.\v Ameriška Domovina /* m/t E RI G/* IH—HO IVI E AMCMCAM IN SPIRIT POMIGN IN LANGUAGS ONLY No- 0 and Intematianal CirenlatiM CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 11, 1960 flLOVGNIAN MORNING NCWSPAPGR ŠTEV. LIX — VOL. L LX. Nemiko blagostanje Evropcem ne ugaja! Percy Middleton V Charity bolnici je preminul —— Percy Middleton, star 80 let, Nemški gospodarski uspeh stanujoč pri sinu na 7515 St. vzbuja nevoščljivost kot tu- Clair Avp. Tukaj zapušča otro- Novi grobovi 1 Jez pri Aswanu na Nilu Pri avlobusni nesreži včeraj zaceli graditi v 29 mrtvih! tli strah. BONN, Nem. — Ker vstraja |ke Williama, Nora Drotleff in Evelyn Kish, 6 vnukov, 15 pra- VICTORIA, Mex. — Bus podjetja Transportes de Oriente na Naser je sprožil prvo eksplo- Poti od Reynose v bližini meje zijo na bregu reke Nila, Texasa proti zalivskemu prista- Amerika zmeraj bolj na načelu, vnukov in več drugih sorodni- da morajo vsi bogatejši narodi pomagati revnim po Aziji in A- kov. Rojen je bil na Angleškem Dolgo let je bil zaposlen pri friki, so začeli v Evropi ugotav- ] Hanna in Corrigan družinah Ijati, kdo je tam bogat in kdo ni. Hitro so dognali, da si je Nemčija tako hitro opomogla, da to škoduje celo drugim ev-lopskim državam. Nemško blagostanje je tako postalo predmet kritike po Evropi. Ntirhčiji očitajo, da je z visoko obrestno mero ne samo zaustavila domačo inflacijo, ampak tudi privabila tuj kapital iz cele Evrpe, dasiravno ga v Evropi nima nihče preveč. Očitajo ji, da namenoma zadržuje konjunkturo, da ne bi dala delavcem prilike, da zahtevajo višje mezde. Pri nizkih mezdah je uemška izvozna industrijta preveč konkurenčna in tolče po ostali evropski industriji. Nemčija dalje žrtvuje premalo za narodno obrambo v okviru NATO, kar je samo v prid njenemu gospodarstvu. Ti očitki so kolikor toliko utemeljeni, toda za njimi tiči nekaj drugega: nobene evropske države ne veseli, da bi podpirala zaostale narode po Aziji in Afriki, vsaka hoče zvaliti to breme na svoje sosede. V tej t('žnji se odlikuje Anglija. Razgovori v Parizu Ta teden bodo v Parizu zborovali gospodarski zastopniki NATO držav, da uredijo spor med Skupnim evropskim trgom, ki ga vodita Nemčija in Francija, in Evropsko svobodno trgovinsko cono, ki jo vodi Anglija. Ob tej priliki bodo seveda govorili tudi o blagostanju v nieznih državah, posebno v Nemčiji. Sporazumeli se ne bodo, ker je to njihov interes. Dokler se namreč ne sporazumejo, jim ni treba obravnavati vprašanja, kako naj podpirajo zaostalo Azijo in Afriko. Da bo komedija še lepša: krivdo bodo zvalili na Ameriko, ki je že rekla, da se ne more vezati na noben dolgoročen pro- j gram radi naših novembrskih volitev. Ako se Ameriki ne mudi, zakaj naj bi se Evropi? To seveda ni v skladu s prvo Eisen- kot konjar. Pogreb bo jutri po- poldne ob dveh iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St- Clair Ave. na HUlerest pokopališče. Margareh Klaus Po 6 letih bolezni je preminula na domu hčere Ann Kunst v Mentorju, Ohio, dobro poznana Margaret Klaus, rojena Počel, stara 75 let. Bila je vdova, soprog Anton, s katerim se je poročila leta 1903 pri Sv. Vidu. je umrl leta 1922. Tukaj zapušča otroke Anthonya J., Johna