SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados • Dirección: Dr. V. KJUDER Lambnré 964, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO" SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 30 NOVEMBRA 1935 štev. 107 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In sa celo leto $ arg. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvt. LIST IZHAJA OB SOBOTAH 17. obletnica ujedinjeitja Jutri obhajamo novo obletnico u-stanovitve naše narodne države, v k^eri so se združili pod varno skup n° streho Srbi, Hrvati in Slovenci ter »i stem ustvarili pogoje ne samo 2a obstanek, marveč tudi as svojo točnost. Zato je obletnica ujedi-"Jenja največji narodni prazlnik za N8e osvobojene Jugoslovane ter je tuo priliki isto, saj tudi na nji- .°v° zemljo gleda tujec s poželjivi» M očesom z zapada in z vzhoda. ABESINSKI ODPOR SE JE ZAČEL Preokret na abesinskih bojiščih - Italijani se umikajo na severu in jugu - Razburjenje v Rimu, ker namerava Zveza narodov prepovedati uvažanje petroleja v Italijo Na abesinskih bojiščih je nastal te dni preokret. Doslej so poročila govorila vedno le o prodiranju italijanske vojske, toliko na severni kolikor na južni fronti. Sedaj pa se je začel abesinski odpor. Vesti, ki prihajajo z bojišč, javljajo ne sam«), da so se vršile že razne večje bitke, marveč, da so se Italijani tudi začeli umikati ter da se vpadniške vojske polašča malodušnost radi pod nebnih in terenskih neprilik, tropskih bolezni, ki se širijo v njenih vrstah in pa zavoljo neprestanih a besinskih napadov, kateri se vrše po večini iz zasede. Tako so pri Vombertu, blizu Ms-kalleja, čete dežazmača Kasse Sab¿-tija iznenada napadle večjo italijansko kolono, ko je počivala ter se pripravljala k obedu. Tristo italijan skih vojakov je obležalo na bojišču mrtvih in mnogo je bilo ranjenih. Med padlimi je tudi neki italijanski polkovnik. Abesinci so zaplenili 200 pušk in mnogo strojnic. Pri Anneleju, na južni fronti, so Abesinci čakali v zasedi na italijansko kolono. Ko se je približala, so otvorili strahovit ogenj, deloma iz strojnic, ki so jih bili že prej odnesli vpadnikom. Italijani so začeli bežati ter ostavili na bojišču štiri tanke in dva oklopna avtomobila. Posadko teh vojnih vozil so Etiopci obglavili na licu mesta. V zadnjih dneh je prišlo tudi na drugih krajih do podobnih krvavih spopadov med Italijani in Abesinci. Izgleda, da se je etiopska vojska začela živahneje gibati, odkar se je mudil na fronti cesar Hajlé Sela-ssije, ki je vojščake navduševal za sveto vojno proti napadalcem. Po par dneh se je cesar vrnil v glavno mesto. Važno akcijo je začela abesrnska vojska pod vodstvom rase Deste ter dežazmača Alija pri Dolu. blizu so- v, ni verjetno, da bi bil Mussoli ^ugam usmeril svojo vojsko, in Ijf v vročo Afriko, če bi se bile pri-^ v Jugoslaviji razvijale druga-neSo so se? tj^na Jugoslavija pa brzda ape fü Pohlepnih sosedov in močna Ju-(,,. ^ija je tudi še edino upanje at°v v robstvu. d *to je naša dolžnost, da to našo ^ v° čuvamo, da jo podpiramo z tj^0. z dejanji in tudi s svojo ne h^o vero v njéno vedno lepšo i Kdor pa ruje proti njej t^sedo, s peresom ali kakorkoli, Sri^6 tudi Proti usodi Slovencev, ' Hrvatov in usodi Srbov, za-Us°da vsakega posameznega ^Slovanskega plemena je odvis-d^0^ Usode naše skupne narodne b^^- Kdor je dober Slovénec, do-bit¡ Vat ali dober Srb, ta mora in pred vsem, dober Jugo-bj , Ni bilo vedno vse tako, da V^1 »»oral biti vsak zadovoljen, kj Pa je Jugoslavija naša hiša, Voih0 narod polagoma po svoji te) v,Uredil tako> kakor bo sam ho-e drugi ni v njej gospodar, y da nam je Jugo-1(í(,JH P°trebna, v zavesti, da je Jua> in v trdni ven, da se rao-V»1 j, ^ njej, prej ali slej, združiti 4 ^ ' Hrvati in Slovenci, pa tu-Bolgari, obhajajmo letos ajvečji narodni praznik! Italijanske rezerve hite pri Aksumu na pomoč prednjim stražam fenziva popolnoma ustavila, marveč so se začeli celo umikati. Posadka v Makalléju je zapustila to pred nedavnim zasedeno naselbino ter se spet umaknila proti Adigratu. Novi vrhovni poveljnik italijanske afriške vojske je prispel v Eritrejo ter je v četrtek prevzel poveljstvo. Rimska vlada polaga sedaj svoje lipe v maršala Badoglia, ki slovi kot spreten vojskovodja, pa upa, da se bo sedaj vojna sreča obrnila. Tudi v Evropi postaja položaj ved no bolj neugoden za Mussolinijev režim. Posledice sankcij, ki se izvajajo z veliko večjo strogostjo, nego so Italijani mislili, so se začele že močno čutiti v Italiji. Sedaj pía pripravlja Zveza narodov še hujši ukrep. Prepovedati namerava izvažanje v Italijo petroleja, premoga in kovin. Mnoge države so že izjavilo, da so pripravljene razširiti sankcije tudi na te predmete in akciji se bodo pridružile tudi Združene države Severne Amerike, ki niso članice ženevske organizacije. V Rimu so radi teh načrtov sila razburjeni. In to je povsem razumljivo. Če Italiji odrežejo dobavo petroleja, se dolgo ne bo mogla več upirati. Petrolej oziroma bencin I talija nujno rabi, če hoče nadaljevati s svojo kampanjo v Afriki; brez te dragocene tekočine se njeni tanki, oklopni avtomobili,1 kamijoni in Etiopski vojak se vadi v streljanju proti letalom malijske meje na južni fronti. Njen namen je bil priti v zaledje Graziani jeve vojske, ki je prodirala proti severu. Po poročilih iz Addis Abe be, ki jih italijanska vlada le deloma zanikuje, je ta akcija imela sijajen uspeh ter je povzročila, da so se morali Italijani umakniti iz Go-raheja ter Gerlogubija proti Ual-ualu. V par dneh so potemtakem Italijani izgubili ozemlje, ki so ga v počasnem napredovanju zasedli po 55 dneh voje poslabšal. Tudi s severne fronte prihajajo poročila, ki niso nič kaj ugodna za Italijane. Ne le, da se je njihova o- Nocoj, 30. novembra 1935, se bo vršila velika PROSLAVA PRAZNIKA UJEDINJENJA V DVORANI "CENTRO ALMACENEROS", ul. Pte. L. Sáenz Peña 242 (blizu trga Congreso) Začetek ob 9. uri zvečer SPORED: 1. Govor br. staroste dr. Koste Veljanoviča o pomenu 1. decembra. 2. Argentinska in jugoslovanska himna. 3. Proste vaje — izvaja Sokol Bs. Aires I. 4. Jakob Aljaž: "Na üan!", poje moški zbor "Tabora'' 5. "Zrinsko Frankopanka", od lv. Zajca, poje zbor Gospodarskega in Podp. društva Slovencev iz Ville Devoto. 6. "Iz bratskog zagrljaja" — simbolične vaje Sokola Bs. Aires I. 7. Anton Hajdrih: "Jadransko morje", pojeta združena zbora G. P. D. S. iz Ville Devoto in I. D. "Tabora" 8. Vaje na orodju — izvaja Sokol Bs. Aires I. PO SPOREDU: PLES DO ZORE, SREČKANJE TER RAZNA IZNENADENJA Svira "Taborov" orkester VSTOPNINA: Moški: $ 1.50 — ženske brezplačno. Proslavo priredita Sokolsko društvo Buenos Aires I. in I. D. 