoznali, preden bi ga sprejeli. Po nekterih neprevidno sprejetih plemenitaših in duhovnikih se je redovni duh popačil, pa k sreči se je spet kmalu popravil. Takih in enakih lažljivih, krivoverskih zmot polnih pravljic imajo freimavrerji brez števila, da bi svoj pravi početek in namen zakrivali, ter nevedne, nič hudega sluteče, brate motili. (Nastavek prih.) Smešničar 5. Neko večer, ko „zdrava Marij a" zvoni, gresta po nekem trgu č. g. fajmo-šter in prijatelj okrajni sodnik, ki je bil plešaste glave. — Fajmošter se — seveda — odkrijejo in molijo „zdrava Marija", sodnik se pa ne odkrije. Fajmošter mu rečejo: „Kaj ne slišiš zvoniti?" — Sodnik: „Slišim, toda človek »e lahko prehladi in lasé zgubi." — Fajmošter: „Po tem takem si pač ti mnogokrat moral razoglav moliti!" U. Razne stvari. (Milodari za hercegovinske in bosenske rodbine) G. prof. Jan. Majciger 5 fl., g. župnik Jaklič in farmani v Špitaliču 5 fl.; neimenovan od sv. Jurja 2 fl. Prenesek 87 gold. 45 kr., skupaj 99 gold. 45 kr. (Imenadariteljev bosen. in herc. rodbinam v Središču): Č. g. Albin Schwinger, župnik 1 gld., M. Slekovec, kaplan 3 gld., Jan. Kočevar, župan 3 gld., And. Sanjkovič, c. k. poštar 1 gld., Mihael Pintarič, organist, 1 fl., Mat. Sodeč, gostilničar 1 fl., tržana Mat. Vuk 50 kr. in And. Os-vald, 40 kr. Skupaj 9 fl. 90 kr. Maks Robič. (Ljutomerska čitalnica) ima na svečnico 2. febr. občni zbor v gostilnici g. Vavpotiča ob 3 uri popoldne. Dnevni red obsega: 1. Nagovor I predsednika; 2. Poročilo tajnikovo; 3. Poročilo blagajnikovo ; 4. Posvetovanje o delovanju društva; in razne nasvete družabnikov; 5. Volitev odbora; 6. Govor g. Kukoveca o kletarstvu. Vabijo se najuljudneje vsi gg. družabniki v Ljutomeru in v okolici, pa tudi drugi domoljubi in vinogradniki, katere utegne zanimivati posebno govor o kletarstvu. (Kai. pol. društvo) v Slovenjgradcu ima na Svečnico popoldne ob 1/23 uri zbor. Vse ude vabi Odbor. (Razglas). Vsled sklepa nadzornega sveto-vahtva okrajne založnice v Ljutomeru registrirano društvo z neomejeno zavezo od 17. okt. 1875. bode taisto plačevalo za vse vloge pri njej ö'/s0/,, obresti na leto od 1. marca tega leta počenši. J. Kukovec, predsednik. Matj. Zemljič, denarničar. Jože Gomilšak, preglednik. (Baron Rast), razsrdjen, da so Mariborčani dr. Dnbaču prednost dali pri volitvi za državni zbor, je odložil vse svoje javne posle, tudi poslanstvo za deželni zbor. Slov. Gračani, Bistričani in Mahrenberžani bodo tedaj tudi imeli novo volitev. (Urad za cementiranje) razne posode, meril, utežev je v Mariboru ustanovljen pri sodarju Pih-larjn v gračkem predmestju. Uradna dneva sta torek in petek. (PoŠtnarska služba) v Slatini je do 1 febr. t. 1. razpisana. Kavcija znaša 500 fl. (Umrl) je č. g. Rajmund Koceli, duhovnik v pokoju, star 45 let. (Za družbo duhovnikov) so nadalje vplačali čč. gg. Mavčič, Lacko, Stuler, Cizej Pet., Kavčič po 11 gld., Matjašič 2 gld. (Dražbe.) 27. jan. Maks Gorišekova zapuščina. 28. jan. Ana Majhenič v Sp. Dupleku 637 fl. (3.), Roza Kožuh v Pobrežju 1516 fl. Vidovič v Trdo-bojcih 1645 fl., Urša Cvetko v Hodošah 90 fl. 29. jan. Jan. Zadravec v Grabskivesi 4487 fl., Jož. Zadravec v Jirhovcu 5670 fl., V. Krener v Laškem 6000 fl. 31. jan. Simon Kohne 1580 fl. (3.), Filip Keršč 3300 fl. (3.), Fr. Penik v Pasjem 2290 fl. 1 febr. Mart. Čruelič v Pišecah 2802 fl. Anton Levak v Artiču 5500 fl. 4. febr. Kari Lau-rič v Vintanju 2600 fl. Jur. Tomanič 1225 fl.. Štef. Bantur 3076. 5. febr. Fr. Kogler v Sepini 10144 fl., Fr. Cepin v Kozjem 1170 fl., Lovro Špitaler v Pragwaldu 158 fl., Marija Kristoforič v Štorah 7127 fl. Jur. Sabotič v Stoprcah 500 fl. Listič uredništva: Dopisi iz Rogatca, iz podjunske dolino, iz Haloz, iz Brežic, G. Radgone prihodnjič! Dopisa iz Gradca ne smemo natisniti, dopis o tatbinski rodbini pri sv. Tomažu l e sodi za „S'ov. Gosp." G. J. C. v Ž. se bo zgodilo Listnica opravništva. P. n. gg. naročnikom, ki Še se le zdaj za „Slov. Gospodar" oglašujejo, Tržna cena preteklega tedna po Hektolitrih. (1 HI. = l«s/100 vag.) Mesta Pšenice >5 ¿3 Ječmena Ovsa Turšice Prosa Ajde fl kr fl. kr fl kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. fl. kr. Maribor . . 8 30 7 20 5 53 3 41 4 80 5 4 4 — Ptuj . . . 8 — 6 60 5 40 3 30 4 60 — — 4 20 Marnberg . 9 76 7 32 5 69 4 45 5 69 — — — — Gradec . . 8 66 6 18 — — 3 71 4 26 — — 6 50 Celovec . . 8 57 6 17 4 62 3 11 3 89 — — — — Ljubljana . 8 26 5 35 4 5 3 24 4 86 — — — — Varaždin . 6 53 b 15 — — 3 34 3 45 4 27 Zagreb . . Dunaj . . 9 85 8 15 9 25 4 3 5 25 — — -- — Buda-Pešt . 9 — 5 37 7 45 7 83 4 55 — — — — V Mariboru HI. (hektoliter) krompirja 2 fl. 80 kr. HI. ogelja trdega 1 fl., mehkega 66 kr., 1 Dm. (meter) 48 cm. dolgih, »rdih drv 1 fl. 95 kr.. mehkih —.—., kg. (kilogram) govedine 45 kr., kg. teletine 49 kr., kg. svin-jetine 49 kr., kg masla 1 fl., kg. putra 1 fl., kg. slanine trišne 60 kr., jajce velja 3'/a kr. Najnovejši kurzl na Dunaju. Zedinjeni drž. dolg (100 gl.) 4 gld. 20 kr. °/0 . Upne (kreditne) srečke po 100 gl. prvotne vrednosti, brez obresti, pas 4kratnim srečkanjem . Ažijo srebra............. zlata .......... . . . ti. | kr. 68 85 161 __ 104 60 5 42 naznanjamo, da jim ne moremo prejŠnih Številk doposlati, ker jih nimamo več v zalogi. l000000!cxx)00000000!i