J., Mary Skirbunt. Margaret Le-Crone, Frances Marlowe, Jeanne Prusnik, Ann Kunst, Franka R., 15 vnukov in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 59 let.. Družina je dolgo let živela na 6413 Spilker Ave., potem pa na 501 E- 120 St, dokler se ni' preselila v Mentor, O. Pokojna | je bila doma v Ribnici. Bila jo članica Društva Danica št. 11 SDZ, Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, kjer je bila usta-jnovna članica, in Pod- št. 25 : SŽZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob j 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St- v cerkev sv. Vida ob desetih, nato v družinsko grobnico na Kalvariji. Anna Pajk Sinoči je po dolgi bolezni umrl doma na 1144 E- 63 St. Mrs. Anna Pajk, p. d. Slosarje-va Monika. Stara je bila 64 let ^°Sa(;iin rojena v vasi Zagradec, od koder je prišla pred 33 leti- Tukaj zapušča moža Franka, sinova Rev. Francis M. Paik (St. Mary’s v Bedford) in Edwarda J. Pike, enega vnuka ter brata Michaela in Josepha Hrovat, v starem kraju pa brata Ivana Hrovat- Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Podr. št. 25 SŽZ in Oltarnega društva pri Sv- Vidu. Pogreb bo v sredo zjutraj ob desetih iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob 10:30, nato na po- le jer bo zraste! v prihodnjih 10 letih velikanski jez, ki bo za tretjino povečal obdelovalno zemljo Egipta. ASWAN, Egipt. — Deželi ob Nilu se je posvetil žarek na boljše življenje, ko je predsednik Združene arabske republike Naser sprožil prvo eksplozijo pri gradnji novega velikanskega jeza na reki Nil. Jez bodo predvidoma gradili 10 let in bo stal blizu bilijon dolarjev. Za njim bo nastalo največje umetno jezero na svetu, s katerega vodo bo mogoče namakati milijone akrov površine. Elektrarne na jezu bodo dajale okoli 10 bilijonov kilowatov električne sile, desetkrat več, kot jo dajejo sedaj vse egiptske elektrarne skupaj. Nova pogonska sila bo omogočila razvoj industrije. Z vodo, ki se bo zbrala v jezeru, pa bo mogoče povečati obdelovalno površino Egipta za skoro eno tretjino. Tod stoji jez, ki so ga zgradili Angleži v iste namene že pred pol stoletja. Novi jez bo veliko večji. Prvotne načrte zanj so izdelali angleški inženirji, njihovo delo so nadaljevali Nemci, nišču Tampico se je na ostrem ovinku Panameriške avtovelece-ste prevrnil v okoli 100 čevljev globok jarek, pri čjemer je našlo smrt 29 potnikov. Na tem mestu ceste je prišlo do nesreče že ponpvno. Tokrat je avtobus “zaplaval” v globel preko dreves. Pri, tem se je vnel. Med mrtvimi je bilo tudi sedem otrok. Vlak se je iztiril: 4 mrtvi, .45 ranjenih Vlak N. Y. C. železniške družbe na. poti v Cleveland k\i je pri Weliinjftonu v Lorain okraju iztiril v gosti megli. Izgloda, da so odpovedale zavore. CLEVELAND, O. — Sinoči ob 7:40 se je vlak N. Y. C. na poti proti Clevelandu pri Wel-lingtonu v južnem delu okraja Lorain v megli iztiril, pri čemer so bili štiri potniki mrtvi okoli 45 pa ranjenih. Vlak je bil sestavljen i? 10 voz. Sodijo, da so odpovedale zavore. Reševalci so bili hitro na me- ZACELI BODO RAZGOVORE 0 UREDITVI DOLGA ZSSR Iz Clevelanda in okolice Združene države in Sovjetska zveza bosta danes obnovili razgovore o