'Tabor'" s sodelovanjem naslednjih organizacij Jugoslovanska izseljenska zaščita, iz Buenos Airesa Jugoslavensko Prosvetno Kulturno društvo, iz Bs. Airesa Društvo "Kosovo", iz Ensenade Gospodarsko in Podporno društvo Slovencev, iz Ville Devoto Jugoslavenski Klub, iz Buenos Airesa Jugoslavensko Podporno društvo, iz Berissa Društvo "Eslava", iz Buenos Airesa Jugoslavensko Društvo Uzajamne Pomoči, iz Boke. Navedene organizacije vabijo vse svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeleže te proslave našega največjega NARODNEGA PRAZNIKA ter da privedejo nanjo tudi svoje znance. druga motorna vozila, vštevši letala, spremene v mrtvo orožje. Mussolinijevi diplomati so začeli živahno akcijo, da bi načrt preprečili. Prikrito groze, da bo prepoved uvaženja petroleja pomenila izbrun vojne v Evropi. Pri Lavalu so nekaj dosegli: ženevski odbor osem-najstorice, ki se je imel sestati včeraj ter sklepati o petroleju, je na francosko prigovarjanje odgodil svoj sestanek do 5. decembra. Že sedaj se pa lahko z gotovostjo reče, da se bodo sankcije razširile tudi na zgoraj navedene predmete in bo to izredno hud udarec za Italijo. Naj še omenimo, da je Mussolini poslal v Pariz posebnega odposlanca, ki je imel nalogo poizvedeti, kak šno stališče bo zavzela Francija, če pride na Sredozemskem morju do kakšnega spopada med Italijani in Angleži. Laval je brez oklevanja po vedal, da bodo vse članice Zveze narodov nastopile z vojaškimi ukrepi proti Italiji, če napade angleško bro-dovje. NOVA VLADA NA BOLGARSKEM Bolgarska vlada, kateri je načelo-val Andrej Tošev, je podala ostavko. Novi kabinet je takoj sestavil Kosejvanov, ki je prevzel tudi vodstvo zunanjih poslov. Ostali člani novega ministrstva so: General Sadov (notranje zad-j-ve), general Tukov (vojna), Jovov (šolstvo), Pešev (pravosodje), Gu-nev (finance), Valev (gospodarstvo) Stojanov (promet), Gt^nev (javn.i dela). Novo vlado tvorijo po večini strokovnjaki v finančnih, gospodarskih in delovnih zadevah. Namen Kosej-vanovega kabineta je tudi pospešiti priprave za spremembo ustave, ki jo predlaga kralj Boris. it ODGODITEV PROCESA PROTI MARSEILLESKIM ATENTATORJEM Kakor smo že poročali v zadnji številki, je bil proces proti marsei-lleskim atentatorjem odgoden na zahtevo novega zagovornika. Proces se bo baje nadaljeval šele v januarju. Odgoditev ni napravila v Beogradu najboljšega vtisa ter je "Vreme" v par člankih kritiziralo postopanje francoskih oblasti v tej stvari. Razpadanje Kitajske En del severne Kitajske se je te dni spet odcepil od republike. Pod vodstvom Yin-r.un-Kenga se je v Tung-čavu ustanovil "Samostojni protilkomunistični svet vzhodneiga Hopeja" ter proglasil neodvisnost pokrajine, ki šteje okrog pet milijonov prebivalcev. Pri tem novem cepljenju Kitajske imajo seveda spet besedo Japonci. Združene države in Anglija se sedaj posvetujejo, ali bi ne kazalo nastopiti tudi proti Japonski s podobnimi sankcijami, kakor se sedaj izvajajo proti Italiji, da bi se na ta način zajezilo militaristično prodiranje Japoncev v Severno Kitajsko. V kraljestvu palčkov" Menda ni še nikoli vladalo toliko zanimanja za nobeno prireditev, kakor vlada sedaj za veliko otroško pravljično igro v treh dejanjih "V kraljevstvu palčkov", ki se bo uprizorila v nedeljo, 8. decembra t. 1., v lepi Armenski dvorani, ul. Aceve-do 1353, v bližini križišča prometnih ulic Rivera in Canning. To izredno zanimanje je povsem upravičeno ne samo zaradi efektne Ribičičeve igre in prekrasne Gerb-čeve glasbe, marveč tudi radi dejstva, da nastopi v igri okrog petdeset (!) naših malčkov — torej pravcata mala vojska našega izseljenskega naraščaja. Ln to je gotovo zelo važen dogodek v naši naselbini. Petdeset naših otrok bo igralo, pelo in rajalo na odru! Kdo jih ne pojde gledat? Uprizoritev "Kraljevstva palčkov" predstavlja vsega uvaževanja vreden napor, ki ga doprinese "Tabor". Pripraviti mora posebno kuliserijo nalašč za to igro, razne tehnične pripomočke za dosego oderskih efek tov, obleči kot palčke petdeset malih igralcev in igralk, lepo skupino vil itd. Vse to poleg napora, ki ga predstavlja izvežbanje otrok v petju in igranju, izvežbanje orkestra, kateri bo izvajal vse glasbene točke, ter dosega popolne skladnosti med odrom in orkestrom. To niso malenkosti, ako upoštevamo. da se celo v starih krajih, kjer so otroci posečali slovenske šole. rabili tudi po tri mesece za naštudi-ranje igre. V kratkih potezah je vsebina te pravljične igre sledeča: Mala Anica se je zgubila v gozdu, pa je prišla do dupline, v kateri je kraljev-stvo palčkov. Vratar pri vhodu jo junaško ngrabi ter privede pred mogočnega kralja. Ifrralj bi rad, da bi Anica postala kraljica, Anica pa koprni le po matici, po svoji zlati mamici. Kaj pa je mamica? Palčki tega ne vedo in tudi Anica jim s svojo razlago ne more pojasniti. Mamica je zanjo pač mamica; velika in dobra. Kralj tega ne more razumeti, pa mu vile priskočijo na pomoč ter mu povedo, da je mamica ljubezen, sreča in zaklad, tak zaklad, da ga vse neizmerno bogastvo kraljestva palčkov ne obtehta. Kralj, ki bi rad na vsak način pri-držal Anico v svojem kraljevstvu, pošlje tri svoje podložnike v svet, da mu prinesejo srečo, zaklad in ljubezen. Po napornem iskanju se palčki vrnejo: prvi prinese skrinjico z zlatniki, ker je izsledil skopuha, ki je skrinjico objemal ter vzdihoval, da jo hudo ljubi in da bi brez nje ne mosrel živeti; drugi palček pride z lavorjevim vencem, katerega je odnesel pesniku, ki je venec (znak slave) smatral za svojo največjo srečo, po kateri je koprnel vse svoje življenje; tretji kraljev odposlanec — hudomušni Norček — privleče pa mačko, ker je videl, kako jo je stara baba objemala ter vzdi-, hovala: "Ti si moj zaklad!" Ono, kar so palčki prinesli, nei more nadomestiti Anici zlate mamice. Kralj pa se le noče odpovedati svojim načrtom in sklene vkljub vse mu kronati Anico ter jo pridržati v svojem kraljevstvu. Anica pa se vilam zasmili. Sklenejo, da jo odvedejo iz čarobnega kraljestva ter jo spet vrnejo mamici. Zvečer pripleše-jo iz gozda, uspavajo palčke, odvedejo Anico, na njeno mesto pa položijo v zlato posteljico porcelanasto punčko, prav tako oblečeno, kakor Anica, in v vsem njej podobno. Palčki se prebude. Pribličajo se postelj ici in v zboru prosijo: (Dalje na 2. str.) Stran 2 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI 2 r/, Proslava uiedinienja Nocoj, v soboto, torej na predvečer našega največjega "narodnega praznika se bo vršila v dvorani "Cen tro Almaceneros", ul. Pte. Luís Sáenz Pena 242, blizu trga Congreso velika proslava ujedinjehja. Priredita jo Sokolsko društvo Buenos Aires I. in I. D. "Tabor" s sodelovanjem velikega števila drugih društev iz glavnega mesta in pokrajine. Proslava obeta biti sijajna, saj se še za nobeno prireditev ni združilo v složnem sodelovanju .toliko naiših društev, kakor za nocojšnjo. Kdor se zaveda pomena, ki ga ima praz'nik ujedinjenja za vse Jugoslovane, o-svobojene .in .neosvobojene, se bo gotovo odzval povabilu prirediteljev ter s tem pripomogel do kar najlepšega uspeha proslave. Ljubitelje lepega petja še posebej opozarjamo na točko sporeda, ki je tudi za slove(nske izseljence nekaj nenavadnega in privlačnega: moška zbora G. P. D. S. iz Ville Devoto in I. D. "Tabora" nastopila skupno z mogočno Hajdrihovo pesmijo "Jadransko morje" pod vodstvom pevovodje R. Rayerja. * V nedeljo, 1. decembra, se bo vršila na pobudo tukajšnjega kr. poslaništva, svečana služba božja v katoliški cerkvi ul. Constitución 1077. Začetek ob 11. uri. « Na prošlnjo, ki jo je naše poslaništvo v Buenos Airesu vložilo potom ministrstva za zunanje zadeve, je argentinska vlada, s svojim dopisom od 20. novembra 1935, dovolila, da smejo Jugoslovani, živeči na ozemlju republike, izvesiti na dan ujedinjenja, 1. decembra, poleg argentinske zastave tudi jugoslovansko. Jugoslovansko odlikovanje za arg. zunanjega ministra Odpravnik poslov našega tukajšnjega poslaništva dr. Avguštin Mi-šetitič je v torek popoldne izročil argentinskemu zunanjemu ministru dr. Saavedri Lamasu odlikovanje Ju goslovanske krone I. refia, katero mu je podelil kralj Peter II. dne 21. avgusta t. 1. V córdobski pokrajini so zmagali radikali V Córdobi so v sredo zaključili štetje glasov, oddanih