SEMANARIO YUGOESLAVO
aparece los sábados •
Dirección: Dr. V. KJUDER Lambaró 984, D. 6. Bs. Airea
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concasión 2466

EL NUEVO PERIODICO

SEMANARIO YUGOESLAVO
Leto II.
BUENOS AIRES 27. APRILA 1935
Štev. 79
NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH
"MATTINO,, JE HUD
Pri tukajšnjem fašističnem zvočniku eo se razhudili radi članka "V kla vnico", ki ga je objavil naš list prejš ' "ji teden. Našim čitateljcm že znani ravnatelj Don Michele Intaglietta je junaško zavihtel pero ter se razpisal proti našemu glasilu v uvodniku od H t. m., pod naslovom "Fuoritempo eerbo".
Fašistični gospod pravi, da je naša Miselnost takšna, da bi bilo treba z ftaini govoriti s... kanoni. Pa se slednjič le omeji na rabo papirja in črnila Jezi se, ker smo priobčili in komen tirali vest pariških protifašističnih 11-6tov, ki trde, da so Italijani pripravili za prve akcije v Abeeiniji posebne bataljone, sestavljene v pretežni ve-{inl iz Jugoslovanov. Pravi, da Italija nl Srbija ter da poj de sama po kosanj v... Abesinijo. Ugotavlja tudi, da 60 «e odnošaji med Jugoslavijo in I-^ÜJo zelo izboljšali, očita nam, da mi to prespali ter da radi tega še v«<lno bruhamo svoj žolč proti fašistiČ Italiji. Prijazni gospod nas slednjič Podučuje, kaj in kako pišejo... jugoslovanski listi (!) o zbližanju z Ita 14i°- Da bo to zbližanje še bolj prisrč-no. nam očita, da je Italija morala re-SSU Srbe v svetovni vojni, dočim se je v Uvodu navduševal za "naroda, ki sta "kupno trpela in zmagala."
Polemizirati z g. Intaglietto bi ne knolo smisla, ker že poznamo njego-vo metodo: ko ne najde več poti iz l&gate, se proglasi za borca in sodnika °benem, pa vpije, da je zmagal.
Povedali bi mu samo radi, da bi mi * Navdušenjem pozdravili njegovo iz
Javi
o, da Italija ne rabi svojih držav-
NEMCI V JUŽNEM TIROLU SE UPIRAJO
-->mmmm-*~mm i — i ———--
Po plebiscitu v Posaarju se je poživil nemški odpor proti Italijanom - Boji s prebivalstvom - Vlada namerava proglasiti obsedno stanje ?
Štiri stranke nastopijo pri volitvah v skupščino
Ko je italijanska vlada začela navezava« prijteljske stike s Hitlerjem, ki je vpostavil v Nemčijo fašistični re žim, soroden onemu v Italiji; je izgledalo, da se bo. položaj nemške narodne manjšine znatno izboljšal. Ti izgledi niso izginili niti tedaj, ko se je v Rimu navdušenje za Hitlerja poleglo, kajti Mussolini je začel gojiti simpatije za Avstrijo in Dolllussa. Doll-fuss je menda dobil od Mussolini j a tudi zagotovila, da se bo postopanje napram nemški narodni manjšini v I-taliji spremenilo ter Je dimska vlada v resnici uvedla nekatere olajšave; do volila je, na primeT, da se sme na Južnem Tirolskem poučevati nemščina v zasebnih šolah.
Položaj pa se je temeljito spremenil, ko bo nemški nacionalni socialisti začeli s povečano vnemo agitirati za Veliko Nemčijo tudi na Južnem !Ti-

'iariov jugoslovanske narodnosti za «vojo
afriško avanturo, ako bi smeli uPati, da je je količkaj resnice v tej "legovi «javi in ko bi ne bili pouče-nl> da je že znatno število slovenskih ^Uiin prejelo mrtvaške liste po fan Ul>i ki so bili odposlani v Afriko. — V°jna z Abesinijo se še nI pričela, a Stnn je že začela pobirati svoje žrtve v n«zdravern podnebju.
Kar se tiče vprašanja italijansko lu8oslovanskega zbližanja, smo mi že i(lavna povedali ovoje mnenje, ki se ^Polnema krije z mnenjem ogrom-1)6 večine jugoslovanskega tiska, ki beograjsko "Vreme" samo nikakor n® Predstavlja. Takšno sodelovanje bi bil° v interesu miru in tudi v intere-®u lar. gospodarstva obeh držav, <ka kor «no naglasih že v članku, objavam 5. januarja povodom Lavalove 84 Poeeta v Rimu. (Tu "Mattino" lah-k° vidi, kako smo mi to reč "prespa-S etrani Italijanov, ki so prvi toaudili roko v Beogradu, je pa po-tr0bna iskrenost. Besede same nas o tel iskrenosti ne morejo prepričati. — Tre*>a je dejanj, ki se morajo pokaza-U v dveh pogledih: prenehati mora »Sitacija za "odrešitev" Dalmacije in |'s° kar je z njo v zvezi; Slovencem h Hrvatom, vključenim v italijanske mora rimska vlada zagotoviti netftoteno uživanje pravic, ki jim gre Po zakonih najbolj elementarne Pr^iCnosti.
Tu<U to amo že povedali, pa še ne-a¡ Ponavljamo, da bodo tudi pri "Ma slišali:
"velika hinavščina bi bila, ko bi vllnska vlada hlinila napram Jugoslo-anom v Jugoslaviji tako veliko pri-°istvo, kakor ga napoveduje njen grajski poslanik, a bi istem času N®emi sredstvi zatirala, kakor je do-Jugoslovane v Italiji 1"
FRANCIJA IN RUSIJA
V pogajanjih za skleintev pogodbe med Rusijo in Francijo so nastale v zadnjem hipu težkoče, ki jih ni bilo mogoče takoj odstraniti, pa je radi teja Litvinov odgodil svoje že napovedano potovanje v Pariz.
Zastopniki Francije in Rusije se niso mogli zediniti glede vprašanja, ki je precejšnje važnosti. Rusi so predlagali, naj bi pogodba določila, da mora Francija takoj vojaško pomagati Rusiji, če bi jo katera druga država napadla; in takšno obvezo bi prevzela i udi Rusija glede Francije. Francozi pa so drugačnega mnenja ter pravijo, da je treba v slučaju v.'akega konflikta prej vprašti za mnenje Zvezo narodov.
Pogajanja so za sedaj obtičala, a je verjetno, da se bodo v najkrajšem času spet obnovila.
rclskem. Njihova agitacija je imela uspeh, kakor se Je pokazalo povodom plebiscita v Possarju. Po hribovih so začeli goreti kresovi,. ponekod so se pojavili protiHalijanski napisi, med njimi tudi naslednji: "Heute di Saar, Suedtlrol ueber's Jahr" (Danes Po saarje, Južna Tirolska pa črez leto dni).
Italijanske oblasti so se razburile ter so skušale na energičen način preprečiti nadaljnje širjenje hitlerjevske propagande med italijanskimi Nemci. Izvedenih Je bilo mnogo aretaciji in koncem februarja Je bocenska konfi-
nacijska komisija poslala na otoke 17
Nemcev.
Izgleda pa, da Italijani s temi ukrepi nikakor niso dosegli namena; nasprotno: poročila z Dunaja naznanjajo, da je v Južnem Tirolu prišlo do upora proti oblastem ter da oboroženi vstaši v malih skupinah in iz zasede napadajo italijanske orožnike in milico. Policija je ugotovila obstoj tajne teroristične organizacije, ki jo vodijo povečini dijaki. Mnogo upornikov je bilo aretiranih, voditeljev pa oblasti doslej še niso mogle prijeti.
V mnogih krajih so oblasti izvršile hišne, preiskave ter našle znatne zalo
Splovltev nove ital. križarske "Eugenio de Savoia"
ge razstreliva. Aretirane! izjavljajo, da so razstrelivo prejeli od nepoznanih oseb.
Italijanska cenzura je strogo prepovedala listom objavljati poročila o teh dogodkih, pa je tudi skrbela, da zanje niso mogli Izvedeti tuji novinarji.
Položaj Je baje še zmerom prav resen in neka vest iz Inoimosta zagotovila, da nameravajo oblasti proglasiti v Južni Tirolski obsedno stanje, ki naj bi Jim omogočilo zatreti, z uporabo odločnejših sredstev, sedanjo nacional- socialistično propagando med nemško narodno manjšino.
BIVŠI TIROLSKI POSLA NEC OPROŠČEN KONFI-NACIJE
Na Mussolinijev ukaz je bil izpuščen na svobodo bivši poslanec nemške na rodne manjšine v Italiji baron von Sternbach, ki so ga bile oblasti aretirale in obsodile na konfinacijo, ker da je imel zvezo, s hitlerjevci v Nemčiji.
ITALIJANI DEMENTIRAJO
Italijanske oblasti izjavljajo, da so vesti o uporih na Južnem Tirolskem neutemeljene. Z druge strani pa poročajo, da so bile italijanske obmejne straže ojačene z namenom, da se prepreči tihotapljenje razstreliva in propagandnega materiala iz Avstrije in Švice.
KOLIKO STANE ABESINI-JA ITALIJO?
Za vojaške priprave v Vzhodni Afriki je italijanska vlada potrošila v zadnjih mesecih okroglih 100 milijonov. — Sedemdeset milijonov je šlo za vojsko, 10 za prevoz po morju, 20 pa za letalstvo.
Prihodnjo nedeljo, 5. maja, bodo v Jugoslaviji skupščine volitve. — Ker je kasacijsko sodišče izreklo sojo odločitev glede predloženih list, je položaj sedaj razčiščen. Za ; vrnjeni sta bili socialistična lista, katere nositelj je bil dr. Topalovič, in pa lista Pučke stranke.
Volitev se udeleže štiri stranke oziroma grupacije, zakaj kasacijsko sodišče je odobrilo naslednje štiri liste.
1.. Vladno listo, katere nositelj je ministrski predsednik g. Jevtrč
2. Listo opozicijskega bloka pod vodstvom dr. Mačka, šefa bivše Hr vatske kmetske stranke.
3.	Listo jugoslovanskega ljudske ga gibanja "Zbor", katere nositelj je bivši minister Dimitrije Ljotič in za katero gredo v borbo tudi bojevniki v Sloveniji.