ureditvi dolgov iz druge Seja— svetovne vojne. ,Ti razgovori bodo pokazali Jutn 7:30 zve*er 1)0 imel° pravo razpoloženje ZSSR za sporazum z Zaho- dom. Društvo Danica št. 11 SDZ redno mesečno sejo. Pred sejo bodo pregledani računi. WASHINGTON, D. C. — Danes popoldne se bodo'Zadu5nica— sestali predstavniki Sovjetske zveze pod vodstvom Menši-1 Jutri ob 8:30 zj. bo v cerkvi kova s predstavniki ZDA pod vodstvom Bohlena na razgo- sv- Vlda sv- ma^a za pok. Fran-vore o ureditvi sovjetskega dolga Združenim državam, na-^ Paik ob obletnici smrti, stalega na temelju pogodbe o “najemanju in posojanju” te- Iz bolnišnice— kom druge svetovne vojne. | Po sedmib tednih in po treh Združene države so dale Sovjetiji tekom druge svetov- ježkih prestamh operacijah se ne vojne skupno za preko 10 bilijonov vojaške in gospodar- ie vrnil iz bolnišnice John Me- ške pomoči. Zahtevale so odškodnino dejansko samo za nart s 28100 Ivan Ave. Zahva- takozvano civilno pomoč, ki je bila ocenjena na 2.6 bilijona. IkN6 se za obiske, darila in po-Končno so tekom pogajanj to zahtevo znižali celo na bOOizdrav^ Obiski na domu so do- milijonov, med tem ko so Sovjeti ponudili le 300 milijonov. Razgovori so bili pretrgani še pod vlado Stalina, Ko je bil Hruščev jeseni v ------------------- Ameriki je prišlo na dnevni red tudi vprašanje sovjetskih dolgov. Sklenjeno je bilo, da naj se razgovori za njihovo ureditev obnove, kar se bo danes popoldne zgodilo. Menšikov in Bohhm Sovjetsko zastopstvo bo vodil tukajšnji poslanik Mihail Menšikov, ki se je nedavno vrnil z daljšega obiska v domovini. Tr- Demokratski senatorji telijo ostarele rane Zaradi volivnega leta so se običajno spiti demokratski senatorji domenili za slogo. WASHINGTON, D. C. — V , , . senatu je sedaj kar 65 demo- dili so, da Je padel v nemilost in kratskih senatorjeV) imajo to_ da bo prišel v Washington sedaj ga bodo pa gradili Rusi, stu in so začeli iskati mrtve in ki so dali Egipti v ta namen 100 milijonov dolarjev posojila. Jez , , , . , TT (rej skoraj dvetretinsko večino, njegovo mesto nekdo, ki bo Hru- toda so tako ^ med seboj) da so Naserju ponudili graditi A-merikanci in Angleži, ko pa je ta sklenil s Sovjetsko zvezo pogodbo o dobavi orožja, sta zahodni sili svojo ponudbo odklonili, nakar je Naser zasegel Sueški prekop. To je, dovedlo do o-boroženega nastopa Angležev in Francozov proti Naserju, ki pa se je zaradi stališča Združenih držav ponesrečil. Naser je ob začetku gradnje izrekel posebno priznanje Sovjetiji, pa dodal, da Egipt ni več nejevoljen na Zahod. ranjene. Večina teh-j e bila pre-1 "združene ^drža ve bo zastopal '6 redko nastoPai° složno. Ker peljana v bolnišnico v Oberiinu, Charles Bohlen eden prvih stro Sm° pa V volivnem letu 111 nekni m v Flvriio T odi in Me A-harles Bohlen., eUen prvin stro . med ^ ■ t u nekaj takih nekaj pa v Llyrijo, Lom in Me- kovnjakov v deželi 2a Sovjetsko V • , . ’ dino. Med mrtvimi *e tudi neki .iVez<) BoWea _ie bil z . Roose.