na volitvah dne 3. novembra. Zmagali so radikali, ki so dobili 109.867 glasov; na drugem mestu so konservativci s 104.067 glasovi, za njimi pa pridejo socialisti (3.596), agrarci (1.794), "intransigentes" (166). NIKAR NE POZABITE! Prihodnjo nedeljo popoldne bo v Armenski dvorani največja prireditev, kar smo jih doslej imeli v Buenos Airesu, saj sodeluje pri uprizoritvi igre "V kraljevstvu palčkov" okrog osemdeset oseb! Opozarjamo na oglas v današnji številki! Za guvernerja je bil izvoljen dr. Amadeo Sabattini, za podguverne-rja pa dr. Alejandro Callardo. V pokrajinski poslanski zbornici imajo radikali zagotovljeno večino, v senatu pa ne. Zmaga radikalov v Córdobi, ki je po važnosti tretja med argentinskimi pokrajinami, je važen dogodek v notranji politiki republike in mu javnost posveča veliko pažnjo. Zmaga je tem pomembnejša, ker si je dosedanja konservativna vlada pokrajine pridobila s svojim nepristranskim postopanjem sloves dobre, sposobne in pravične vlade. V izidu córdobskih volitev ]>a se zrcali — tako razlagajo mnogi in med njimi "Prensa" — nezadovoljnost javnosti z osrednjo državno upravo, ki je v rokah nacionalnih demokratov. Nova radio postaja Včeraj je bila na slovesen način otvorjena nova buenosaireška radio postaja L. R. Radio "El Mundo", last založništva Haynes Ltda., ki izdaja tudi znani zelo razširjeni dnevnik. Nova postaja je v tehničnem pogledu prva po kakovosti v Južni Ameriki ter obljublja, da bo oddajala tudi prvovrstne programe. Požar V tvornici "Fčbrica Arg. de Alpargatas", na ul. Azara, je v sredo zjutraj izbruhnil nevaren požar. — Povzročila ga je elektriška iskra, ki je bila iz motorja velikega dvigala švignila na velik sklad jute. Ogenj se je začel brž širiti ter so delavci v velikem strahu začeli bežati na prosto. Zaposlenih je v tovarni o krog 500 oseb. Prihiteli so brž og-njegasci iz okraja Barracas in po treh urah napornega dela se jim je posrečilo pogasiti požar, škodo cenijo na 30.000 pesov. Joan Batten v Buenos Airesu V nedeljo popoldne je prispela na letališče v Seis de Setiembre slavna letalka Joan Batten, o kateri smo poročali, da je srečno preletela, in sicer sama, Južni Atlantiški ocean. Sprejela jo je velika množica navdušenih občudovalcev in sedaj že nekaj dni izkazujejo pogumni letal-ki v Buenos Airesu vsakovrstne časti. člani abesinske vlade Z mirnim srcem se lahko zatečete v ZASEBNO KLINIKO Calle Ayacucho 1584. — U. T. 41.4985 V VSAKEM SLUČAJU Ko čutite, da Vam zdravje nI v redu. Našli boste v naši kliniki specillzlrane zdravnike in najmodernejše zdravniške naprave. — Upravitelj naš rojak dr. K. VELJANOVIČ Naša klinika je edina Slovanska klinika, ki sprejema bolnike v popolno oskrbo, in sicer po Jako zmernih cenab. Izvršujemo tudi operacije Poseben oddelek za vse ženske bolezni in kozmetiko. Sprejemamo od 14.-20. ur« Fašistična demonstracija V soboto zvečer so imeli buenos-aireški fašisti zborovanje. Ko se je to zaključilo, je skupina udeležencev krenila po ulici Belgrano, vzklikajoč proti predsedniku republike, članom vlade, proti radikalom in so cialistom. Bila je že pozna ura, ko so navdušeni mladeniči prišli mimo komisarije štev. 6; niso se ustrašili očesa postave, marveč so se še bolj navdušili, ko jih policaj pozval, naj se razidejo. Dvanajst jih je policija zaprla črez noč radi razgrajanja, nekaj pa jih je obdržala še pozneje, ker so zagrešili hujše prestopke. Dogodki v Plaza Mercedes O krvavem spopaidu med radikali in policijo v Plaza Mercedes smo prejšnji teden obširno poročali. Povedali smo tudi, da so oblasti uvedle preiskavo, ki naj dožene, kdo je povzročil tragični spopad. Preiskovalni sodnik je te dni izpustil iz preiskovalnega zapora nekatere policaje ter odredil nadaljevanje kazenskega postopanja proti desetorici radikalov. K dogodkom v Plaza Mercedes še en zanimiv podatek: v eni izmed volilnih žar so našli, ko so preštevali v Córdobi glasove, dve sami radikalski glasovnici, v drugi žari pa nobene. Ker so imeli radikali v omenjenem kraju svoj volilni odbor, zastopnike na volišču in še druge neprikrite pristaše, je vsekakor čudno, da so dobili samo dva glosova... Nenavadna eksplozija Pri Humihuasiju (San Luís) ;e tekom nevihte udarila strela v na samotnem kraju nahajajoče skladišče, v katerem je bilo dvanajst kišt dinamita. Seveda je nastala eksplozija, ki je bila slišna daleč na okoli. Štorklja Preteklo nedelju je .štorklja obiskala hišo našega rojaka Ivana Pečenka iz Ville Devoto; prinesla je zdravo deklico. Mati in otrok se počutita dobro. Zadovoljni materi in srečnemu očetu naše iskrene čestitke! Hud vihar V okolici Beazleya, pokr. San Luís, je divjal pretekle dni silen vihar, ki je posebno na treh estanciah povzročil veliko škodo. Odnesel je več streh in v neurju je poginilo znatno število živine.. Zidarska stavka Stavka zidarjev in delavcev drugih strok, ki so v zvezi z gradnjo, se še vedno nadaljuje. Dasi se najdejo tu pa tam takšni, ki jim je zgolj za njihove osebne koristi, je treba priznati, da je delavstvo doslej pokazalo v tej stavki hvalevredno solidarnost. To je tem bolj pomembno, če pomislimo, da so bili zidarji, radi bornega in nerednega zaslužka tekom zadnjih let, brez slehernih rezerv. Delodajalci se še vedno upirajo, odklanjajoč upravičene zahteve zidarjev. Ponudbe glede plač so sicer nekoliko zvišali, odklanjajo pa priznanje strokovne organizacije. Jasno pa je, da delavci v tej točki ne smejo odnehati, ako nočejo tvegati, da bo njihov položaj črez par tednov takšen ali pa še slabši, nego je bil pred stavko. V tesni zvezi z uspehom stavke so interesi tudi velikega števila naših družin, saj je na tisoče naših izseljencev, ki žive od zidarskega dela. Ce bodo delavci složno vztrajali, dasi zahteva stavka tudi od njih v¡-like žrtve, je gotovo, da bodo morali delodajalci kmalu popustiti. & * # Jf # + Dragi starši! Kaj je za Vas od največje važnosti? Brez dvoma: dobra vzgoja Vašega otroka. Brez posebnih stroškov in z vsem zaupanjem lahko izročite svojega sinčka na vzgojo slovenskemu zavodu. ASILO LIPA, Villa Madero, C. G. B. A. (Bs. Aires) GRKI IMAJO SPET KRALJA Kralj Jurij se je vrnil na Grško, kamor ga je bilo spet poklicalo ljud stvo na podlagi plegiscita. Poročila pravijo, da je bil povsod, in še posebno v Atenah, z navdušenjem spre jet. Vladar namerava reorganizirati vlado, proglasiti amnestijo za vse politične prestopke ter s tem vpliva ti na pomirjenje duhov. Amnestije bi bil deležen tudi pro-timonarhistični revolucionarec Ve-nizelos. LLOYD GEORGE SNUJE NOVO STRANKO Po Rooseveltovem zgledu je bil Loyd George, znani angleški liberalni politik, sestavil obširen načrt za gospodarsko obnovo dežele. Predložil ga je pred več meseci londonski vladi, ki ga je proučila in — zavrnila, češ, da ni izvedljiv. Lloyd George pa radi tega še ni vrgel puške v koruzo. Sedaj snuje novo stranko, katere program je vse bovan v njegovem "New Dealu". — Pridobil je na svojo stran že 67 parlamentarcev, propadajočih raznim strankam. BIVŠI ABESINSKI CESAR UMRL Lidj Yassu, odstavljeni abesinski cesar, je umrl pred par dnevi v Gara Muleti, kjer je bil konfiniran. - -Vladal je Etiopcem od 1910 do 191C, a se je bil svojim podložnikom zameril, ker se je odpovedal koptski veri svojih očetov ter prestopil k mo hamedancem. Izbruhnil je upor, ki je Yassuja spravil ob prestol. Cenjene naročnike, katerim je naročnina zapadla, prosimo, da jo obnovijo, ker so stroški za izdajanje lista veliki in je naše u-pravništvo navezano predvsem na naročnine. Krojaški mojster Dipl. v Buenos Airesu Izdeluje obleke po najnovejšem kroju, iz najboljšega blaga ter po nizki ceni JOSIP FAGANEL SOLIS 1235 (blizu Constituciona, U. T. 23—1696 IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIlIlllI SVOJI K SVOJIM! Slov. Babica Dipl. v Pragi 1. 