4.	Listo g. Maksimoviča, na kaie-ri kandidirajo člani Jugoslovanske nacionalne stranke, ki ne podpirajo ». Jevtiča.
^sicer pa dobro vemo, da Don Miche te8a ne bo hotel slišati. Saj je v Članku to manjšino že kratko-*0 spravil s sveta... n i® že stara resnica, da ga ni huj-8lePca nego je človeg, ki noče vi 0ni'' ltl ga ni hujšega glušca, nego je slišati.
n Michel« je napram J ugoelo varali ji gluh In elep.
h,

Priprave xa
rimsko konferenco
Evropski diplomatje so že začeli s predpripravami za rimsko konferenco, na kateri naj bi se zagotovil inir v Po donavju s tem, da se zajamči neodvisnost Avstrije ter se države pogodbe niče obvežejo, da bodo spoštovale sedanje meje.
Vabila na konferenco razpošljeta I-talijn in Francija. Povabljene bodo vse države, ki mejijo na Avstrijo (razen Švice) — torej Nemčija, Češkoslovaška, Jugoslavija in Madžarska, poleg tega pa še Romunska in Poljska. Vse te države, in seveda tudi Francija ter Italija, ki sta dali pobudo za to konferenco, bodo zastopane po svojih zunanjih ministrih.
Vprašanje nadaljnjega oboroževanja Avstrije, Madžarske in Bolgarske se na tej konferenci po vsoj priliki ne bo načelo.
Kdaj se bo konferenca vršila, to doslej šo ni točno določeno; Italijani so predlagali, naj bi se začela 3. junija.
Zanimivo je, da namerava baje Mala antanta povabiti Nemčijo na posebno konferenco, ki naj bi se vršila pred onom v Rimu. To bi kazalo, da hočejo zastopniki Male antante nastopiti vsaj v nekaterih vprašanjih sporazumno z Nemci ter tako omiliti odločujoči vpliv, ki bi ga sicer imeli na potek in sklepe rimske konference I-talijani in Francozi.
V Rim pojde po vsej priliki tudi Jev tič, ki se bo tedaj gotovo razgovarjal z Mussolinijem o vprašanjih, ki so v zvozi z bližanjem med Italijo in Jugo-slovijo.
Strašecn potres na japonskem otoku
Japonski otok Formosa je zadelo v noči od sobote na nedeljo strašna katastrofa. Močan potres je opustošil se verovzhodni del otoka ter povzročil ve liko število človeških žrtev. Že pri prvem potresnem sunku, ki je bil izredno močan, se je zrušilo na tisoče hiš in so ruševine pokopale pod seboj ne srečne stanovalce.
Prebivalstva se je polotila strahovita panika in položaj je postal še bolj obupen, ker so nad ruševinami začeli sikati plameni, ki so se kmalu razširili v veliko požare. Poročevalci raz nih tokijskih listov opisujejo v pretre sljivih barvah grozotne prizore straš ne noči.
Potres je zrušil 11.700 hiš prav do
tal, preko 16.000 pa jih je tako poško doval, da so mnoge v nevarnosti. Četrt milijona oseb je brez strehe. Mrtvih je preko 3.000, težko ranjenih sko-ro 8.000, lahko ranjenih pa okrog 2000
— Potres je poškodoval železniško pro ge, zasul mnogo predorov, zrušil celo vrsto mostov, uničil ceste ter poškodoval vodne napeljave tako, da v mnogih krajih strašno trpe radi žeje.
Materialno škodo cenijo na najmanj 12 milijonov jenov.
Oblasti so takoj nudile pomoč hudo prizadetemu prebivalstvu. Vojaštvo in Rdeči križ razdeljujejo živila, lečijo ranjence in pokopavajo mrliče. Vlada je določila velike vsote v podporo od
potresa poškodovanim krajem.
Po oni iz leta 1923, ki je zahtevala preko 100.000 mrtvih, je sedanja potresna katastrofa najhujša izmed vseli kar jih je Japonska pretrpela v novejšem času.
Iz vseh krajev sveta pošiljajo japon ski vladi sožalne brzojavke zaradi bri dke nesreče, ki je zahtevala toliko človeških žrtev.
POTRES TUDI V PERZIJI
Iz Teherana, glavnega mesta Perzije, poročajo, da je tudi v severnem delu te države bil potres, ki je opusto šil tri mesteca. Po dosedanjih vesteh jo pribli&no 600 mrtvih, ranjenih pa na tisoče.
Slika iz zadnjih zračnih manevrov nad Beril
Nova vlada na Bolgarskem
Na Bolgrskem so imeli pretekli teden spet važne dogodke. Vlada gen. Zameneva je dala aretirati bivša ministrska predsednika Cankova in Ge-orgijeva ter ju internirala v Burgasu, ker da sta rovarila proti režimu. Ra- • di tega ukrepa je nastal v vladi spor; Zamenev in vsi ostali člani kabineta so morali odstopiti.
V nedeljo je Bolgarska dobila novo vlado; sestavil jo je bivši poslanik na Dunaju in v Baogradu Tošev. V novem kabinetu bo vodil zunanje posle Kusejvanov, ki je bil svoj čas tudi po slanik v Beogradu. Notranji minister je gen. Atanasov; prosvetni gen. Rabe v; finančni Rjaškov, guverner Narodne banke; pravosodni Karagujzov; vojni gen. Cahev; prometni Kožuča-rov, ravnatelj lista "Slovo"; minister za javna dela jo Nikolasotov, za narodno gospodarstvo pa Stojko Muča-nov.
V	novi vladi je torej mnogo manj vojakov, nego je bilo zadnja leta v modi. Pravijo, da je takšno vlado, v ka teri bi imeli civilisti glavno besedo, zahteval kralj Boris, ki je dal celo aretirati večje število oficirjev, ker so izjavili, da ne bodo pristali na vlado, ki ne bi bilo pretežno vojaška.
V	Sofiji so se vršile velike manifest tacije in jo prebivalstvo vzklikalo kralju. To bi kazalo, da so bili ljudje že siti ministrov v generalskih unifor mah ter da ima kralj javno mnenja na svoji strani.
NEMČIJA PROTESTIRA
Nemci so se precej razhudili zaradi obsodbe — ki jo je izrekla Zveza narodov glede njihovega oboroževanja. Hitler je imel več konferenc z zunanjim ministrom, nakar je berlin eka vlada poslala, vsem državam, katerih zastopniki so bili na zadnjem zasedanju v Ženevi, kratko protestno noto, v kateri jim odreka pravico soditi in obsojati Nemčijo. V noti je še rečeno, da bo Nemčija pozneje še ob razložila svoje stališče napram raznim vprašanjem, na katera se nanaša ženevski sklep.
Takšen protest so v diplotnatičnih krogih pričakovali, pa mu torej ne pri pisujejo nobene izredne važnosti.
Poročila iz raznih virov zagotavljajo, da se Nemci z veliko vnemo obo-rožujejo in so baje začeli utrjevati tu di obrenski pas, česar bi po versailes-ki pogodbi ne smoli. Verjetno je, da bo Hitler, ko bodo utrjevalna dela do končana, sporočil svetu, da ima Nemčija svoje utrdbe tudi na zapadni meji. Versailleska pogodba, ki io sedanja nemška vlada ne priznava, bo s tem spet prekršena.
á.
Stran 2
NOVI LIST
ARGENTINSKE VESTI
Drzenna pad na banko v Sta. Cruz
Vnedeljo, nekaj pred polnočjo je skupina zakrinkanih tolovajev napad la v Sta. Cruz, v Patagoniji, podružnico banke Anglo-Sudamericana. Roparji so potrk. na vrata poslopja, kjer ima podružnica svoj sedež in kjer so stanovali tudi gerent in njegova žena ter knjigovodja in še neki uradnik. Eden izmed poslednjih dveh je šel odpret, ker pač ni nič hudega slutil. Tolovaji so planili v hišo in nava lili na knjigovodjo T. Hendersona ter na urednika D. Sutherlanda; zahteva li so ključe od blagajne, a ker jim Henderson ni hotel ugoditi, so takbj ustelili njega in njegovega kolego.
S samokresi v roki so vdrli nato v stanovanje ravnatelja B. M. Guibbo-na in zahtevali od njega ključe. Ker se je pritivil, so ga premikastili ta ko, da je nezavesten obležal. Ista u-eoda je čakala njegova ženo, kjer je za čela vpiti na pomoč.
Ker se jim v poslopju nihče več ni upiral, so poiskali ključe, odprli bla gajno ter odnesli približno 200.000 pe-sov. Nato so izginili brez sledu. Šele črez nekaj ur, ko je ravnatelj spet pri šel k zavesti, je policija izvedela, kaj se je zgodilo. Na vse strani so bile po slane skupine policajev in pri iskanju zločincev je sodelovalo tudi letalo, vendar pa doslej niso še našli nobenega sledu o roparjih. Domnevajo, da so najbrž prekoračili chilsko mejo.
"Mesto brezposelnih" izginilo
Da se "IVteatu brezposelnih' bliža ko nec, smo že zadnji krat pisali. V No vem pristanišču, v kolibah, ki so si jih brezposelni sami zgradili, je bilo ostalo le še kakšnih 700 mož, o katerih so oblasti začele sumiti, da zato ne najdejo dela, ker «o vzljubili "dol-ce far niente".
Taborišče je kar črez noč izginilo. Oblasti so poslale delavce, ki so brez usmljenja podrli naselbino, katera je bila nastala v dobi krize. Povod za to hitro odločitev je dal nov zločin, ki se
je dogodil v "Mestu brezposelnih"; ne kega človeka so ubili in oropali. Brez poselne, kar jih je še ostalo, so spravili v pot"ebno barako.
Nevarna reč
Predsednik Higijenskega zavoda dr. Susini jo na podlagi preiskave ugotovil, da jo v 1.200 lekarnah, ki so v Bue nos Airesu, približno 80 od sto uslužbencev nekvalificiranih za ta posel. Dalje trdi, da je našel 20 od sto slabih sdravil. Dr. Susini izjavlja, da po meni to stanje veliko nevarnost za prebivalstvo ter da je tu treba nujno kaj ukreniti.
Nesreča
Tužna vest
Rojak Aloizij Šuligoj, doma iz Avč in ki živi približno tri leta v Argen-tiniji, je prejel z dana žalostno ve<jt. Njegova brata Petra, starega 26 let, so našli v nedeljo, 31. marca, mrtvega v hlevu; v blaznosti se je bil obesil.