|kl bl radl kandldlral1 na dcm°- Frank Gorenshik iz Loraina, ki je nemara Slovenec. slanik v Moskvi, nato pa je bil bi bUo dobr0) da prestavljan v Manilo na Filipi- j Protinadslični naslop brez širokega odmeva Bohlen je im z noose- kratski slrani za predsednilca> veltom v Jalti kot njegov tol- Ij njimi tudi njihov predsed. mač, kasneje je bil ameriški po-|nik johnson) so se spomnili) da strnejo svoje vrste vsaj za sedanje kongresno ne. Zaradi tega užaljen je ho- tel stopiti v pokoj, pa ga je državni tajnik Hetrer imentval za zasedanje. Zbralo se jih vseh 65 in so svojega posebnega svetovalca in sk^cnili, da bodo nastopali bolj Vukmanovič - Tempo šel na obisk v Moskvo složno. V znamenju sloge, ki je na njej najbolj zainteresiran senator Johnson, so pristali na predlog liberalnega krila, da se howerjevo poslanico Kongresu,1 kopališče Kalvarija. Truplo bo toda je tako in nič drugače. ------o Povišanje podpore izostalo, ker ni dovolj sredstev CLEVELAND, O. — Okoli 5,-000 družin v okraju Cuyahoga bi moralo dobiti za januar višje podpore na temelju državnega položeno na mrtvaški oder nes popoldne ob petih- Član Centralneg-a komiteta Zveze komunistov in ožji sočelavec Tita se bo sestal s Hruščevim. BEOGRAD, FLRJ. — Tito in Hruščev gledata, da se vsaj na zunaj ne sporečeta tako hudo, Demokratični Zahodni Ber- pomočnika. V tej funkciji bo se-lin je priredil demonstl*a- daj vodil pogajanja s Sovjeti, tivno protinacistični spre- Tod poudarjajo, da je Sovje-vod, ki se ga je udeležilo tija Ameriki dolžna poleg od- -kakih 10,000 oseb. Odmev škodnine za blago tekom druge bodo sestajali redno vsaki dru-je bil skromen. svetovne vojne še okoli pol bili-.^ teden, po potrebi pa tudi na jona na račun carskih dolgov in Pred:°g posameznih demokrat-dolgov vlade Kerenskega. ?kih senatorjev. To je prva ve- lika koncesija, ki so jo južni Razgovori bodo pokazali konservativni demokratski se-pravo sovjetsko razpoloženje Vsi dosedanji poskusi urediti vprašanje dolgov s Sovjetsko BERLIN, Nem. — Od kar je prevzel Hitler 1. 1933 oblast v Nemčiji, je Berlin doživel konec pretkelega tedna prvi večji javni protinacistični nastop. Večinoma mladi ljudje so se zbrali v okoli miljo dolg sprevod, v natorji napravili liberalnim tovarišem, ki so raztreseni pb drugih državah. katerem So nosili table z napisi so_propadlT ’V MoskvVso* pralni senatorji bi sedaj “Prno 7 nnnisti.” “Proč 7. ras- .... . I raui S6 ‘Proč z nacisti,” “Proč z ras-, biU za čaSa vlade Stalina na sta. spravili na partijski nim sovraštvom!” Demonstran- ‘ ^ ' hnpVdn pno držr1 dneVni red nekaj perečih Poli- ............... , - : liscu, da so bile Združene drža-, ti so kazali svoje razpoloženje tudi s protinacističnimi klici. , ve Sovjetski zvezi dolžne P°ma-1 k^h po^mCe° KongresT'pro- dom še zmeraj kolikor toliko komunizma. Tam so govorniki “Glas Amerike” bodo morali koncem 1. 1963 izseliti iz Maroka TANGER, Mar. — Tanger je menda izredno pripraven kraj [za velike radio-oddajne postaje, zakona. To se ni zgodilo, ker o-; Ko je bil še naselbina pod med-kraj nima na razpolago dovolj1 narodnim nadzorstvom, je tam denarja. Povišano podporo so prejele le družine z malimi otroci, katerih hranitelj je za delo nesposoben. Ostali podpiranci bodo prišli na vrsto šele čez mesec ali dva. Vremenski prerok pravi: postavila svojo veliko oddajno postajo tudi naša federacija za svoj “Glas Amerike.” Med tem je Tanger prišel pod oblast maroške države, ki hoče biti “nevtralna.” Zato je poprosila našo administracijo, naj umakne oddajno postajo. Pogajanja so se dolgo vlekla in so zaključena šele sedaj z dogovorom, da mora “Glas Amerike”- prenehati z oddajanjem najkasneje koncem 1. 