190Š in v Bs. Airesu 1915, zdravi bolne ženske. — Sprejema porodnice v oskrbo z dežele in mesta. Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. FILOMENA BENEŠ-BILKOVA Krvavi dogodki v Brazilu LIMA 1217 U. T. 23—3389 tllltlllllllllllllllllimiMIIIIIIIIMIIHIIIIMIHIIIHIIIIIIMIIMHIIIIIIIIlim Obiščite Krojačnico L. UŠAJ • V zalogi ima vsakovrstno pomladansko blago iz najboljših tovarn "CAMPER" • GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal „V kraljestvu palčkov" (Nadalj. s 1. str. Vstani, kraljica zdaj, Usliši naše želje, Na glavo krono si daj, V radost nam, v veselje! Kako velika pa je njihova žalost, ko ugotove, da je "Anica" mrtva: mrzle so njene roke in bledo je njeno obličje. Kraljestvo palčkov se po-grezne v veliko tugo. V žalnem sprevodu odnesejo palčki svojo kraljico, da jo polože v stekleno rakev. V ozadju pa se spet prikažejo vile. Veselo priplešejo in zadovoljne Preteki o nedeljo je izbruhnila v nekaterih severnovzhodnih državah oborožena vstaja proti sedanji vladi — Kakor zagotavljajo oblasti, je bila vstaja levičarsko ekstremičnega značaja ter se je pozneje razširiia tudi na glavno mesto, kjer se je u-prl en del letalcev ter en polk. Upornikom se je posrečilo zavladati za nekaj dni v Natalu in Reci-feju, vendar pa je vlada takoj pod vzela najstrožje ukrepe za zadušitev upora. Poslala je proti revolucionar cem čete in letala in prišlo je radi tega do krvavih spopadov. Proti vojašnici v Riu de Janeiro, kjer se je bil spuntal eden izmed polkov, sta nastopila topničarstvo in letalstvo. Vojašnico so z bombardiranjem deloma porušili, deloma pa zažgali. Po štirih dneh se je vladnim cč" tam posrečilo premagati revolud'1 narce. En del upodnikov je bil P0' begnil iz Natala na ladji Santos. " Ladjo pa so dohitele vojne križar^ ter jo prisilile, da se je vrnila 1 braziljsko pristanišče. Na stotine pomikov je sedaj zaprtih in bo»' prišli pred sodišča. V vsej deželi je bilo proglašeE° obsedno stanje za mesec dni. Po ce li Braziliji pa sedaj iščejo star«íJ revolucionarja Luisa Cariosa Pre; tesa, ki je baje zasnoval upor. $ lasti trde, .la je bil v službi tretl' internacionale ter je kot član izv!' nega odbora Kominterna imel na'1' go, da organizira komunistično r< volucijo v Južni Ameriki. V bojih je bilo na stotine mrtviil in ranjenih. Izseljensko društvo „TAB0R' uprizori V NEDELJO, 8. DECEMBRA 1935, OB 4. URI POP. V VEL^ ARMENSKI DVORANI UL- ACEVEDO ŠT. 1353, BS. AI1$ (blizu križišča ulic Rivera in Canning) Ribičič-Grbčevo otroško igro: „V KRALJESTVU PALČKOV" i!pp L •' -» m¿i m^Mmmm Je to prekrasna pravljična igra v treh dejanjih, s prelepi godbo petje", P'«*1 " velikimi oderskimi efekti, kakršn« naši izseljenci še niso imeli prilike videti ( Buenos Airesu. Nastopijo v njej: kralj palčkov, kraljevi svetovalci, dvor«111 norček, stražniki, 50 palčkov, gozdne vile itd. Če štejemo igralce, orkester druge, ki imajo pri igri opravka, vidimo, da SODELUJE PREKO 80 OSEB ! ! NOVOST za Buenos Aires NOVOS* ROJAKINJE IN ROJAKI! . . . 'i "Tabor" se ni ustrašil napora in tudi ne občutnih denar»" žrtev, ki jih zahteva uprizoritev te igre. Pokazati hoče, česa ? zmožni naši najmlajši, ki so se začeli učiti našega jezika . šolah na Paternalu in v Villi Devoto. Ti naši najmlajši ("j¡ vabijo na prireditev. Odzovite se njihovemu vabilu! PopWt boste s tem njihov trud. Ponavljamo da: TAKŠNE IGRE * NISTE VIDELI! Kje je dvorana ? v Naslednja prometna sredstva Vas pripeljejo v neposredno blifl'1ii' TRAMVAJI: 87, 89, 94, 95, 96-in 97; OMN1BUSI: 2, 15, 27, 30, 68; COLECTIVI: 23, 41 in 56. Po igri se bo vršila prosta žaba10 s plesom za odrasle- VSTOPNINA: Moški: $ 1.50; Ženske: $ 1.—; član>: prostovoljni prispevki. so, da se jim je posrečilo rešiti Anico ter jo privesti v naročje zlate mamice. V pustih in skromnih besedah je to vsebina igre. Oderska vrednost "Kraljestva palčkov" pa je v krasnih efektih, v lepem petju in prelepi glasbi, s katero so prepredena vsa dejanja. Tega pa z besedami ci mogoče opisati. ' Otroci, ki se z vnemo pripravljajo na sodelovanje, so kar navdušeni in gotovo bo igra navdušila tudi vsa- lad ' kega gledalca, naj si bo 111 star, ki bo igro videl in sl'"a ' rnfli'' In gledalcev bo gotovo PraV ri- našin " . go, kakor jih ni zlepa na ^ti reditvah, saj so celo mnoge ^ tinske družine že prijavile sleležbo, ko so jim naši bodo i* Opozorite svoje prijateu«^ - ^¿¡¡i ce na to izredno priredb d* malčkov in domenite se z se je prav zagotovo udelez1 ki razlagali, kakšno lg™ zorili. , .„ zpi>" ¡atelje >» " ¡te nji»"' .i 55555555555555555H555555555555555 NOVI LIST Stran I i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD VESTI IZ DOMOVINE Zgodnji sneg Nagel vremenski prevrat, ki so Ka v naših in alpskih krajih povzro file od zapada prihajajoče močne in hladne struje, je imel za posledico, '•a je temperatura naglo padla in 2ato je med deževljem začelo sne- žiti že v torek ponoči in v sredo na Planinah. Tam so besneli snežni viharji. Snega je padlo do 50 cm. Tudi na Krimu je nekoliko snežilo ¡n je bil vrh Krima odet v tenko snežno odejo. Sneg na Krimu pa je takoj skopnel. je vozilo sunilo mlado Gradišnikovo v čelo, da je obležala z zevajočo rano in je nekaj trenutkov po nesreči izdihnila. Ves prestrašen je Mohorko, ki je bil namenjen v Polskavo domov, javil strašen karambol oblastem v Slovenski Bistrici, ki bodo uvedle preiskavo. Vse prebivalstvo sočustvuje z mlado, komaj 28 letno kmetico, ki je na tako tragičen način končala svoje življenje. Žrtve dela Katastrofa v rudniku Rrtnju, o kateri smo že poročali, je doslej zahtevala že 21 žrtev. V rovu je u-mrlo 12 rudarjev, med njimi 9 Slovencev, v bolnišnici pa je podleglo Poškodbam še nadaljnih 9 premo-Sarjev. Za veliki Kamnik Prebivalstvo Nevelj in Mekinj je na dveh sestankih soglasno zahte valo priključitev obeh vasi h Kamniku. Zbranih je že nad 75 odstotkov podpisov v obeh občinah. Tudi Podgorje hoče h Kamniku. V praksi je namreč pokazalo, da majhne občine okrog Kamnika ne morejo u 8Pevati in odvisijo v svojem gospodarstvu samo od dobre volje banske "Prave, ki jih mora reševati z raznimi podporami. Strašna smrt deteta V strašnih bolečinah je v Mari Gorski bolnišnici izdihnila dveletna Magdalena, hčerka posestnika Fer-landa od Sv. Jurija v Slov. goricah. ^Unčko so pripeljali v Maribor vso ¿Í8to opečeno. Vse telesce je bila e«a sama rana, na trebuhu pa je bilo meso čisto v črno ožgano. Dekletce je doma plezalo na mizo ter Prevrnilo po sebi petrolejsko sve tiljko. Petrolejka se je razbila, te Wina se je razlila po otroku in ae vnela. V trenutku je bilo dete v Plamenih, ki so jih domači sicer ^gasili, vendar pa ji življenja ni «o mogli več rešiti. Kmalu po pre vozu v bolnišnici podlegla ranam Prometna nesreča . Na cesti med Slovensko Bistrico lri Slov. Konjicami se je pripetila ^rašna smrtna nesreča: tovorni av-j?niobil je povozil in usmrtil kme tico in vola. Ko je okoli 7. ure vozil na cesti J kilometer od Slovenske Bistrice »oti Konjicam posestnik Mohorko j. tovornim avtomobilom, je privona nasproti 28-letna kmetica Gradišnikova s parom volov. Mohorko fi> niti