Tekom vojne je neke noči priletela v hišo Šuligojevih granata in se raz? počila. Drobec je tedaj ranil v nosno kost Petra, ki je imel takrat komaj 6 let. Rana se je sicer zacelila, vendar pa je nesreča, kakor se je sedaj pokazalo, zapustila v Petrovem organizmu nevarne sledove. Letos so starši s skrbjo začeli opažati pri fantu čudno, ne navadno obnašanje; v mercu so besede in dejanja mladega Petra začele že vzbujati upravičen sum glede njegove duševne ravnovesnosti. Kakor rečeno, so bili dema v skrbeh, vendar pa niti
Na voglu ulic Warnes in Donato Al j	niso ™8U slutiti> kal 6e bo
zgodilo.
Zadnji dan marca je bila nedelja;
varez je v četrtek okoli 5 uro popol dne zadelo kolo, ki se je snelo s oje-colectivu" št.
doma sta bili ostali, poleg Petra, nje-
sa pri "coiectivu si. 30, s tako silo gova mati in neka sestrična, oče pa je
~	„ , , x , „*„„„ mioi,„ : bil šel popoldne k molitvam. Ko se je
5 letno Zorko, hčerko našega rojaka ^ *	y ^ da w da] krm0
A. Hvale, ki je stala z drugimi otroki, ?ivinj Lahko si mislimo, kako pa je pri vrtiljaku, daleč proč od črte, da pretreslo, ko je ugledal sina obešene-
je takoj nezavestna obležala. Oče, ki (?a.	..,,..,.
Obvestil so takoj karalnnerje, ki so
poskrbeli, da bi ^e nihče ne približal
je prispel takoj na kraj nesreče, je nezavestno odnesel v bolnišnico Alve-ar. Njeno stanje je nevarno. Žalostne-
o'iešinru, dokler ne pride v vas sodna komisija. Ta je. prišla nasledniesra
mu očetu in žalostni mater želimo, da 4ne, »vedla natančno preiskavo ter u-
gotoviia, da se je nesrečni Peter v blaz
bi so edinka kmalu zopet zdrava vrnila med njuju.
Himen
Poročil se je v soboto v cerkvi sv. Helene, naš rojak Viktor Kovač iz Lo-kavca, s rojakinjo Jožico Cigoj iz Go-jač. Tovariša sta jima bila Gustav Dečman in Zorka Cigoj. Obilo sreče!
Vabilo
Gospodarsko-podporno društvo Slovencev v Villa Devoto vljudno vabi vse rojake na ustanovse občni zbor, ki so bo vršil v nedeljo, 12. maja, ob 2. popoldne, v hiši g. Ivana Furlana — calle Calderón 3371.
Pripravljalni odbor.
Z NAŠEGA POSLANIŠTVA
Kr. jugoslovanske poslaništvo poziva tem potom izseljenca Antona Jeriča, rojenega leta 1897 v Zičah, naj se javi na naslov: Legación de Yugoesla-via, Calle Charcas 1705, Buenos Aires.
NAZNANJAMO CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DA POŠILJAMO PONOVNO VSA DENARNA NAKAZILA
BRZOJAVNO,
Z A V I O N O M,
Z NAVADNO POŠTO
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO POTOM:
POŠTNE HRANILNICE V BEOGRADU PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE V ZAGREBU ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE V LJUBLJANI SIGURNOST!	TOČNOST!	USLUŽNOST!	ZAUPANJE!
Naše uradne ure: od 8.30 do 19. Ob sobotah do 12.30.
Jugoslovanski oddelek
BANCO GERMANICO
DE LA AMERICA DEL SUD
MILČINSKI: CIGANI


Podružnica: MERCADO DE ABASTO Corrientes 3227 BUENOS AIRES
Glavni sedež: L. N. ALEM 150
BUENOS AIRES
7astopnik: José M. Jakus Calle Montevideo 617 BERISSO F. C. S.
KR0JACNICA
"TRIESTINA"
Izdeluje obleke iz prvovrstnega blaga po zmernih cenah. Pridite in prepričaj te se! Velike olajšave pri plačevanju.
nnsti obesil.
Užaloščenim izrekamo naše sožalje, posebno roiaku-izseljencu Aloizuju, ki ca je ta tužna vest, kakor je razumljivo, hudo pretresla.
Če ste znali priti v Ameriko
boste gotovo našli tudi hišo, številka 1353 na ul. Acevedo, kjer je lepa Armenska dvorana in kjer bo v nedeljo, 5. maja, velika prireditev "Tabora". Na vabilih, ki jih je razposlalo društvo, najdete številke prometnih sredstev, ki vas pripeljejo na poldrugo kvadro razdalje, in sicer: s Floresa o-zironia Retira in Palcrma — po ul. Canning; s Centra oziroma V. Devoto, V. Urquize, t< Paternala in Chacarite — po ul. Rivera.
Strašen zločin
V Villi Ocmpo, pokr. Santa Fe, je našel delavec Clemente Rolón svojo gospodinjo mrtvo v sobi; ležela je v mlaki že strjene krvi. Glava in de."na toka sta bili odrezani od trupla. Opozoril ie komisarijo ter tam povedal, da tudi 7-letnega vnuka umorjene žena že več dni na izpvegled. Oblasti to začele raziskovati ter so kmalu našle tudi truplo pogrešanega fantiča. Ležalo jo kakšnih 800 ni daleč od koča in bilo je istotako brez desne roke in brez glavo. Po daljšem poizvedo-sanju je policija dognala, da je soseda umorjene žene, neka Rajoyova, \^čkrat grozila, da bo sosedo ubila. Oblasti tw aretirale njo in njenega i mika, 17 let starega Gregorija Ra-¡oya. Po kratkem zasliševanju je fant priznal, da jo on rmoril sosede in fan *.ča. Žensko je udaril z lopato po glavi, nato pa ji je odrezal glavo in roko. Sosedin vnuk je to videl, skočil na l.onja ter odjezdil, da bi poklical na pomoč. Gregorio je tedaj tudi zajahal žrebca. ter fantiča kmalu dohitel; potegnil ga je s konja in ga na isti grozen način usmrtil. Gregorio pravi, da P,a je njegova stara mati nahujskala.
Iz upravništva
Nekaterim pomotoma niso bile dostavljene pobotnice za naročnino. Po-s'p'i smo jim jih danes.
0.	F., Las Heras: Omenjene knjige nimamo več. 7. odgovorom smo nekoliko zamudili, ker smo jo skušali dobiti drugje, pa zaman.
V. Ž. Pto. Diamante: Lista Vam ni smo ustavili, številke, ki jih pogrešate, smo Vam spet poklali v četrtek. — Denar smo v redu prejeli in Vam pobotnico danes poslali. ■
V. P., Rosario: Štev., ki jih niste prejeli, fino Vam naknadno spet dosta vili. Hvala za naročnino! V redu prejeli,
J. V., Saavedrat Knjige, ki jo iščete,
nimamo.
L. P., Cnel. Baigorria: Vse v redu.
Pozdrave tudi Vaši družini!
1.	F., Muniz: Že prav. Lista Vam ne ustavimo. In nasvidenje!
J. S.: Odgovorili smo Vam a pismom.
Franc Melinc
Baunes 187 (vogal Paz Soldán) Bs. Aires — U.T.59 Paternal Í262
i Zobozdravnika
*	Dra. Dora Samojlovich de
*	Faücov
|	Dr. Félix Falicov
Dentista
I Trelles 2534 - Donato Alv#re? 81$1
| U. T. 59 La Paternal 171* ****************************
Velika zabavna igra "Cigani", od Milčinskega, katero uprizori "Tabor" 5. maja v Armenski dvorani, ul. Acevedo 1353, nam podaja s humori6tične .strani sliko velikih in malih dogodkov v malem slovenskim mestecu iz predvojne dobe. Spisalo jo je fpretno pero človeka, ki je navajen kazati nam življenje v veselih podobah.
Koj v prvem prizoru fe seznanimo ¿ glavnima "junakoma" igre: z mladim avskultantcin Radoslavtm, ki se ženi z goetilničarjevo hčerko • Anico Puc. Ta ljuliezen, ki bi jo Radoslav rad prikrival, ker se mu nikakor ne mudi s poroko, je v malem mestecu javna tajnost. O tem se mora kmalu preprečiti tudi mladi avskultant — stvar mu je neljuba, pa sklene radi tega poslušati na-.<vete svojega prijatelja, odvetnika dr. Veselka, moža, ki se ponaša s svojimi izkušnjami na polju ljubezni: Radoslav se hoče Anice otresti in prilika za to se mu nudi, ko prideta Cvetan in Cvetana, člana slovenske drame, igrat v mestece "Ro kovnjačo". Vse je preskrbljeno za veselico, le godcev ni. Zadrega je huda, •>a se Anica spomni, do imajo na sod niji zaprte cigane-muzikante. Brž te-č1 k Radoslavu, naj bi jih izposodil za prireditev. Pa najde avskultanta strašno čudnega in hladnega. Ciganov noče dati njej, ki ga ima rada in ki jo prepričana, da jo tudi on ima rad, pač pa jih takoj da Cvetani, igralki, ko pride z enako prošnjo na sodišče. Kdo bi se čudil, če je Anica hudo u-žaljena?
V drugem dejanju vidimo, kako se malomeščani zabavajo na veselici; na odru je še drugo pozorišče, na katerem igrajo Cvetan in njegova družba "Rokovnjače". Vsa stvar je močna za frkacija Govekarjevih ljudskih iger, ki jih je imel, mimogrede povedano, tudi bankar hudo na želodcu. Tudi cigani svirajo in pojejo, dokler ne priklene igra nase tudi Brenka, njihovega paznika; Brenk se zagleda v oder, cigani pa uporabijo priliko ter jo popihajo.
Beg ciganov povzroči avskultantu Radoslavu hude skrbi, ker je prišel sodni jo pregledovat star in siten nadzornik Ni čuda, če je avskultant hud na Brrmka ter da strašno rohni nad njim. Veseli Peter Brenk je pa človek ki ima prakso, kakor nam sam več-terat pove in tudi v kupletu zapoje; zato si zna pomagati iz zadrege.
Tretje dejanje se prične v znamenju splošne razburjenosti: Radoslav ima inšpektorja na "grbi"; kako naj mu pove, da so cigani zbežali? Še hujše azburjenje pa je pri Pucovih in v vsem mestecu sploh: Anice Puc nara-r. č nikjer ni. Skrbi so utemeljene, ker je bilo dekle zelo potrto radi Rado-slavovega zadržanja, še bolj pa, ker je na veselici videla, kako je Cvetana božala njenega fanta! Pri mostu se že birajo ljudie in gledajo, ali se bo mor da v vodi pokazalo truplo uboge mladenko.