1963. Do takrat bo oddajno postajo lahko le deloma vporabljala tudi uradna maroška radio postaja. Kaj bo s postajo, kamor je bilo investiranih več kot 10 milijonov dol., še ni jasno. Morda jo Oblačno in milo, možnost lah-bega dežja. Najvišja tempera- bodo prenesli v Španijo, morda tura 40. , | jo bo pa kupila maroška država. nino. V živahni. Vsako leto gre precej razlagali poslušalcem, kaj je so- dali za pravo voja vo “političnega odbora” demokratskega senatorskega kluba. brodošli. V bolnišnici— Mrs. Mihael Podboy s 15250 Lake Shore Blvd. je v Euclid-Glenville bolnišnici. Obiski so dovoljeni. , Pošta išče uslužbence— Poštni mojster J. S. Frantz javlja, da uprava še vedno sprejema prošnje za uradniške službe, za moške in ženske. Prosilci morajo biti staid nad 18 let, navzgor starost ni omejena. Kdor •se za to zanima, naj se obme na tajnika Board of Civil Service Examiners, Room 4240, Main Post Office, Cleveland 13, Ohio. Odbori za 1. 1960— Klub Ljubljana ima za 1- 1960 sledeči odbor: predsed. Frank Derdich, podpred. Vinko Godina, atj. Stefi Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-187G; blag. Louis Godec, zapis. Frances Globokar, nadz. o. P’rances Ce.sen, Ana Nagode in Mary Stražišar, kuharica Frances Gorjanc, stre George Nagode, teta Angela Barkovič, pevovodja Frank Rupert, vratar Frank Peček, muzikant Johan Grabnar, zastop. za del. sejo AJC George Nagode, Frank Segulin, Louis Godec, John Barkovič. Seje so vsak zadnji torek v mesecu v AJC na Recher Ave. Molitev— Članstvo Društva Kristusa Kralja št- 226 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Zeletov pogreb. zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Margaret Klaus-Seja— Podružnica št. 25 S2Z ima no coj ob sedmih sejo, po seji za bavo s prigrizkom. Asesment bo tajnica pobirala od šeste daljo. Nocoj ob sedmih ima Podr- št 10 S2Z sejo v Slov. domu na Holmes Ave. V Washington,, so se odpove- odbl)r |ma 9 {1 d[) sodaj s0 lil I *■* « rt v-a VS» rt I rrt « T /~\ I rt vsi demokratski senatorji volili samo tri člane, šest jih je ime- h I, —*-#>- jugoslovanskih delegacij v Mo- vraštvo do tujih narodov in ras -ko pomo- zahtevali pa s0 del skvo in ruskih v Beograd. od,kodnine‘ za blago, ki je bilo noval predsednik Johnson> na. =zV“ Vodi jo Vukmanovič-Tempo. | je prijela preko 20 Hruščev je v razg0V0I,h s odlocitk ah naJ se svoje- V Beogradu bi radi napravili S° ^stiS* predsednikom Eisenhower j ena mu SedanJemU pnV‘le«1JU- okoli obiska nekaj več propa- neSa delovunja. Neko sodisce je y Camp pristal na obno. • V Predstavniškem domu ni- gande, kajti tam vlada že dalj ob5odll° 49 let starega A. Straa- yo razgovorov in to so smatrali majo takih težav. Tam še zme- Pot pojde pripravljat strašno politično mrtvilo,'ta na 17 mesecev zapoi a, ker je za znak sovjetske dobre-volje. raj vlada Sam Rayburn skoraj * . _ trt rt I *• r»*rtrt 1 rt *rt rt Irtrt 1 rt It1 rt lii »rt rt rt /rt rt ~ 1 j V I » Čel Sel _ ker se "mednarodni politika v nekem javnem lokalu pozdra- Razgovori sami bodo neomejeno kot že dolgo vrsto sploh več ne meni za Jugoslav!