slutil, da se bo na popolma ^prti cesti pripetila tako strašna Nmetna nesreča. Kakor bi bilo za-«eto je vol tik pred avtomobilom Stegnil na levo stran in nesreča le bilo neizogibna. l Kljub temu, da je bil Mohorko do ^ajnosti duhaprisoten in je v zad-treuutku hotel nesrečo prepre 2". toda ni je bilo več mogoče, kaj-vl avtomobil je že treščil z vso silo t.vola, ki je obležal na mestu mr-^ s polomljenimi nogami, na to pa- VESTI S PRIMORSKEGA Nenavadna nesreča V Radovici pri Metliki se je dogodila na paši nenavadna smrtna nesreča. Dva mlada fantiča, Lojze Žagar in Stanislav šavora sta pasla živino in stikala po grmovju. V nekem grmu je 16 letni Šavora našel zarjavelo lovsko pušljo. Poklical je tovariša, že naslednji hip je počilo in Šavora se je ves v krvi zgrudil. Ravnal s puško tako nerodno, da je naboj v puški eksplodiral in je dobil fant strel naravnost v srce. Bil je takoj mrtev. Seveda išče žan-damerija lastnika puške; a težko, da ga bo našla. Jugoslovanski uspehi na solunskem velesejmu Beograjsko "Vreme" je nedavno objavilo daljši dopis iz Soluna, ki poroča o poteku in uspehih 10. mednarodnega solunskega velesejma, ki je trajal 22 dni. Kot posebno zani mivost omenja dopisnik velik uspeh klobukov iz škofje Loke, ki so bili najuspešnejši razstavni predmet ju goslovanskega velesejmskega paviljona. Tovarna "Sešir" iz Škofje Loke je dobila več naročil kakor v i talijanskem paviljonu znana tvrdka "Borsalino" in druge. Tudi razstavni oddelek Rogaške Slatine z lepimi fotografijami je vzbujal veliko zanimanje. Škoda, da te zdravilne vode zaradi visokih carin ni mogočo izvažati v Grčijo. Vožnja v smrt Smrtno se je ponesrečil ljubljanski športnik, tajnik Ljubljanske no gometne podzveze, zabotehnik gosp Ivan Novak. Novak se je odpeljal v družbi dveh svojih prijateljev, Stanka Lo garja in ing. Tavzesa s kolesom pro ti Turjaku. Vsi trije so zmagali naporno strmico do turjaškega gra du, kjer so nekaj časa počivali ter južinali, nato pa se vrnili proti Lju bljani. Vozili so že v mraku. No vak, ki je vozil zadnji, je zavpil "Na pomoč!" nakar sta se njegova tovariša vrnila proti njemu. Našla sta Novaka nezavestnega ležati na tleh. Novak je bil ranjen na glav udaril se je namreč pri padcu >b obcestni kamen. Prihiteli so, še drugi ljudje, ki so Novaka dvignili ter ga prenesli na avtobus, ki je slučajno vozil mimo. Avtobus je prepeljal Novaka v bolnišnico, vendar pa je bila zdravniška pomoč brezuspešna ter je kmalu nato umrl. Draginja na Primorskem Cene najpotrebnejšim živilom še vedno rastejo tako v Julijski krajini, kakor sploh v vsej Italiji. Kažejo se že znaki, ki napovedujejo bližajoče se veliko pomankanje. Tako je n. pr. prodaja sladkorja že omejena in ti v trgovini ne smejo proda ti več ko pol kg naenkrat. Kako so cene poskočile od 18. julija do 15. oktobra^ nam kažejo podatki, ki jih objavljamo v naslednjem. Podatki so vzeti iz uradnega cenika, ki ga je objavil medsindi-kalni odbor za goriško pokrajino; v oklepajih so cene, ki so veljale tri mesece prej (18. julija): Polenovka, ki je dnevno na jedilnem listu najširših slojev, 4.80 lir za kg (3.40), surovo maslo 9.80 (8.80), brazilska kava najslabše vrste 28.50 (28), fižol, koks 2.10 (0.90) pšenična moka št. 0 1.60 (1.60), št. 1.55 (1.50), koruzna moka 1.10 (0.90), sir 6 odnosno 8.50 (5.60, 7.20), slanina, visoka 7.20 (6.50), nizka 6.50 (6), mleko 0.80 (0.60), rafinirano olje 6.60 (6.20), olivno olje 6 (5.60), testenine najslabše vrste 1.95 (1.90), riž najslabše vrste 1.45 (1.40), sladkor 6.05 odnosno 6.20 (6.05, 6.20), domača mast 7.10 (5.90) lir za kg, oglje, ki se splošno rabi kot kurivo, po 35 lir za sto kg. Cene kruha in mesa se v splošnem niso spremenile.. Te dni je bil objavljen tudi cenik nekaterih vrst blaga v trgovini na debelo. Tako se prodaja pšenična moka čt. 0 po 152 lir za 100 kg, št. 1 pa 147, št. 2 po 142, koruzna moka po 100 lir. V približno enaki meri so narasle cene tudi v tržaški, pulski in reški pokrajini. Varnostne naprave v puljski luki Pulj so zavarovali pred kakim event. napadom. Od rta Kompare do rta Kristo je luka zaprta zoper podmornice in zavarovana z minami. Zato morejo ladje v luko samo po danih znamenjih in s potrebnimi varnostnimi odredbami. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih éest slik eno sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sud Nova žrtev Poročali smo že o* nemirih povodom vpoklica letnika 1911, ki so se odigravali po goriških ulicah. Radi slovenskega petja so fašisti izzvali pretep in je bilo več oseb ranjenih. Nevarne rane je dobil tudi Franc Podgornik, doma iz Vipave, nad katerega se je bil spravil šofer fašističnega konzula. Podgornika so odpeljali v bolnišnico, kjer je ranam podlegel. Obsodba Goriško sodišče je sodilo 23-let-nega Benjamina Gorkiča, mehanika iz Vrtojbe, ki je bil obtožen, da se ni prijavil k naboru. Obsojen je bil pogojno na dva meseca zapora. Javna dela v Trstu Za javna dela, ki jih hoče tržaško mesto na vsak način nadaljevati, je najela občina posojilo 15 milijonov lir, da se dela dovedejo do konca. Predvsem se bo podiralo dalje staro mesto. Med drugim se bo tudi razširila bolnišnica za kronične bolezni. Tudi se bo prenesla tržnica iz Corso Cavour na Campo Marzio. Sezida se nova gimnazija Dante A-lighieri. Tudi znana Assicurazione Generali bo zgradila novo palačo. Bližajo se veliki prazniki: BOŽIČ NOVO LETO SV. TRIJE KRALJI Ne pozabite, da se bo za te velike praznike zbrala v starem kraju Vaša družina ter se bo spomnila Vaše odsotnosti. Da jim svojo odsotnost vsaj deloma nadomestite, omogočite jim, da prežive te praznike v zadovoljstvu: pošljite jim svoje božično nakazilo, in sicer, kakor doslej, potom zavoda BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD JUGOSLOVANSKI ODDELEK Avda. L. N. Além 150 Uradne ure: od 8,30 do 19., ob sobotah pa do 12.30. V Jugoslavijo bežijo O naših fantih, ki bežijo čez mejo na jugoslovansko stran, se pripovedujejo najrazličnejše stvari. — Težko je ugotoviti in dognati, koliko te govorice odgovarjajo resnici. Fantje zginjajo z domov tako, da mnogokrat domači niti ne slutijo o njihovih namerah in tudi po več me secev ne vedo ničesar o njih. Prted kratkim je skupina mladeničev iz Istre, ki so hoteli prekoračiti mejo, naletela na italijansko obmejno stra žo. Fantje so pred stražniki bežali, nakar si ti tekli za njimi streljali vse do Matulj. O nadaljnjem poteku tega incidenta pa ni točnejših poročil. Vsekako so taki slučaji vedno pogostejši vzdolž vse naše meje, posebno še, ko narašča bojazen pred mobilizacijo vsled slabih poročil, ki prihajajo iz Afrike o usodi naših fantov. Uboj? V predzadnji številki našega lista smo poročali, da se je blizu Du-tovelj smrtno ponesrečil Vincenc Škerlavaj, doma z Opčin. Sedaj pa nam poročajo, da je Škerlavaj postal najbrž žrtev zavratnega umora, izvršenega iz sovraštva. Škerlavaj je bil usodnega dne o-biskal svojega tovariša, ki je bil v Komnu na dopustu. Ko se je zvečer vračal na kolesu domov, se je za njim pripeljal neki Komenčan, ga na ovinku dohitel ter, kakor domnevajo, pobil na tla. V zmedenosti je napadalec vzel Skerlavajevo kolo, svoje pa pustil ležati na cesti. To ga je izdalo. Karabinerji so v Komnu že izvršili aretacijo. Ime nam še ni znano. Ljudje govore, da je ubijalec že od vojne kuhal jezo proti Škerlava-ju. Smrten skok iz zvonika Anton Uršič, star 17 let, doma iz Vrhpolja pri Vipavi, se je bil zaljubil v hčerko