Ko sta žalost in zadrega najhujša, se v:.<3 srečno razreši. Na sodniji se
zbere še preveč ciganov in tudi----
Anica je med njimi. Sodnik, ki ie bil šel v mesto k gospodu prezidentu, se vesel vrne in prinese s seboj "avanz-miV' — Imenovanje — za Radoslava; ¡ivskultant jo povišan v pristava, plači je boljša in pripravljen je vzoti A-nlco za ženo. Pa — ali ga bo dekle še maralo po vsem, kar je videlo in slišalo o Radoslavu? Seve, da ga bo maralo in go'pa Puc že kar na sodni-;i razglasi, da bo v najkrajšem času vesela poroka. In uvod v veselo svetovanje zasvirajo cigani kar pred sod nikem in inšpektorjem.
To bi bila, v glavnih potezah, vsebina igre, ki pa ni tako pusta in prazna, kakor je zgornji opis, v katerem sploh niti omenili nismo celo vrsto drugih več .in manj imetnih oseb, ki tudi nastopajo v "Ciganih". "Ciganov" namreč ni mogoče opisati: treba jih je videti. In že sedaj je lahko vsakdo prepričan, da mu ne bo žal, če po6eti prireditev.
Igralce "Tabora" naša javnost večinoma že dobro pozna; v "Ciganih" nastopijo tudi nove moči in bomo v nekaterih odkrili prave igralske talen te. Salve smeha bo sproščal Gustav Dečman, v vlogi Brenka, in tudi veseli zdravnik dr. Pacek bo skrbel s svojimi dovtipi za najboljše razpoloženje.
Igra je tudi prepredena z lepim petrom in godbo. Poleg solistov nastopi v "Ciganih" tudi ves zbor "Tabora", godbena točke pa bo izvajal društvo ni orkester.
IZ CORDOBE
Smrtna kosa
V družini našega rojaka Edvarda Kukanja se je v četrtek, 18. t. m. oglasila bela žena; kruta smrt jim je iztrgala iz naročja lepega mladega sinčka prvorojenčka, komaj osem mesecev starega Oskarja. Pogreb se je vršil naslednjega dne ob 3. popoldne. — Lepo število naših rojakinj in rojakov je opremljalo malčka na zadnji poti, na pokopališče San Jerónimo v Alberdi. Užaloščeni materi in očetu izrekamo vsi člani J. P. D. nagiskre-nejše sožalje.
Izseljenec.
Društvene vesti
Dramski odsek "Iskre" nastopi v ne deljo, 12. maja, v dvorani Češkoslovaškega kluba z zanimivo dramo v treh dejanjih "Prokleta last". Igra je nekaj novega za naše tukajšnje občin stvo, ki doslej še ni imelo prilike videti socialno dramo, katere avtor ni pisatelj niti intelektualec, marveč pre prodt delavec, kateri je dramo podal kot se je vršila v resnici, brez olepševanja in pretiravanja.
Da bodo pa naši izseljenci vsaj nekoliko poučeni o osebah, ki v igri nastopajo, jih hočem tu na kratko opisati.
Vsa tri dejanja se v ríe v hiši, ki je last upokojenega župnika Ignaca liro vatina; prvo dejanje na Veliko noč zjutraj, drugo dve uri kasneje, tretje pa tri mesece pozneje.
Ignac Hrovatin, 05 let star, je še čil in energičen mož; na nepravilen način je prišel do promoženja, ki bi šlo po pravici njegovemu bratu Matičku, ka teri je bil poročen na domu s pridno in pohlevno ženico Leno. Iz njunega zakona je 24-letni Karlo.. ki ye je imel poročiti z neko Zofijo, a je stric Hrovatin to zvezo preprečil. Hrovatinova dekla Ivati, 32 let stara, je energična in zvita ženska, ki bi. rada poročila Karlota, od Hrovatina pa nasilno zahteva, naj ji prepiše premoženje.
Anica, Katina nečakinja, je 9 let sta ra. Ker sta ji oče in mati umrla, jo je Kati vzela k sebi, z njo pa postopa kot trdosrčna mačeha.
Poleg teh glavnih oseb nastopajo še druge: Vencelj, Hrovatinov prijatelj, ki bi rad poročil svojega nekoliko zaostalega sina s Katro, ker ve, da bo po dedovala po Hrovatinovi smrti veliko premoženje; Tonček, pastir pri Hrva-
DARUJEM
povečano sliko v barvah za vnakih « fotografij, ki stanejo od f 3 d»lje. fla*
atelje je odprt tudi ob nedeljah in pravnikih
JUGOSLOVANSKI FOTOGRAFSKI ZAVOD "SAVA"
Sava Jovanovič — San Martín 608, Buenos Aires
ROJAKI!!
PRI ŽIVCU
v znani restavraciji, boste najboljše postrežehi.
£BfRALJŠČE SLOVENCEV.
Ljepi prpstpri, pripravni za »vatbe — Prenočišča $ Q.7Ó
Za obilen obisk se priporoči eenj. rojakom lastnik
EMIL 2IVEC PATERNAL Osoiio 5085
tinovih, vesel in razposajen dečko; Ja nez, 50-letni cerkvenik, pravi tip po zabljivca; škrl, 52-leten kmetič, ki zaman išče usmiljenja pri Hrovatinu, kateremu je dolžan; Jurij Pivžič, k» ima že 53 let, pa se tudi poteguje za Katro. V zadnjem prizoru nastopijo sosedje in orožnik.
Hrovatina zadene koncem drugega dejanja kap in takoj umre. Kati podeduje •premoženje in je tedaj prepričana, da jo Karlo vzame; fant je pa ne mara. Užaljena ženska začne misliti na maščevanje, katero skuša tudi izvršiti. Kako se grozna drama preteklosti konča, to pa boste videli na dan uprizoritve.
Režiser.
D. K. D. "ISKRA" V C0RD0BI
Vabi naše izseljence na veliko društveno prireditev, ki Be bo vršila v NEDELJO, 12. MAJA, v Češkoslovaški dvorani, ul. 10 štev 146D — Barrio . TaUires
SPORED:
1.	Dcklamacija v kasteljanščini
2.	Patje okteta
3.	"Putnik", prizor v hrvat. jeziku •i. Deklamacija
5. Socialna drama v treh dejanjih:
"PROKLETA LAST" Po sporedu prosta zabava s plesom« Svira dobro izvežban društveni tam* buraški odsek. Začetek točno ob i. popoldno. Vstopnina: moški $ 1, ženske prosto. K obilni udeležbi vabi
ODBOB
KROJACNICA IN TRGOVINA
GORICA
Nudi cenj, rojakom veliko izbero najboljšega blaga po zmer. nih cenah.
Delo in postrežba prvostna.
Priporoča se
FRAN LEBAN
Avda. del Campo 1080
U. T. G'J-3102	Bueno« Air*
Izseljensko društvo "Tabor"
vabi na
Veliko prireditev
ki so bo vršila 5. MAJA v ARMENSKI DVORANI, nI. Acevedo 1353
(poldrugo kva.lro od Ri v ere 700 in ravno toliko od Canninga 1100)
SPORED:
1.	Vlarh: Ouverlura iz opere "Fedora", izvaja orkester "Tabora"
2.	I. Laharnar: "Pozdrav", mešan zbor "Tabora"
3.	V. Vodopivec: "Naročilo", mešan zbor "Tabora" i. Jadranka: "Rodoljubom!" dekl. Irenft Jekšetova
5.	D. Jr.nko: "Rojakom", poje zbor G >P. D. iz V. Devoto
6.	A. Nedved: "Popotna", poje zbor G. P. D. iz Villa Devoto
7.	E. Adamič: "Kresovale tri devojke", mešan zbor "Tabora"
ODMOR
8.	Mflčinski:
"CIGANI"
Velika zabavna igra v treh delanjih in z eno sliko, z godbo, petjem in kupleti; sodeluje preko petdeset oseb! Godi se v predvojni dobi v malem slovenskem mesteca
OSEBE
Sodni nadzornik .................".,..	Srečko Spula
Sodnik ..............................................................Ivan Bergjnc
Radoslav Zajec, avskultant .....................Vlado Blaznik
Peter Brenk, sodni sluga ......................Gustav Dečman
Dr. Veselko, odvetnik ................................Martin Keber
Gospa Puc, gostilničarka pi "KronI"...	Kati Jekšetova
Anica Puc, njena hčerka ..........................Amalija Berginčeva
Rezika, natakarica ......................................Leopolda Blzjakova
Cvetan, član slov. drame ............................Anton Bavčar
Cvetana, njegova žena .............Marija Mavčeva
Njun sinko ......................................................Janko Blaznik
Cerne, v njuni družbi ..............................Leopold Komel
Juro Brajdič, cigan ......................................Valerij Godina
Daniel Brajdič, cigan .....................Sllvan Pečenko
Marija Brajdič, ciganka .....................M rija Blaznlkova
Katarina Brajdič, cikanka ....................Matilda Zugwitzeva
Dr. Pacek, zdravnik ...................Bernard Primožič
Pisar ..........................................................Maks Bizjak
Orožnik......................'..................Franc Husu
Gostje, pevci itd.
Prireditev prične tečno ob i. popol. in bo trajalo do polnoči. VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske S 1.—; člani in članice: prostovoljni prispevki
Po sporedu: VELIK PLES in PROSTA ZABAVA
NOV! LIST
Stran 1
|nil!!llll]|||||||||||IUI!lllllllllllll!IIIIIIIIIIH
IIIIIIIIII1K
1 *
SLOVENCI DOMA IN DRUGOD

VESTI IZ DOMOVINE 1
.—— i
trgovinski odnosaji z
ITALIJO
Pred nedavnim je Must<olinijeva vla da uvedla nove omejitve glede uvoza k drugih držav; znižala ga je za 10 do 15 od sto, da bi zmanjšala pasivnost svoje trgovinske bilance. Z novici ukrepi je bila zadeta posebno moč-
tudi Jugoslavija, ki mnogo izvaža v Italijo.
Dekret rimske vlade je bil objavljen v času, ko se je Jugoslavija baš pripravljala na nova trgovinska pogaje-nja s sosedno kraljevino. V trgovskih krogih je nastalo precejšnje vznemirjenje in jugoslovanski poslanik v Ri •"u je interveniral pri italijanski vladi.
Ta intervencija je pomagala v toliko, da je Italija pristala na sledečo *ačasno ureditev: za Jugoslavijo nove omejitve ne bodo veljale vse do kon-Ca junija t. 1. Jugoslovani bodo emeli
tri mesece uvažati v Italijo toliko, kolikor Italijani pokupijo.