- VI ,m a e bf°st'e s d erjevim koijko je dobra volja vredna Pusti pa demokratskim pozdravom. Im do kam seže. Tako bodo dali Znaki protijudovskega razpo- meril(J za izglede na uspeh raZ. govorov na vrhu, ki se začno 16. jo. Vukmanovič-Tempo je že napovedal, da bo v Moskvi obiskal vse vodilne tovariše in seveda tudi Hruščeva. Zato je morda nekaj resnice na trditvah, ki jih slišimo že par mesecev, da se mislita letos sestati tudi Hruščev in Tito. To trdijo posebno evropski časnikarji. — Okoli 86 odstotkov vseh o trok v starosti od 5 do 17 let v naši deželi obiskuje kake vrste šolo. loženja niso prenehali. Preteklo soboto SO bile v Zah. Berlinu vse “ ^ y padzu7n 'na";s“a"^0Va sinagoge močno zastražene. Protijudovsko razpoloženje se ne kaže sam v Nemčiji in Zah. Evropi, ampak tudi po raznih državah Amerike vse do New Yorka in Floride pa tja do Mis-sissippija. Bodimo pri vsaki voinjl pr*» /idni in amanjiujtno it« vil o krovi pogajanja med komunističnim in svobodnim svetom. -----o------ kongresnikom, da se izživljajo v vseh mogočih idejah in zakonskih predlogih. WASHINGTON D. C. — U-rad za javno zdravstvo je objavil, da je bilo tekom 1. 1959 sku RIO DE JANEIRO, Braz. -Ameriško poslaništvo je objavilo, da pride 15. januarja sem James Hagerty, predsednikov tiskovni tajnik, s 54 drugimi u-radniki pripravit obisk predsednika Eisenhowerja. Eisenhower bo prišel sem 23. februarja, nato pa bo obiskal še Argentino, čile in Urugvaj. Namen poti je utrditi zveze z državami Latinske Amerike. Bender in Hoffa sta se ločila Lani večje število žrtev polia kot 1. 1958! NISTA SE RAZUMELA Mlada dama stražniku: Primite gospoda, ki beži tamle. Ho- ...,_................ ..... ......... JV tel me je poljubiti. |pno 8,577 žrtev polia v primeri unije Hoffa v avg. 1. 1958. Ben- — Pustite ga, naj beži, saj ste s 6,029 v 1. 1958 in 5,894 v 1. 1957. J der je imel kot njegov predsed-tako lepi, da boste lahko dobili Dve tretjine vseh slučajev jetnik za vsak dan dela $250 na-deset drugih. ,bilo lani paralitičnih. j grade. WASHINGTON, D. C. — Bivši zvezni senator George Ben-dar iz Clevelanda je odstopil kot načelnik odbora za “čiščenje” Unije voznikov. Odbor je imenoval predsednik Ameriška Domovina j=^j^=ammain nnmj- itiii" iin 6117 St CUtir Ave. — HEndereon 1-0628 — Cleveland 8, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January Oth, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.___________________________ nji svetovni vojni. Ne bi mogli reči, da so za nacizem, toda tudi svobodna demokracija jim ne leži pri srcu. So dobri patrijotje, ki služijo vsakemu, ki želi spraviti Nemčijo do stare veljave, svobodni demokraciji ali diktaturi, to pri njih ne igra velike vloge. Kar; je med generali izjem, potrjujejo pravilo. Nekdanji še ne odločeni nacisti vidijo staro gospodarsko gardo, stare birokrate, stare generale in se ravnajo po njih: ne marajo za politiko, ne diši jim svobodna demokracija, kaj pride. Če bo treba, se bodo nagnili tudi na novo izdajo nacizma. Žal se je na tako pot podal tudi