posestnika Ferjančiča iz iste vasi. Ker je bil Uršič nezakonski sin, brez slehernega premoženja in rokodelstva ter povrh sve-ga še mlad, so se Ferjančičevi pro tivili poroki. Fanta je to tako užalostilo, da je sklenil vzeti si življenje. Šel je v zvonik nove vrhpoljske cerkve, skočil in obležal mrtev. Preden je izv šli samomor, si je sam večno uro zvonil, kakor je bil napovedal. Pra vil je namreč ljudem: "Ko boste slišali zvoniti večno uro, vedite; da sam sebi zvonim". Pa ni nihče mislil, da bo fant tudi res izvršil, — kar je napovedoval. **************************** * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Trelles 2534 • Donato Alvarez 2181 * U. T. 69 L& Paternal 17JI | **************************#* ROJAKI!! » PRI ŽIVCU v znani restavraciji, bost« najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Leipi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča $ 0.70 Za obilen obisk se priporoča cenj. rojakom lastnik < EMIL ŽIVEC PATERNAL Osorio 5085 Izseljenci v Severni Ameriki za naše primorske brate Severnoameriški slovenski listi naznanjajo, da se je v New Yorku osnoval "odbor za zaščito Slovanov v Italiji". Odbor ima namen sedanjo priliko, ko je javno mnenje vsega sveta mobilizirano proti italijanskemu fašističnemu militarizmu, izkoristiti za to, da se svetovna javnost opozori na trpljenje našega naroda v Julijski krajini. Odbor je objavil naslednjo resolucijo: Ker živi na ozemlju, ki ga je po svetovni vojni zasedla Italija, kompaktna masa 700.000 Južnih Slovanov, ki so do italijanskega podjarm-ljenja dosegli visoko stopnjo kultur nega in gospodarskega razvoja; ker je fašistična vlada v svojem brezobzirnem raznarodovanju oropala te Slovane vseh najbolj elementarnih človeških pravic, zaprla njihove šole, prepovedala njih časopisje, uničila njihovo književnost, preprečila vsako kulturno sodelovanje z brati v Jugoslaviji, prepovedala uporabo materinskega jezika v šolah, cerkvah, v javnosti in celo pod lastnim krovom v rodbinah, nasilno poitalijančila njihova imena in to celo na nagrobnih kamenih; razpustila in prepovedala cvetoče kulturne organizacije, brutalno si prisvojila premoženje teh močnih organizacij, nabrano v dolgih letih, v potu in trudu; gospodarsko uničila nekdaj premožne občine in jih do-vedla do skrajnega obupa, uničila njihove Narodne Domove, katere so skoraj brez izjeme zažgali fašistični banditi; prepustila naš narod na milost in nemilost tem banditom ter izpostavila naše brate najbolj krutemu in sadističnemu poniževanju in nečloveškemu preganjanju, ako so pokazali najskromnejši izraz narodne zavednosti; vlačila njihove voditelje po ječah ali jih zaprla na otoke, okužene z malarijo, ter jih u-bijala in mučila v izvršitev obsodb posebnih sodišč, organiziranih v posmeh pravici; skratka: ker je uporabila napram tej narodni manjšini postopanje, kakršnega ne pomni sve tovna zgodovina; ker se fašistična vlada, vkljub te mu, da nam je odvzela vse pravice, ni najmanj obotavljala, da pokliče neprimerno veliko število naših bra tov pod orožje, tér je pripravljena, da jih žrtvuje za "večjo slavo krvavega Rima"; zato, danes, v kritični uri naših bratov, ko fašistična steklina ogra-ža svetovni mir, pozivamo vse civilizirane narode sveta, da ne pozabijo tragične usode naših bratov pod Italijo; mi vsi izražamo tople simpatije našim bratom v Italiji v njihovi Gol-goti kakor tudi tirolskim Nemcem, dodekaneškim Grkom in protifašis-tom; pozdravljamo vsak korak, ki se podvzane in pripravlja za dezerta-cije v masah ter upamo, da bo ta preizkušnja skoraj dovedla do poloma nečloveške fašistične vlade; pozivamo vse rojake v Jugoslaviji, da legalno preprečijo vsak korak, ki bi mogel pomeniti moralno, poli-* tično ali ekonomsko pomoč fašistični vladi v tej krizi; pozivamo vse Jugoslovane v Ameriki, da se nam pridružijo, ter v tem kritičnem momentu v vsaki posamez ni naselbini organizirajo svoj protest v pomoč našim trpečim bratom. Tako naši izseljenski bratje v Severni Ameriki, katerih akcijo toplo pozdravljamo. Jugoslovani smo-si sploh doslej vedno premalo — da ne rečemo: skoro nič — prizadevali, da svetovno javno mnenje zainteresiramo za ono, kar se dogaja na Primorskem. In vprav zato je vsega priznanja vredna omenjena l»*B pobuda, ki prihaja iz New Yorka. Ker je sedanji moment za takšno akcijo ugoden, bo gotovo tudi žela uspehe, ki bi jih bilo težko doseči v drugačnih prilikah. Naslov "Odbora za zaščito Slovanov v Italiji" je: 551 Fifth Ave., Room 330, New York City, USA. Ponavljamo: Tako v Severni Ameriki. Pri nas, v Buenos Airesu, pa imamo izseljence, ki pravijo, da so Slovenci, pa se jim "ne zdi preveč čudno", če so se našli v naši naselbini izseljenci iz Primorske, ki »o se šli prostovoljno bojevat za Mu-ssolinija v Afriko, marveč se celo muzajo, da je to dejstvo "hudo zadelo tukajšnje zagovornike nacionalizma"! Komentar bi bil odveč. ★ ft ★ Ú ★ ZA KRATEK ČAS Zavarovalnina Štiri leta sem plačeval zavarovalnino ¡n ko je končno hiša pogorela — kaj sem dobil? — Da; dve leti ječe! Žepar Sodnik (ječarju): "Odvedite moža nazaj v celico!... Samo pazite, da vam spotoma ne izprazni žepov!" Žepar: "Ni vredno, gospod sodnik — saj ne premore drugega ko robec in leseno cigaretnico." .'«SHBeT&I . .. «iJaJr,- KROJAČNICA "Triestina " izvrši obleke vsake vrste iz najboljšega blaga ter po nizki ceni Nudi Vam tudi velike olajšave v plačevanju Franc Melinc BAUNES 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires U.T. 59 Paternal 1262 TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacija marmorja Koncesijonar portlandskaga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA Añasco 2763 BS. AIRES U. T. 59-1925 Tostaja Paternal KROJACNICAIN TRGOVINA "MOZETIČ" Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRU21NE. PROVRSTNA POSTERE2BA | IN ZMERNE CENE. KROJAČ izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hlače fantazija od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za plačevanje MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Buenos Aires (nasproti postaje La Paternal) — U. T. 59—4271 0200022353232323534848484823000153484801000048235300020202010000010101235301020201005353482302020123010100010000000002484848020101000000020202 m Stran ( NOVI LIST -"T kV/V/j '/AN S N> ZA POUK IN ZABAVO v ČUDEŽNA ŽLEZA Ameriški učenjak dr. Ilelctor Mortimer, profesor na univerzi McGill v kanadskem mestu Montreal, je s svojim presenetljivim odkritjem zelo o-bogatil zdravniško vedo. Spodaj v možiranih ima človek žlezo v velikosti lešnikovega jedra, ki je že cavilo zanimala zdravnike. Od te žlezo je odvisna rast človekova. V orjaku in pritlikavcu no deluje ta žleza normalno, kakor pri normalnem človeku. Do čim vpliva pri človeku orjaške postave ta žleza na premočan razvoj kosti in veliko višino okostnjaka, vpliva pri pritlikavcu na neznaten razvoj kosti in na okrnitev okostnjaka. Ta neznatna žleza določa torej človekovo rast. Zdaj ee je pa izjavil prof. Hektor Mortimer v svojem predavanju v zdravniškem društvu mesta Montreal o novem odkritju, s katerim se znatno dvigne pomen te majhne žleze v človeških možganih. Profesor dr. Mortimer je več let proučeval človeške možgane v kraljevski bolnišnici "Vik-ioria" in po svojih dognanjih pripisuje tej žlezi tudi vpliv na izraz človeškega obraza v celoti odvisen od te žleze na desni spodnji strani možganov. Od njene velikosti, oblike in ob-sega je po trditvi dr. Mortimera odvisno, ali je