S tem imata obe državi prilike in ^"a dovolj, da končnoveljavno uredi-ta svoje medsebojne trgovinske odno-Saje.
NOV FRANCOSKI POSLANIK V BEOGRADU
Za novega francoskega poslanika v Pogradu je bil imenovan g. Dam-ki je bil doslej svetnik francoska veleposlaništva v Rimu.
PRED VOLITVAMI
. Prihodnjo nedeljo, 5. maja, bodo v Jugoslaviji skupščinske volitve. Volilna agitacija je v polnem razmahu in stranke živahno delujejo, da bi si zagotovile kar največ glasov.
Brzojavna vest iz Beograda je te dni javila, da je vrhovno sodišče že odobrilo Jevtičevo vladno vsedržavno listo in pa listo takozvanega opozicio-nalnega bloka, ki ga vodi dr. Maček. Sedaj bodo končno najbrž utihnili V6Í oni, ki so v zadnjih tednih širili a-larmne vesti, da volitev sploh ne bo, ali pa da bodo, vendar pa da bo vlada prepovedala listo dr. Mačka itd.
ŽRTEV PLANIN
Dne 31. marca se je v Kamniških planinah, na Brani, smrtno ponesre-čil 26-letni trgovski pomočnik iz Ljubi jane Mirko Mulej. Ko je plezal po «ležišču, se mu je spodrsnilo in je padel v 60 metrov globok prepad. Njegovo truplo je našla naslednje jutro ekspe-dicija celjskih turistov. Mulej je letos prva žrtev planin v Sloveniji.
2ALOSTNE PRILIKE
V premogovniku Ladanje dolnje, v Srbiji, je stopilo v stavko 180 rudarjev, ker jim že več tednov niso izplačali mezd. Še hujše so prilike v rudniku "Srbski Balkan", ki je last nekega bivšega ministra. Tam je zastav kalo 600 delavcev, ker že dva meseca in pol niso videli denarja.
il
VZGOJITELJ KRALJA PETRA II.
Z ukrepom kraljevskega nameetni-štva je bil imenovan za vzgojitelja mladega kralja Petra II. senator Jere mija Živanovič. Skrbel bo za šolanje in vzgojo mladega vladarja.
ODMEVI PUPINOVE SMRTI
Ob smrti dr. Mihajla Pupina, velike ga Jugoslovana in svetovnoznanega u čenjaka, ki je preminul v New Yorku, kjer je bil profesor na columbijski u-niverzi, prinašajo domovinski lifti ob širna poročila o njegovem življenju in delu. Poudarjajo, kako je za časa mirovne konference prišel v Pariz, na Pašičev poziv, ter vplival na Wilsona, da se je zavzel za Jugoslavijo. Listi navajajo pokojnika kot vzgled moža, ki je kot reven izseljenec odšel z doma brez slehernih sredstev, a si je z delom in vztrajnostjo priboril odlično meato v krogu najbolj imenitnih znan stvenikov in izumiteljev sveta.
SKALA SE JE UTRGALA
V gorski vasici Zagradu, občina Radeče na Dolenjskem, se je pripetila nesreča, ki zgolj po najključju ni zahtevala človeških žrtev. Iz neznanega vzroka se je utrgla na hribu velikanska fkala in se zvalila v dolino, podirajoča pred seboj drevje, kakor trav ne bilke. Pod hribom, s katerega ee je skala zvalila, stoji domačija Leopolda Globevnika. Družina, ki je v hiši ra-vuo čakala na zajtrk, je mislila, da je potres. K sreči je zadelo hišo le manjše kamenje, ki se je od skale odtrgalo, dočim je skala sama drvela mimo ter fie ustavila v bližini hiše. Ako bi bila zadela hišo velika skala, bi bila popolnoma zdrobljena in ubiti bi bili vsi prebivalci. Vendar pa je gospodinja dobila tako hude poškodbe, da 60 jo morali odpeljati v ljubljansko bolnišnico. Cospodarja in mlajšega sina je podirajoči se strop le lažje poškodoval in se zdravita v domači oskrbi.
DENAR V JUGOSLAVIJO ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE
V 6 DNEH
Ako želite poslati svoji obitelji denar v domovino za Velikonočne praznike, uporabite naš način nakazovanja denarja: CENENE BRZOJAVNE POŠILJKE, katerih vsota se izplača prejemniku približno v 6 dneh, in sicer brez slehernih stroškov in odbitkov.
PORABITE PRILIKO, KI VAM JO NUDIMO
Spomnite se, da je naš Jugoslovanski oddelek odprt od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 11. Po delu nas lahko obiščete ter v neko liko minutah vložite ali dvignete denar, ali pa ga pošljete v domovino.
Ako ne morete priti osebno, obrnite se na nas pismeno.	Odgovorimo Vam takoj.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 f?UEYRREDON \ 75 Av. Cgral. Mitre 301	Córdoba 12g3
a(Avé|janet)á)	(Rosflrlq) ,
Družinska žaloigra
Kapusta Tomaž od Sv. Križa pri Do bovi je imel sina Pavla, ki je ležal že ¿esto leto v postelji zaracu neozdravljive sušice. Oče tega že od nekdaj ni maral, ker je živel v mišljenju, da Pavel ni njegov ¿'in. Zato je bil tudi sin največkrat gladen, ker mu razen brata Jožefa, ki pa ni bil stalno doma, nihčo ni hotel streči. Tako je zad nji čas ostal več krat celo po več dni brez jedi.
Te dni, ko so pretakali vino, ga je začel oče spet zmerjati in se ga je celo dejansko lotil. Sin pa je imel pri sebi v postelji nož in revolver. Z zadnjim je hotel očeta prestrašiti in je u-strelil. Pri tem pa ga je po nesreči zadel v roko. Ko ni je oče rano zavezal, je prišel nad sina s polenom. Ko je sina tiščal s celim telesom na posteljo, mu je ta zabodel nož v život. Smrtno ranjeni oče je kmalu nato izdihnil. Eden od bratov je nato udaril Pavla po glavi in ga močno poškodoval. Pavla so drugi dan v spremstvu orožnikov odpeljali v bolnišnico.
Ko so mrtvega Kapusto nesli na po kopališče, je padla krsta nosilcem na tla, odprla ter se je truplo zvalilo ven, kar Je povzročilo med ljudmi velik strah, zlasti še, ker je vsa ta žalostna zgodba povzročila med ljudstvom veliko razburjenje. Ljudje obsojajo mrtvega Kapusto, ki je bil sam kriv, da se je njegov nesrečni sin tako daleč izpozabil.
Idrijski prostovoljci
Brž ko se je raznesla vest, da bo treba na vojno v Abesinijo se je večini, zlasti mataram skrčilo srce. Nekateri pa so bili celo veseli da zginejo, pa četudi v eunrt, saj lakota, ki jim grozi z dneva v dan ni nič hujša. Fašističko časopisje je tedaj vrglo vest o številnih prostovoljcih. Morda je to za nekatere kraje llulije res, čeprav bi brez dvoma podrobni podatki poka zali popolnoma nasprotno, od tega kar dakazujejo fašistični časopisi. To hoče liio zlasti po vdan ti za naše kraje. Kot prvi in najbolj prepričevalen vzgled naj nam služijo idrijski prostovoljci. V Idriji t>o se prijavili za Aljesinijo štirje, in sicer: Jože Jazbinšek, ki si je prostovoljno nadel ime Jacobini, ¿lian fašist in pretepač, ro;en v Šiški pri Ljubljani, od kjer je takoj po vojni prišel v Idrijo; Cveto Pišiar, ioo rijan Jurman, oba rezervna oneirja, ter neki Jež Rudolf. Vsekakor tile ne bodo predstavljali posebne zgube.
Vesti s Ponze
Z otoka Ponze, kamor je bilo konfi-niranih tudi mnogo Jugoslovanov iz Italije, poročajo, da so tainošnje fašistične oblasti aretirale preko ;iOU političnih jetnikov ter jih odvedle v Ne-"Pelj, kjer jih bodo sodili radi upora. Zgodilo se je to tako le: v skladu z do ločbami glede konfinacij, etnejo kon-iiniranci, ako imajo zadostna sredstva, stanovati v zasebnih hišah, dočim drugi politični jetniki prebivajo v sku pnih barakah. Iz nerazumljivih razlogov so oblasti na Ponzi odredile, da rodo morali odslej vsi prebivati lc v barakah. Konfiniranci so radi tega za čeli protestirati in z bolje stoječimi so potegnili tudi oni, ki *o bili že radi pomanjkanja sredstev primorani žive ti v pustih barakah. Oblasti so tedaj brezobzirno nastopile ter aretirale, ka kor že rečeno, preko 300 konfiniran-cev. Število zaprtih kaže, koliko ljudi mora biti konfiniranih na nezdravih italijanskih otokih.
NA POSTE1 JI ZGOREL
V vasi Lapandi pri Batini v Bački je neke noči posestnik Arkadij Pali-kavič prišel pozno ponoči domov, zakuril v železni peči, primaknil posteljo k peči in zaspal. Ponoči pa se je vnela slamnica, na kateri je ležal, in zgorela s Palinkovičem vred. Sosedje eo našli njegovo tniplo vso ožgano mačinom' v veliko nadlogo.
j naslednjega jutra. Zanimivo je, da si je Palinkovič, ki je imel sedaj komaj 40 let, že devetkrat sam hotel vzeti življenje. Pred desetimi leti je bilo prvič, ko se je hotel obesiti, pa so ga rešili. Različne samomorilne poskuse je izvršil potem še osemkrat in so ga vselej rešili še pravočasno. Zdaj se mu ne bo treba več truditi s samomorilnimi poskusi.
CIGANSKA SVATBA
V Cirkovcih na Dravskem polju je imela nedavno ondotna ciganska kolonija pravi ciganski praznik. Poročil se je ciganski par iz rodu Hudorovi-čev, ki stanuje na občinski gmajni. Ni bil to ravno mlad par, temveč že starejši, saj ima že šest nezakonskih otrok. Za to "gostuvanje" je vladalo v Cirkovcih veliko zanimanje. Pa so cigani napravili tudi veliko reklamo. Že celih 14 dni so pobiralo ciganke pri kmetih mile darove za gostuvanje, na katero so povabili ne samo cirkov-škega župana in župnika, temveč celo svQj'ega ciganskega kralja, ciganskega primasa iz Madžarske.