velik del nemške mladine. Tudi ta je brezbrižna do svobodne demokracije in do politike sploh; briga se, samo za dober kos kruha, šport in zabave- Zanjo je vsako resnejše premišljevanje pretežka stvar. Zato je, tako težko prorokovati, kam se bo nagnil nemški narod. Naj nastopi zopet gospodarska kriza, naj rodi nezaposlenost in nezadovoljstvo, naj se v sedanjih vodilnih plasteh pojavijo gesla hitflerske udarnosti in naredijo iz njih strnjeno elito, kdo more jamčiti, da ne bo potegnila za seboj novega nemškega rodu, v pogubo sebi in vsemu svetu? No. 6 Mon., Jan. 11, 1960 Podtalni tokovi v nemškem narodu Da taki obstojajo in da načelo svobodne demokracije še ni prešlo v meso in kri nemškega naroda, to so budni opazovalci sodobnega razvoja nemške miselnosti že davno opazili. Prve znake, ki so kazali, da je mnogo Nemcev ostalo, kar so bili, smo mogli opaziti že pred leti. Takrat so na primer začeli v nemški javnosti burno zahtevati, naj se pustijo na svobodo nemški vojni zločinci. Ko so prišli na svobodo, jih je narod v krajih, kjer so se naselili z javnimi, manifestacijami pozdravljal. Provincijalno časopisje je prva leta po vojni pisalo o vojnih zločincih, kmalu za tem samo o “vojnih zločincih,” sedaj piše samo še o osebnostih, ki s0 bile radi vojskovanja obsojene. Tiste dni pred Božičem smo pa doživeli nekaj, kar je razburilo nemško in svetovno javnost; podtalni elementi so onesnažili in popackali s kljukastimi križi in nacističnimi napisi najprvo tisto sinagogo, ki je bila pred kratkim ob Adenauerjevi navzočnosti zopet izročena judovskemu bogoslužju, to umazano delo so potem nadaljevali na katoliških cerkvah in spomenikih, ki veljajo za simbole svobode. Take pojave so ugotovili skoraj v vseh nemških državah. Odkod izvirajo, kaj tiči za njimi? Nekateri trdijo, da je to divjaštvo delo malih in številčno brezpomembnih nacističnih organizacij. Drugi zopet mislijo, da imajo svoje prste vmes komunisti, ki bi radi Nemčijo omadeževali radi bodočih pogajanj med Moskvo in svobodnim zapadom. Adenauerjeva vlada se trudi, da bi dognala resnico, je pa še ni in je vprašanje, ali jvedavati. Celo poklicnim vremenskim napovedovalcem unese, kako naj se potem mi drugi navadni plebejci upamo napo-vedavati, kakšno vreme bomo imeli jutri. Vreme je menda aostalo politično in prav zato je tako nezanesljivo. Taka in še slabša so vremena politike. Naša ameriška politika je mnogokrat težko razumljiva. Tujezemski opazovalci je pogostokrat opisujejo in slikajo napačno, čisto drugače, kakršna Da je res- Tudi druge razne okoliščine mnogokrat zavedejo premnoge do raznih zaključkov, namreč, da začno z vso navdušenostjo napovedavati, kdo bo prihodnji predsednik Združenih drž&v. Navdušenost je sicer potrebne., toda same. navdušenost in korajža ne poznata vseh cest in potov, ki vodijo do pravih ciljev v raznih prizadevanjih. Navdušenost morata spremljati previdnost in skušnja — potem nekako gre in v takem spremstvu se navdušenost ogiblje vseh raznih'težav, ki so jih politična polja in pota vsa polna. Ni priporočljivo, niti dobro, da kdo kar brez vssikega temeljitega premisleka in proučevanja plane in skoči v brzice politič nih tokov ene ali druge