človekov obraz okrogel, podolgast, ozek ali širok, skratka ves ustroj in izraz obraza, prav tako kakor velikost rok in nog. Dr. Mortimer je opazoval mnog.' ljudi in pri vseh se je izkazalo, da je njegova ugotovitev pravilna. Vse to mu pa še ni zadostovalo, temveč mu jo šlo tudi za to, da prepriča o svojih dognanjih ves znanstveni svet. Zato jo svoje proučevanje nadaljeval ter razšiiil svoje poskuse na podga-' ne. Tu se je izkazalo še nekaj več; podgane so takoj nehale rasti, čim jim je bila žleza odstranjena. Poleg tega je dr. Mortimer ugotovil, da je pri vsakem človeku ta žleza drugačna in iz tega sklepa, da so tudi ljudje različni, da se vsak človek razlikuje od svojega sočloveka in da mora hiti drugačen, ker je tudi drugačna njegova žleza. Različna velikost in različni izrazi človeških obrazov so torej delo te žleze. Dalje pravi dr. Mortimer, da je človek najmanj simetrično bitje na svetu in sicer v sebi samem, v svoji lastni osebi, v svojih okončinah, med katerimi nista dve enaki, roki se razli- kujeta, nogi tudi. Pa tudi ena polovica obraza je drugačna kakor druga( ena ledvica se razlikuje od druge, eno oko jo drugačno kakor drugo. Žleza na desnem spodnjem delu možganov naj bi celo vplivala na cele človeške rase, da se razlikujejo med seboj. Zaradi različnega vpliva te žleze imajo zamorci močnejšo lobanjo od belokož-cev. Tudi oblika lobanje mongolske rase in drugih ras je delo te žleze, ki zanima zdaj ves medicinski svet bolj kakor kadarkoli prej. —o— TISK V ABESINIJI Ali veste, koliko časnikov izhaja v deželi kralja kraljev? Nič več kakor pol tucata, to je približno po en časopis za 2 milijona ljudi. Vsi listi izhajajo v Adisu Abebi, in sicer dva v francoščini, po eden v italijanščini in grščini in dva v ambarščini, to j", abo sinskem uradnem jeziku. Eden izmed le-teh se imenuje "Ba- hanina" in ima med svojimi uredn;ki zelo visoko osebnost — cesarja samega; vladar napiše lastnoročno vsak dan uvodnik zanj In sam nadzira u-redništvo lista. HUD" UKAZ Kitajska vlada ima v načrtu, da ne sme biti nikogar več, ki bi ne znal brati in pisati. Vlada je ukazala, da morajo tvorničarji in obrtniki prirejati večerne šole, kjer se bodo delavci kaj naučili. Da bodo u-kaz tudi izpolnjevali, so določene občutne kazni za tiste, ki se čez leto dni ne bodo mogli izkazati s šolskim znanjem. Celo tako pravi u-kaz, da smejo policaji na cesti ustavljati ljudi in jih preskuševati, ali znajo brati in pisati. Če ne bi znali — bodo kaznovani z denarno globo. Bržkone državi primanjkuje denarja. Kako bo to izvedljivo, je pač u-ganka, saj ima kitajščina čez 40,000 črk, ki jih poznajo le učenjaki. Sicer jih potrebujejo 2000 do 3000 za navadno uporabo, za časopise itd. Ubogi Kitajci! Ena sama šola jih bo! Ženski kotiček Tekoče milo Tekoče milo je pri nas še malo znano, toda je zelo praktično. Zanj govori posebno načelo higijene in štedljivost umivanja. Posebno priporočljivo je tekoče milo za urade, vlake, ladje, sploh povsod ondi, kjer se ob istem umivalniku umiva več neznanih oseb. Pri miljenju rok s trdim milom prenesemo večji del nesnage na milo. Zato ni čudno, da mnogi milo, ki je vsem na razpolago, odklanjajo. Pri tekočem milu pa se nam ni bati, da bi prišla katerakoli nečista roka ž njim v dotiko. Tekoče milo je namreč v steklenici ali kaki drugi posodi tako zaprto, da ga ne more nihče onesnažiti, ker priteče iz grla steklenice vedno nova količina. To milo se v mnogih državah ne uporablja samo v hotelih, uradih in drugih javnih prostorih, marveč tudi že v nmogih moder nih gospodinjstvih. — Kdor pozna praktičnost in higijensko vrednost tekočega mila, mu bo gotovo dal prednost pred milom v kosih. —o— Omelete Omelete, z raznimi pikantnimi dodatki nadevane, nam služijo kot uvodna jed; namazane s katerokoli sladko marmelado pa kot sladica, Za omeletno testo zmešamo najprej rumenjake in mleko ali smetano beljake stepemo v sneg in jih dodamo preden začnemo delati omelete tako so bolj rahle. Kot nadev upo rahljamo lahko tudi najrazličnejše ostanke mesa, ki jih sesekljamo, pri mešamo kako jajce, kislo smetano dišave i. dr. Dalje pražene ledice ali jetra; posebno fina so kurja najfinejša so gosja jetra, pražena in sesekljana, zmešana z zarumene no čebulo, zelenim peteršiljem, ru menjakom. — Dobre so t^di omelete iz testa, kateremu smo primešali domačega sira ali parmezana. Tudi s špinačo, že prirejeno, ali s kako drugo parjeno zelenjavo lahko nadevamo omelete. — Sladke omele te so zelo dobre, ako jih nadevamo z marmelado od ribeza in jih polijemo s par žlicami ruma. Migliaji za hišne gospodinje Italijanski tanfcj na abesinski fronti Ako sveža jajca eno minuto polo žiš v krop, bodo dalj časa ostala sveža. Da osvežiš suha zelišča, jih moči eno uro v mrzli vodi, v katero si stisnil sok ene limone. Ako srebrnina pokaže madeže, jo daj v vodo, v kateri se je kuhal krom pir. Ko postaja krompir star, prideni vodi, v kateri se kuha, nekoliko sladkorja. Krompir bo zadobil okus: kot da bi bil nov. BAR - RESTAVRACIJA "ZEPPELIN" 25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. po polnoči. Odprto podnevi in ponoči Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25 Samo pristna pijača Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju Valerio Godina KONSTRUKTER zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila In preur edbe Vseh vrst Velika izbera modernega mozaika U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires PRIPOROČAJTE Novi list! •••••••••••••••••••••••••••v ff MODAS WILMA Nudimo cen] odjenial- kam veliko izbero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in navadne obleke. — Cene zmerne. PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 •••••••••••••••••••••••••••• Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 PREK0M0RSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 1. High. Brigade 3. Asturias 4. Conté Grande 6. España Proti Evropi odplovejo 1. Alsina in Cap Arcona 4. Kerguelen 5. C. S. Antonio 6. Asturias in M. Olivia 7. Conté Grande VREDNOST DENARJA 100 dinarjev 8.20 100 lir 29.80 100 šilingov 68,50 100 mark 145.- 1 funt št. 18.— 100 fr. frankov 23.90 100 čsl. kron 15.20 100 dinarjev 364.- "TIVOLI" Bar Zbirališče jugoslov. pomorščakov. •— Prvovrstni orkester. — Menjavanje denarja po dnevnem tečaju. — Govori se slovensko in hrvatsko. — 12 litra piva: 0.30. — Črna kava: 0.20 Priporoča se lastnik: S P O N Z A 25 de Mayo 666 REDEK SLUČAJ! V ul. Dto. Alvarez 2288, vogal Cucha Cucha, najdete veliko izbero vsakovrstnih navadnih lin športnih črev-ljev in copat po okusu. Zaloga šolskih potrebščin in tobakarna. Sprej® mam naročila in popravila po najugodnejših cenah. ALBERT BELTRAM KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Baenos Aires, Billlnghurst 271 dpt- 2 (višina ulice Cangallo 3500) MALI OGLASI SLOVENCI, italijanski državljani. ki žele dobiti araentinsko državljanstvo (carta de ciudadanía) naj se obrnejo sledeči naslov: Milica D. Hočevar, Tr ductora Pública Nacional, Tucumán 58t¡| U. T. 31—3168. Preskrbim tudi potreb"» dokumente iz Evrope,, posredujem Pr, nezgodah na delu, za potovanje ali P1"'"?, iz Evrope, sestavljam prošnje ter oo vljam prevode, ki so pravomočni Pr tukajšnjih oblastih. KDOR ŽELI spoznati samega sebe, svoje hibe in sposobnosti, svoj znača* svoje doboče in preteklo življenje, naJ te obrne na priznanega grafologa. — Zadostuje napisati lastnoročno i"1® priimek, dan, mesec in leto rojstva te