Osnevatelja kolonije, dva cigana, sta dobila med vojno domovinski list v občini Cirkovcih, ker jih niso vedeli kam drugam poslati. In ta ciganski par ima danes že 43 naslednikov in jih bo še več, če ostanejo vsaj pri takem zdravju, kakor so. Dve ciganski deklici sta se zadnjič zanimivo pogovarjali med seboj. Prva je rekla: "Čim dovršim ljudsko šolo, pojdem služit." Druga, že zdaj ciganska lepotica v 13. letu starosti, pa je glasno odgovorila: "Služit ne grem. Cigani moramo vendar po svetu!"
Cirkovčani si kajpak želijo da bi šli vsi cigani odtod po svetu in da se tudi ne bi nikoli več vrnili, ker so do-
Raznarodovalno delo
Rimski "Giornale d'Italia" je objavil zadnje dni preteklega meseca dalj še poročilo o uspehih raznarodovalne-ga dela, ki ga na Primorskem vrši I-talia Redenta. V poročilu je rečeno, da je delo ustanove naleteio v začetku na velik odpor v družinah in' v cerkvi, vendar pa da je ta odpor sedaj zlomljen. Leta 1919 je imela "I-talia Redenta" v Julijski krajini samo tri otroške vrtce s skupno 200 otroci, danes pa jih ima 172 s preko 8.300 otrok do šest let starih. Vrtci se ustanavljajo v slovenskih in hrvatskih krajih in nekateri celo prav blizu jugoslovanske meje.
Poročevalec z velikim zadovoljstvom ugotavlja, da raznarodovanje — oziro ma "kulturna penetracija", kakor on to reč imenuje — zadovoljivo napreduje ter da se italijanski jezik danes no rabi le kot službeni jezik vxsloven-skili krajih, marveč, da je postal potreben za občevanje med starši in o-troci, ki no razumejo več jezika svojih staršev, nego govore samo italijanski!
Za ta "uspeh" je seveda poročevalec rimskega lista ves navdušen. Mož jo seveda pozabil razmišljati o tem, kako bi bilo, ko bi slučaj nanesel, da bi so on, kot Italijan, moral učiti dru gega jezika, ako bi se hotel razumeti z lastnimi otroki...
Po ječi policijsko nadzorstvo
Pred nedavnim se je vrnil iz zaporov Ivan Maričič iz Zagorja. Obsojen je bil na sedem let ječe od posebnega sodišča za zaščito države. Vsled zadnjih dveh amnestij jo bil oproščen skoro štirih let. ječe a ponovno obsojen na tri lela policijskega nadzorstva. Tako se, kljufT'temu, da je doma, ne more svobodno kretati.
liko vojašnice s potrebnimi skladišči za municijo in drugo. Dela se sedaj končavajo. Zaposleni so bili in so le Italijani.
Premestitve in imenovanja duhovnikov na Goriškem
Z odlokom goriškega nadškofa Mar-goltija so se izvršile pred kiatkim tete pomembne spremembe v duhovniš ki .službi na Goriškem:
Znani župnik Dorbolo iz Rezije, ki je bil po premestitvi slovenskega žup-r.ika Fona edini duhovnik v Ajdovščini, je premeščen v Zgonik na Krasu (torej spet med slovenske farane!). Pravijo, da je bil kazensko premeščen — Na njegovo mesto je zdaj imenovan župnik Srečko Gregorec.
V sv. Križu na Vipavskem, ki je bil po konfinacij i Srečka Rejca brez duhovnika, je prišlo do pomembnega i-monovanja: italijanski pater o. Vetto re da Rovigo, ki vodi znani kapucinski samostan v Sv. Križu, jc imenovan za začasnega upravitelja sveto-kriške župnije. Ta popolnoma slovenski kraj je torej še vedno brez slovenskega duhovnika; Zanimivo je, da sta bila do sedaj že dva naša duhovnika iz te fare (Ivan in Srečko Rejec) kon-finirana. Prvi je sedaj prost, a ni več Sv. Križu, drugi pa je še vedno v kun finaciji.
Za duhovnika v Idriji ob Bači pa je imenovan z istim odlokom g. Valentin Pire.
Dr. Mirko Brum&t v Gorici pa je bil povišan v kononika
«¡vi
UpANJE . VLJUDNOST... VARNOST.. HITROST
Banco Argentino
DE AHORRO Y EDIFICACIONES
Prodaja vozne listke za v Jugoslavijo in Italijo
ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse parnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviika kupne cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih.
DENARNA NAKAZILA
Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE
Vprašajte za pojasnila nstmeno ali pismeno vedno le v vašem Jeziku, ker postregli Vam bodo vaši vestni rojaki.
lando Argentino
PE AHORRO Y EDIFICACIONES
CORRIENTES 562	CORRIENTES 562
BUENOS AIRES
Delavske prilike v Ilirski Bistrici
Kot po drugih večjih in manjših dustrijskih krajih večjih in manjših industrijskih krajih, vlada tudi med delavstvom v Ilirski Bistrici velika beda. Novi štirideseturni delovni tednik ni prav nič zboljšal njihovega po ložaja, pač pa obratno. Veliko delavcev je brezposelnih, le nekateri delajo stalno, a se zaradi malega zaslužka in razmerima dragih življenskih potrebščin le s težkočo rijejo naprej. Največ delavcev je prej stalne, zaposlovala tvornica testenin, ki pa ima zaradi konkurence italijanskih tovarn testenin čim delje manj dela. Le nekateri delajo stalno, drugi pa le po 2, 3—-4 dni v tednu. Ker so mezde skrajno nizke, dobijo delavke 8.80 lire na'uro, delavci pa nekaj nad 1 liro. Kako naj preživlja s takim zaslužbom sebe in družino, si lahko mislimo.
Zadnje časo je zaposlenih nekaj več delavcev v lesni industriji, ki dela s polno paro. A to se mod delavstvom .le malo pozna, zlasti ker sindikat povsod forsira le priseljence.
Vojašnice ob meji Kakor znano, so v Postojni, ob jugoslovanski meji, zgradili že štiri ve-
Fašistična prireditev v Divači
Pretekli mesec, je priredil "dopolo-voro" iz Divače, Vransko doline, ško-cijana. Rodika, Lokve in iz drugih o-koliških vasi večjo proslavo v Divači. Potekla v znamenju vseh fašističkih proslav z godbo, govorancami in brez navdušenja. Mussolinijevo pozo je zavzel prosluli paša sežanski cavaliere Grazioli. Ljudi se je zbralo še precej, to pa vsled načina in vsled prisiljenega tiranja k proslavi. Vsi člani "do-polavora" so namreč prejeli povabilo, na ime in vsak je moral to vabilo pri prihodu na prislavo izročiti v pisarni. Tako so táhko ugotovili kdo se ni u-deležil te komedije in « tem so ga seveda vzeli v poseben zapisnik in posebno kontrolo. Večji dtl programa je spopolnil ples, ki so se ga udeležili največ le priseljeni italijani in le malo mladine, ostali pa .so se polagoma porazgubili na domove.
Smrtna kosa
V	Kranji vnSi pri Dutovljah je u-mrla sedemdeset let. stara vdova Antonija šloka.
V	rudniku pri Hernehausenu (Son-rlinge, Westfalska) se je smrtnd ponesrečil Aloiz Ferjančič iz znane Per-jančičeve rodbine v Idriji. Pokojnik, ki je imel komaj 27 let zapušča še mlado vdovo in tri nepreskrbljene o-tročičke.
Valerio Godina
KONSTRUKTER
zdravstvenih naprav Konstrukcije, popravila in preuredbe v"seh v r s! t
Velika
izbera modernega mozaika
U. T. 59 Paternal 1925 12 de OCTUBRE 1606 Bs. Aires

Hotel Balcánico
LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY
25 DE MAYO 724	BUENOS AIRES
ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE.
ZDRAVNIŠKI KONZULTORIJ
Dr. ja Adolfa Pejsohoviča
zdrave
KAPAVICO obeh spolov. Zdravljenje po dr. Ren-nerjevi koloidalni metodi
■ <1
SIFILIS — ŽENSKE BOLEZNI — REVMATIZME
Sprejema vsak dan od 14. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12.
AVDA. SAN MARTIN 2417 — BUENOS AIRES
NOV! LIST


ZAPOUK IN ZABAVO
K*


'/K
r/s>
NEKAI O KITAJCIH
Kitajcev navadno ne smatramo za moderen in civiliziran narod, vendar je njihova civilizacija neprimerno sta rejša, kakor civilizacija bele rase. Kitajsko zgodovino je mogoče zasledova ti skoro pet tisoč let nazaj, pa so že takrat znali topiti in kovati razne kovine. Naši evropski predniki so se še doati, pozneje ukvarjali s kamenitim orodjem. Pred tisočletji so Kitajci iznašli pismene znake in začeli izdelovati papir. Zvezdoznanstvo so razvili do znatne višine, uredili so si zaneslji vo koledarsko leto in iznašli so ure, namreč one ure, ko je čas merila ka pljajoča voda. V davnih časih so že poznali kompas, uredili so si dober sistem knjigovodstva in računstva ter si izdelali pripravna merila in uteže.
Kitajci so si že v davnih časih izdelali razno poljedeljsko orodje, znali so izdelovati tkanine, plesti ribiške mreže, risati, slikati itd. Njihovi porcelan ski izdelki eo prava umetnost. — Kitajci so že davno poznali umetno namakanje zemlje, kopali so kanale, premenjavali toke rek, gradili mostove in ceste in rabili prometna sredstva na kolesih. Nikakega znaka ni najti, da bi bili davni Kitajci kdaj bivali v votlinah.
Velika Kitajska iznajdba je tudi bila, ko so si udomačili sviloprejke in se naučili presti in tkati evilo. Udomačili so si govejo živino, konje, ovce, prašiče, pse in razno perutnino, vse to so dosegli že pred 48 stoletji, ko je bila Evropa še divjina.
Pred mnogimi stoletji so se Kitajci naučili izdelovati smodnik, ki ga pa niso porabljali za ubijanje, kakor mi civilizirani ljudje, ampak ža umetni ogenj in rakete pri raznih svečanostih.
Kitajci so priden, pometen in iznajdljiv narod, toda ne bojevit. Zdi se, da želi ta narod imeti mir za vsako ceno. To je menda vzrok, da si zadnja leta mala Japonska dovoljuje take es-lcapadc napram Kitajski. Ni izključeno, da si Japonci končno podjarmijo veliko Kitajsko, toda uničili je ne bodo. Pred stoletji so Kitajce podjarmili Manžuri in jim vsilili svojo dinastijo, toda Mandžuri so že davno utonili v 400-milijinskem kitajskem narodu, — Tako se zna zgoditi z Japonci v teku nekaj stoletij.
OTOK MIRU
Otok Tahiti, je pravi otok miru v tihem oceanu. Ne pozna plemenskih in razrednih bojev. Prebivalstvo tega otoka, kakšnih 4500 duš, večinom domačini, Kitajci in le 400 belili priseljencev, živi srečno in brez skrbi ter zavisti tja v en dan kajti narava jim daje sama, kar potrebujejo za življenje.
V 75 letih, odkar je to ozemlje francoska last, ni bilo še nikoli kakšnega pomembnega spopada med Francozi in domačini, a seveda se francoske o-blasti same trudijo, da ni povodov za slabo voljo.
Na Tahitiju je vsakdo deležen najširše svobode. V Papeteju, glavnem mestu Tahitija, vidiš poleg ljudi, ki so oblečeni pv> zadnji evropski modi, takšne,ki hodijo bosi in skoraj nagi. Civilizacija jim očitno ne imponira. Ameriški časnikar Greene dela sedaj v Ameriki veliko propagando za obisk Tahitija. če se mu ta posreči, bo seveda kmalu konec otoka miru in sreče.
NE BOJTE SE MRZLEGA ZRAKA!
Gibanje na svežem zraku je zlasti pozimi zelo zdravo. Zrak je tedaj čistejši in telo mnogo bolj okrepča in o-sveži kakor poletni zrak, ki je navadno soparen.
Ljudje, ki se vračajo pozimi s sprehodov, so rdeči v obraz ko sveže jabolko, razigrani so in oči jitn kar žare, Zrak je prav temeljito ožiščen po snežnem metežu. Vdihavanje tako o-čiščenega zraka je za pljuča zlata vredno. Ostri zrak pospeši krvni obtok in srce utripa močneje in hitreje.
Sprehodi in izleti pozimi t<o zdravju mnogo koristnejši kakor še tako naporne ture poleti. Zimski zrak da telesu odpornost, poživi živce in razbi-stri duh. Seveda se ne sme človek ob mrzlih dneh, kadar gre na sprehod, vleči ko megla, temveč mora junaško korakati, da ga ne zebe. S tem se pos peši krvni obtok in človek se sam pri jetno pogreje. Slabotni in starikavi ljudje naj bi si vrhnje oblačilo pred sprehodom pri peči pogreli. Predebela ¡ obleka ni preveč priporočljiva. Vrat naj bo prost, ruto si pa naj ovijejo o-krog vratu samo bolehni. Vrat je treba utrditi, kakor si ga utrjujejo mornarji; potlej bo za 99 odstotkov mnnj fo-ehladov, hripavosti in katarjev. — Zrak je treba vdihavati skozi nos, da se vsaj nekoliko ogreje, preden pride v pljuča.
Kadar je hudo vetrovno, si izberemo pot ob hišah ali v zatišju grmovja in dreves. Kadar gremo iz in&.'ta, poj dimo zmerom proti vetru, nikdar z ve trom, kajti veter, ki veje za nami iz mesta, nosi s seboj drobcene delce pra hu, škodljive klice in drugo nesnago.
Najmilejši in najšisteiši je zrak v gozdu. Le ven, kadarkoli se le da! — Doma pri topli peči je nemara prav prijetno , za zdravje pa ni nič prida. Človek se pcmehkuži. Vsaj uro sprehoda na dan. V pisarno ali na delo se da priti tudi po ovinkih, zato rajši pol ure prej zdoma, pa se sprehodimo. Najprimernejši čas za sprehode je zju
KRIŽI IN TEŽAVE
Dr. Leon Brunčko
(Nadaljevanje
m Vdova je bila pričakovala, da ji bo mož vsaj po smrti zapisal polovico ali večji del posestva, ker je pri poroki ni bil vzet v soposest. Zato se je tudi «nih par dni, kar je Gašper ležal pred svojo smrtjo, plazila okrog njegove ibolniške postelje, stregla svojemu možu in se mu dobrikala, meneč, da ga s tem pregovori v svoj prid. Ko pa je videla da ji je nakana izpodletela, je vso svojo jezo in togoto obrnila proti Tonetu.
Tako tudi danes. Ko se je bila znesla nad Hanzo, je še nakaj časa stikala okrog oglov, da najde kak neposredni povod za ploho psovsk, s katero je nameravala obsuti služinčad, čim so povrne od maše. Skozi kuhinjo odzadaj so je vrnila nato v hišo, prebrskala še vežo in vstopila nato v večjo gostilniško sobo na levi. Kakor o-bičajno je tudi sedaj vzela iz steklene omare večjo kupico, si natočila vina in ga izpraznila na dušek. Potem je z ropotom prestavila par stolov,' zaklenila pecivo in usmerila korake pro ti boljši, manjši sobi.
Tam je sedel Tone, pred seboj je i-mel kup knjig, pisem in računov. Toda, kakor da je miza prazna, je zrl zamišljeno predse, podpirajoč glavo ob dlan. Lasje, ti bujni, črni lasje so
ŽENSKI KOTIČEK
KAKO RAVNATI Z VOLNENIM BLAGOM?
Da pravilno ravnamo z volnenim bla goen, moramo poznati najvažnejša svojstva sirovin, ki sestavljajo blago. Posebnosti volnenih tkanin so sledeče: Ako jih pe.remo v vroči vodi in jih mencamo, tolčemo, ovijamo, so vlakna zverižijo, da niso več enakomerna. — Volnenih oblek torej ne smemo prati v vroči, kvečjemu v mlačni vodi ter jih zelo no mencajino, niti ne ovijaj-rno. Obesimo jih, da se same odtečejo.
Vsako volnetno blago bi moralo biti pred upo.rabo dekatirano. Dekatirati so pravi blago prepojiti s paro; na ta način se lesk nekako omili in tkanina so vskoči, da se pozneje na vlagi ali dežju nič več ne izpreminja. Dobra blaga navadno dekatirajo že v tovarnah. Da se prepričamo ali je blago dekatirano, odrežemo manjšo krapico, jo zmočimo in potem posušimo. Ako je ostala neizpremenjena, t. j. ako je ohranila prvotno barvo, lesk, obliko in gladkočo, tedaj vemo, da je bilo blago že v tovarni dekatirano. V nasprot nem primeru damo blago v kemično čistilnico dekatirati, kar ni zelo drago. Krojači in šivilje pa tudi same opravijo dekaturo, ki je za vsako boljše blago potrebna. V ta namen treba zmo čiti precoj močno in veliko krpo, jo razprostreti narobe po blagu in likati preko nje z vročim likalnikom tako da para dobro prodre v vlakna. Blago se pri tem navadno vskoči. Po vpli vu likalnikove vročine, ki pa ne sme presegati 100 stop. C, vlakna otrde, tkanina pa postane elastična, da se te lesa lepše oprime. Volneno blago se no sme namakati in ne sme mokro le žati na kupu, sicer dobi plesnive madeže. Tudi so ne sme blago prenaglo ohladiti, ako smo ga prali v topli vodi ali smo ga imeli v gorkem prostoru; vse to namreč škodljivo vpliva na vlakna.
Razredčene kisline volne navadno ne poškodujejo, pač pa jo vničijo razno lugaste raztopine. Pri pranju volnenih 6tvari sa zato poslužujmo milih kemikalij, n. pr. boraksa ali zelo razredčenega salmijaka, ki deluje čistilno, a ne razdeja barv in niti.
t ra j; zaspanci pa lahko gredo na zrak tudi po večerji.
Torej redno vsak dan na sprehod. Pa ne šele jutri, kar danes! Odlašanje ni nikoli nič prida.
i ALBERT BELTRAM
•
J	priporoča cenj. rojakem svojo
J	trgovino črevljev, šolskih po-
•	trebščin in tobukamu. Ima ve-
•	liko izbero copat in nudi naj-
J	bolj ugodne cene
•
!	Dto. Alvarez 2288, esq. Trelles
Expreso „G0RIZIA"
Najstarejše prevozno podjetje za mestp in na vse strani dežele Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle Bompland No. 709
Začenja pri ul. Dorrego 931, višina Triunvirato 1S00 U. T. 54 Darwin 5172 ir. 2094
TOVARNA MOZAIKOV
TEOLINDO RODRIGUEZ
Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmorja
Koncesijonar portlandskuga cementa "SAN MARTIN"
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJ ALA
KROJACNICA
LEOPOLD UŠAJ
MUDI CENJENIM KLIJENTOM NAJBOLJŠE BLAGO IZ ANGLEŠKE TOVARNE "CAMPE R"
CENE ZMERNE
Diplomirana Krojačnica
GARMENDIA 4973 — PATERNAL
(Pol kvadre od žel. postaje)
MALI OGLASI
Añasco 2763
BS. AIRES
U. T. 59-1925
Postaja Paternal
«aiai?3)ftf¡a)^|pj¡af¡¡]j¡¡]i;
HOTEL PENSION VIENA
SANTA FE 1938 BUENOS AIRE8 U. T. 44 Juncal 5207
Oddajajo se lepe zračne sob« i zdravo In domačo hrano od % t.— dalje.
POSTREŽBA PRIJAZNA
Posamezen obed t 0.70 DOBRE ZVEZE NA VSE STRANI Rojakom In rojakinjam se priporoča
E. KRAVANJA

l'AlW
¡SI Peter
Sorodnikom in znancem naznanjam, da sem prejel z doma tužno vest: v nedeljo, 31. marca, je preminul v Avčah m0j ljubljeni brat
¿mm
íífM star 26 let Njegovi ' :emsk< ostanki poči-I vajo na domačem po kopališču, kjer je bil pokopan po cerkvenem obredu. N. v m. p.! ALOJZIJ SULIGOJ Juenos Airea, 25. aprila 1932.
KROJACNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga s« priporoča SEBASTIAN MOZETIČ O »o rio 5025 — Paternal
ŠIVILJA - MOD1STKA
izdeluje fine in navadne obleke p« najnovejši modi in zmernih cflnah
Anioa B. Uoiscak Calle Nueva York 3766 (blizu postaje V. Devoto)	UT. 50-0944
DR. MIGUEL F. VAQUER
Zdravnik bolnišnic Rawson ki Sala-lerry. — Clínica General de Niñoa. 1 inogasta 5744	UT. Liniers 54»
POZOR!
Slov. babica dip!. v Pragi in Bs. Airesu, specializirana v porodniških in vseh žensKih boleznih s ¿5 letno prakso sa priporoča slov. ženskam, ki se čutijo oolne. — Prvi pregled brezplačen. — Sprejema od 7—-21 in ob nedeljah od U—/u ure. bprejema tudi porudnice v oskrbo.