poslati v pismu en peso na nas lov. GRAFOLOG, Calle Tucuman .586, o» Aires. — Pišete lahko v svojem m.ate£' skem ali pa v kakem drugem jezik«» i — PRODA SE kegljišče in krogljiSie ul. Dto. Alvarez 2251. Lepa prilik» za dva samca. Podrobnosti se izvedo pri lastniku, istotam. NAZNANILO. Sporočam, da sem »e preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, k»' kor doslej, razpolagala vedno le z za" nesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarice itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358* ALEXANDER DUMAS: SULTANETA -KANOVA HČERKA Ne glede na posledice, ki bi utegnile nastati, sem sklenil ustreči mlademu možu; objel sem ga, pomešal svoje solze z njegovimi ter dejal: "Pojdi, kamor te kliče srce? prijatelj moj, in dal Bog, da poneseš zdravje kamor pojdeš, in pa radost. Srečno pot, Ammalatl" "Zbogom, rešitelj moj!", je vzkliknil moj prijatelj; "zbogom, morda za vedno! čo mi bog vzame Sultaneto, bo vzel tudi moje življenje. Zbogom in Alah naj te čuva!" Po teh besedah je Ammalat oddirjal v galopu po hribu navzdol, z brzino pečine, ki so zakotali v dolino. Vem, da boš ugovarjala, ljuba Marija; vendar pa moraš vedeti, da Ah-med kan, najbolj neizprosni sovražnik Rusov, katerega je bil car pomi-lostil, nas je izdal. Med njim in Am-malatom ni mogoča nobena zveza — razen če nas tudi Ammalat izda ali pa če se Ahmed odloči, da bo nevtralen. Prvega ni mogoče domnevati in tudi na drugo možnost ni mogoče misliti. Vendar pa ne bodi v skrbeh, duša moja! Vseh bojazni in vseh nevšečnosti bo konec v onem trenotku, ko bom tvojo roko približal svojim ustnicam in ko te bom privil na svoje erce. Na svidenje, srček moj! Na svidenje! XI. Na večer istega dne se je Ammala-tov konj zgrudil za vedno; mladi mož pa jo zahajal drugega ter je dirjal na prej brez jedi in pijače; drugega dne, ob enajsti dopoldne in po štiri in dva jste urni jži, je zagledal Kunsak. "Kaj bom tam našel? Življenje ali smrt?" Z bičem in z ostrogami je vzpodbo del konja. Pred Ammalatom je jezdil človek, ki je vprašal Ammalata, ko ga je zagledal: "Gotovo si namenjen v Kunsak, na kanov dom?" "Da", je odvrnil Ammalat. "Slabo uro si izbral", je odgovoril jezdec ter zmagal z glavo. "Zakaj? Ali se je kaj neljubega zgodilo v Alibed kanovi hiši?" je vprašal Ammalat; kri mu je vdarila v gla vo in zakolebal je na konju. "Njegova hčerka Sultaneta je bila hudo bolna". "In... ali je umrla?" je vzkliknil Ammalat ter strašno pobledel. "Možno je, da je umrla. Ko sem pred eno uro šel mimo gradu, so ljudje begali sem ter tja. Na stopnjišču in na dvorišču so ženske jadikovale, kakor da so Rusi naskočili Kunsak. Naj bo kakorkoli, ako jo hočeš še videti, podvizaj se!" Ammalat pa že ni mogel več slišati jezdeca; odjezdil je bil v galopu; videti je bilo le še oblak prahu, ki ga je dvigal njegov konj. Ammalat je prejezdil grič, ki ga je ločil od vasi, kakor blisk je švignil skozi njene ceste, pridrvel je na grajsko dvorišče, skočil s konja ter zdr-vel po stopnicah v Sultanetino spalnico, odrivajoč vse, kar je našel na poti, nukre in služkinje. Ne oziraje se na kana no, na njegovo ženo, je dvignil zastor spalnice ter so skoro brez zavesti zgrudil na kolena pred posteljo svoje zaročenke. Ob nepričakovanem Ammalatovem' prihodu so vsi navzočni od začudenja vzkliknili. Sultaneta, bleda, umirajoča in že skoro brez življenja, se je ob teh .vzkli kih zdrznila. Življenje, ki je hotelo že ubežati, se je ustavilo, kakor se trepetajoči plamen sveče umiri baš V hipu, ko človek meni, da bo ugasnil. "Ali si ti?", je zamrmrala mladenka z bleščečimi očmi ter iztegnila svoji roki proti svojemu ljubljenemu. "Sultaneta govori! Sultaneta govori!" je vzkliknil mladi mož. "Alah bodi blagoslovljen") je zamrmrala deklica; "sedaj rada umrem, srečna sem!" Navzočni so mislili, da je že izdihnila ter so začeli obupno jadikovati. Sultaneta se je bila onesvestila, a na njenih ustnih se je poigraval lahen nasmešek. Ammalat jo je ves iz sebe objel; ni poslušal kanovih vprašanj niti očitke matere in tak je bil, da so ga morali s silo potegniti od postelje ter ga spra viti iz spalnice. Ono, kar je imelo prinesti smrt bolni mladenki, jo je rešilo; česar niso mogli doseči hribovski zdravniki, je istoril slučaj. Bilo je potrebno vzbuditi z močnim pretresljajem ledenečo ži®1 vljenslco moč. Sultaneta ni imela podleči bolezr.i, marveč izčrpanosti, ki je bila njena posledica, kakor svetiljka, ki ne ugasne radi vetra, marveč radi pomanjkanja zraku. Končno je mladost prevladala .Ono veliko vzburjenje je bilo vzbudilo življenje v globinah srca umirajoče mla denke; po dolgem in mirnem spanju se jo Sultaneta prebudila z enim delom onih moči, ki jih je bila prej zgubila; vsa osvežena se je nasmehnila ter rekla materi, katera je slonela nad njeno posteljo: "Ah, ti si, draga mati? Ne Moreš si predstavljati, kako lahko se počutim, •kakor da so mi zrastle peroti. Kako prijetno je spati po tako dolgi nespečnosti, odpočiti si po tolikšnem naporu !" Sultaneta je vzdihnila, si otrla pot no čelo ter nadaljevala: "Strašno sem trpela; sedaj pa, Alah bodi zahvaljen, ge čutim samo slabotno, vendar pa sem prepričana, da bo tudi moja slabost kmalu izginila. — Zdi se mi, kakor da bi moje koravde krožile po žilah. Sanjala sem, da som se pogrezala v ledeno morje in vkljub temu me je strašno mučila žeja; v daljavi in v mraku sem videla dveje zvezd, ki sta trepetali, vedno bolj iri bolj, kakor da me vleče nase neodolji-va sila. Iznenada me je nekdo pok!i cal po imenu in čutila sem objem roke, ki me je z večjo silo, nego smrt, pritegnila nase ter me vlekla iz črnega in ledenega prepada. Tedaj sem zagledala Ammalatov obraz; zvezdi sta spet zadobili svoj prejšnji sijaj in kakor ognjena kača je švignila stie-la skozi moje srce ter mu dala novo moč. Tedaj sem se menda spet onesvestila, kajti ničesar več se ne spominjam". Ko je lepa mladenka spregovorila ime svojega ljubljenega, je ta hotel planiti v spalnico, vendar pa ga je zadržal Ahmed kan, ki je bil prav tako ginjen, kakor on in jo tudi kakor on pretakal solze; kan mu je zašepe-tal tihim glasom: "Jutri! Jutri!" Naslednjega dne so Ammalatu res dovolili videti bolnico in spremljal ga je kan, ki je s tem izpolnil svojo obljubo. Sultaneta, dasi so jo bili opozorili, je bila globoko ginjena, ko se je nieU pogled srečal z onim Ammalata, ki Sa je tako vročo ljubila in katerega lc že toliko časa pričakovala. Tudi srce iz najbolj trdega kan1.®3" bi se raztopilo ni toploti pogleda, solzami napolnjenega, ki ne marveč pravi: "Srečna sem. Joj, toliko sem P,c trpela radi tebe in za tebe!" To kratke besede so izvabile se7' iz Ammalatovih oči; spomnil pa se da so drugi prisotni; z največjim na porota je skušal zadržati solz« teI dvignil glavo. Njegov glas pa 6t' J i, v, aet*® tresel in le s težavo je spravil u- -naslednje besede: "Že dolgo se nisva videla, Sult»ne talil® bi)» "In malo je manjkalo, pa bi 90 videla nikoli več, marveč bi 80 ločila za vedno, Ammalat", j" ot g rila mladenka. "Za vedno!", je nekako očitajoče P° novil Ammalat. "Ti si mislila kaj ^ kega, ko vendar obstoja še drugi s ^ ki so til kjer se spet najdejo bitja, liubila na tem svetu? 01', 1)1 jaz zgubil svojo srečo, s kakšni* ^ ničevanjem bi bil vrgel od sebe ^ ne cunje, ki jim pravimo življenj0' mi> 7.8 k"' bil bi se boril dolgo, veruj — - ^ biti premagan, bi pomenilo za»>e ' žile so s teboj!" IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.