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
LIMA 1217
U. T. 23—3389
ŽEN ITN A PONUDBA: Izseljenec, podjetnik, želi znanja v svrho ženitve s Slovruko od 32 do 40 let. Le resne
ponudbo na upravništvo lista pod zn.
"Itesnotil".
KROJAČ, diplomiran v Bs. Airesu, Vam napravi obleko po najmodernejšem kroju in po najnižji ceni.Rojakom se priporoča: JOSIP FAGANEL. Soliš 1235 (bliža trga Constitución).
mu povešeno viseli na čelo in bledi o-braz je pričal o težki, prečuti noči. Šele, ko je zaslišal korake tik sebe, se je zdrznil.
"No, ali že spet gruntaš in tuhtaš? Ti je žal, da si na svetu? Nedelja je in ti si videti, kakor da so te ravnokar iz gošče potegnili. Nepočec.ian si in menda tudi še neumit. Kaj ne greš v cerkev?"
"Grem, mati, toda, je še čas."
"Čas, čas! Vedno ene in isto besede, pa naj ti človek reče, kar hoče. Kakšen gospodar pa si! Nič te ne veseli, nikamor se ti ne mudi in glavo nosiš kakor za pogrebom I Tu mora vso v pogubo, ker je gospodar za nič."
Tone je vzdihnil. Na tihem, sam pri sebi, je moral priznati, da govori mačeha retínico. Da je ne razjezi še bolj, jo malomarno zamahnil: "Vi ste gospodinja, mati."
"S tem hočeš menda reči, da sem jaz kriva, če gre gospodarstvo vedno bolj rakovo pot. Pa ne boš! Le sam se trkaj po prsih! Prav za nič se ne brigaš več. Cele noči se klatiš okoli, kakor izgubljeni sin, ali pa buljiš v strop — namesto da bi spal, da bi bil potem čez dan za delo. In po dnevu? Ti božja martra! Kakor da imaš kak težak greh na vetrti, se potikaš po njivah in travnikih, ali pa jo mahneš v gozd, pa vedno tja, kjer ni n« dela in ne delavcev. Kakor da se bojiš med lju di! Treba bo skrbeti za zimo, navozi-ti gnoj in zorati za ozimino. Žaga bo čez dan ali dva obstala, ker nima plohov za pod list. V kovačnici se kupiči
delo, ljudje prihajajo spraševat, kdaj
bo gotovo to, kdaj ono — tebe pa nikjer in od nikoder ni. Sam Bog vedi, kakšna mora te tišči, da nisi za nobeno rabo več."
"Bo že, mati, bo že! Kar tako čez koleno vpogniti se stvar ne da. — In vsak človek ima pravico, da enkrat v svojem življenju malo izpreže."
Tono je vstal, zmetal knjige in kar jo bilo na mizi, v predal, in stopil k oknu.
"Pa ti zdaj že skoro celo poletje iz-pregaš. Prejšnja leta nit'i bil tako po-niglav in čemeren. Vsako besedo si mi presekal, nabavljal mi roglje, toda de lal si za dva druga. In meni je bilo lahko voditi gospodarstvo. Zdaj pa visi vse na mojih ramah doma in zunaj, taka šleva si postal. Tako ne gre več naprej. Gledati bož moral, da si priskrbiš drugo goepodinjo ali pa..."
"Alj pa? Le ven z besedo!"
"No — jaz pač lahko mislim, če že moram za vse jaz sama skrbeti in si ti gospodar le ña papirju... Saj me poznaš!... Vsako polovičarstvo mi je gnusno."
Tone se je sunkoma obrnil in gledal v to silno žensko pred seboj, ki je sta la tam, roke uprte v bok, kakor da je pripravljena postaviti se vsemu svetu po robu. Niti za hipec ni trenila z očmi, ko jo je motril, kakor da ji hoče prodreti na dno duše.
"Torej vi hočete, da vam odstopim hasek od one polovice, ki je za mene določen? Ali sem vas prav razumel?"
"Da in ne. Zakaj ostajaš na pol pota? Če že govoriva o tem, je vendar boljše danes kakor jutri, da se pome-
niva do dobrega. Rajše, kakor da pustim propasti vije skupaj, rajše bi že videla, da vzamem vajeti sama v svoje roke. In porok sem ti, da bo pri Grabnarjevih spet cvetelo blagostanje, kakor nekdaj. Seveda, takole za tujo stvar se nihče ne prenapenja rad."
"Tujo stvar? Pa vendar nočete s tecn reči, da 6te pri nas na tujem, mati? To so pa rej čudne besede! Ko vam je treba le migniti z mezinccm in se žo vršijo vaša povelja! Ko se vse suče in kreče edino le okrog vas. Poznam kmetije — in ni vam treba iti, da jih najdete —, kjer kuhalnica ni v takih čislih, kakor žo dolga leta pri Grabnarjevih, pa se gospodinje nič manj ne počutijo domače..."
"Ker so vpisane tudi v zemljiških knjigah, ha-ha-ha!"
Debelo se je zakrhotala Meta.
"To pa je, dragi moj, čisto kaj drugega. Kar je pisano, Je pkmno, in to jo tisto, kar človeka drži pri zemlji in mu daje veselje do nje Če ti hočeš z roko doseči ta-le strop, si podstaviš pručico pod noge. Enako se tudi jaz želim spraviti v red in dvigniti Grab-narjevo posestvo. To je tisti strop, po katerem grabim, toda manjka mi pru-čece: — v zemljiških knjigah mojega imena ne poznajo. Ponujaš mi hasek šo od druge polovice? Niti za lac« nisi boljši od svojega očeta! Roke križem držati, pri tem pa pobrati polovico od leg, kar drugi v potu svojega obraza pridelajo, to bi znal vsak."
"Pa saj nimam nič proti temu, če vzamete ves pridelek, ves hasek, tudi onega, ki pripada meni!"
PREKOMORSKA POŠTA
Iz Evrope dospejo
27.	Mendoza
28.	C. San Augustin
V	maju:
1.	Eubée
2.	Gral. Artigas in Cap Arcona
3.	Augustus in H. Brigade
Proti Evropi odplovejo
29.	G. Osorio
30.	Pssa. Maria
V	maju:
1.	Mendosa
2.	H. Princess
4.	C. Arcona
VREDNOST DENARJA
100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 100 mark
1 funt št. 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev
9.10
32.50 76.00 158.00
18.95
25.96 17.00
393.50
FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno
sliko v barvah MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju-Facundo Quiroga 1275 Dock Sud
PRIPOROČAJTE
Novi list!
BAR-RESTAVRACIJA "ZEPPELIN"
25 de MAYO 722 U.T. 31-3977 Izvrstna godba od 3. pop. do 1. pO polnoči. Odprto podnevi in ponoči
Pivo iz sodov in v steklenicah. Quilmes chop $ 0.25
Samo pristna pijača
Menjevanja denarja po vsako-v dnevnem tečaju
"Premalo! Ali si res tako omenjen ali pa se tako izviistno pretvarjaš, da m o ne razumeš. Toda, kaj govorkn in hodim kakor mačka okrog vrele kaše! Povem ti v brk —: ali mi izročiš posestvo v last in stopiš glodé haske na moje mesto, ali pa 6e oženi in dobi drugo gospodinjo! Jaz sem sita tega večnega garanja za druge."
Tone se je že pri prvih besedah svo jo mačehe ¿«sedel na stol kakor snop. Vedno večje in večje so mu postajal« oči. Njegove prsi so valovile in ves se jo tresel po životu. Kakor je tudi še dodobra poznal mučilko svojega očeta in svoj« mladosti, vendar s te strani mu doslej še ni prišla. Nastavila mu je tako rekoč nož na vrat in ga tirala od hiše. O, nedelja, Gospodov dan — man miru in počitka kako prijetno se je začelal
Skozi vežo, zunaj pred gostilniškimi prostori se je žačulo topotanje s cokla | mi. Menda je Hanza nosil v škafu vo-do v kuhinjo. V prvi sobi je stenska ura bila osem. Tu pa tam je kaka mu ha, že napol omotična in nerodna od jeseni, zabrenčala pri oknu, sicer pa je vladala tišina kakor v grobu.
V grobu! Dá, to je prava beseda, si je mM 11 Tone in še vedno strmel v svojo nasprotnico. Njegova očeta je spravila pod zemljo,'niemu samemu jo pila kri, odkar je pri hiši, zdaj pa ga peha že celo čez prag! In to je zanj isto toliko kakor v grob. Če bi moral zapustiti to lepo, sicer preprosto, toda prijazno hišico, v kateri so ' žo ocldavna gospodarili njegovi prade ¡ dje in očetje in v kateri je tekla tudi!
njegova zibelka, če bi moral v svet i® ne bi videl več okrog sebe teh temnih zelenih gajev in lok, pomenilo bi to zanj toliko kakor smrt. Gotovo smrt' Da bi č«e pa kot tujec, brezdomovinec še nadalje potikal po t oh krajih po* tem, ko bi zavladala na Grabnarjoveifl njegova brezsrčna mačeha, na to n« bilo niti misliti.
In — ali bi ne bilo od njega bres-častno, če bi tej kruti ženski na ljub°> ki ni imela nikoli srca in čiita za nje" govo rodbino, vrgel puško v koruzo in spravil svoj dom, dan svojih očetov* v njene, torej res tuje roke? Vse potne srage, vsi krvavi žulji njegovih pred' nikov skozi dolgo, nepregledno dob0 let, bi bili zaman. Zadnji potomec i* častitega rodu Grabnarjevih naj bi & izneveril stari, v tem rodu ukoreninJ6 no ljubezni do hiše in zemlje? Te z0' mije, ki je postala sveta po trudu 1° znoju prednikov? In zakaj? Ker je dnji iz tega roda slabič, brez hrbtenice in volje, ker ga ne veseli življenji
"Ne!"
Tono je hipoma planil kvišku treštil s pestjo po mizi, da je zaječft' la pod udarcem.
"No in stokrat ne! Še je toliko v meni, da si upam speljati te za*'0" ženo gore čez klanec! Ta dom je ostane moj, pa če stokrat ttezate P° njem svojo grabežljive prste, mati l ""
Častil Vas bom in spoštoval kot vM* vo po mojem očetu, vse vam bom jal, kakor in kar Vam gre, niče*-«ar boste pogrešali od svojih pravic, — roko stran od te strehe!"
IZDAJA: Konsorcij "Novena lista"
UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.