politične stranke ali skupine. Še manj priporočljivo je slediti kaki podtaknjeni vesti, ki jih radi pod-tikujejo “politični lisjaki” raznih strank. Take vesti niso nič drugega, kakor politične ribo-lovske vabe, ki jih natikajo razni propagandisti te ali one stranke na svoje trnke- Z njimi tudi v največjih slučajih tipljejo tudi na žile javnosti, da potem nekako približno ugotavljajo, kako javnost sodi in misli o tem in onem kandidatu te in one stranke. Včasih pa imajo taka politična tipanja tudi druge namene. Namreč opozoriti javnost, kdo vse sili v ospredje našega političnega življenja-Amerikanci se s posebnim po nosom postavljamo, da smo na vsej črti za popolno versko svobodo. In do zelo visoke mere smo res v tem oziru dokaj strpni. A vseh bacilov nestrpnosti se pa v tem oziru še nismo znebili. Anglosaški svet, ki je vsa, na vseh vodilnih mestih našega gospodarskega in političnega življenja v ospredju, se strpno sti do ljudi drugih verstev še daleč ni naučil in jo v tisti pošteni meri, kakor jo pravičnost zahteva, še danes ne zna izvaja ti. Protestanti, prostozidarji in drugi te vrste sami vase zavarovani “svobodoljubi” in “de-mokratje” so še vedno mnenja, da je Bog ustvaril Ameriko na svetu kot en poseben “konec” Njegove hiše so za boljšo družbo (elito), to je za izvoljene Anglo- sakse- Tem po njihovih mislih “gepira” Bela hiša v Washing-tonu — v New Yorku “Wall Street”. Le oni, naj bi bili pri oblasti in mošnji. In tudi res so! Naša zvezna ustava je mej-stersko sestavljeno delo in je doslej ne prekaša v tolmačenju demokracije in svobode nobena ustava katerikoli države ali dežele na svetu, ki ima opravka z urejevanjem političnega življenja katerega koli drugega naroda ali dežele. Ustava sama je vsaj “človeško demokratično in neoporekljiva”. Kakšni smo mi, ki se pred vedno nemirnim po itčnim življenjem v njeni senci hladimo? To je druga zadeva- Ponosni smo na našo ustavo! Smo pa tudi v svojih srcih taki, kakor določajo demokratične smernice naše ustave? 'o je dalje zopet druga zadeva. Politični dirindaji pred vsakimi narodnimi volitvami kažejo, da sicer na nedolžnem papirju znamo mojstersko razlagati in tolmačiti demokracijo in svobodo in pri tem potrebno strpnost. Skoro kar za ta “človeški svet” nismo, tako “demokratični in svobodoljubni” smo! A to le na papirju pri ustavi. Kaki “svetniki” smo pri politiki, to je pa seveda za vsakega nekaka “privatnost”, ampak to “privatnost0 kaj radi ponujamo drugim, še bolj kakor to znajo Židje svoje blago na svojih trgih. Menda razumete kaj hočem povdariti- Drugim znamo pripo vedovati in slikati kaj je prava demokracija in svoboda. Sami jo sicer tudi režemo v gotovih porcijah — a to le v nekaterih slučajih. Ko povdarjam “mi” in tu in tam “mi drugim” imam v mislih vse nas Amerikance tega ali onega političnega ali verskega prepričanja. To se pravi vse politične in verske skupine. Ne recite, da to ni kake posebne važnosti — kaj govoriti o tem? Zelo velike važnosti je to! Kdor govori o verski svobodi, mora znati biti tudi versko strpen. Ne gre, da govorimo in tolmačimo politično in versko svobodo le tako, kakor nam to sluyi prav. Jo' moramo privoščiti tudi drugim, ki pripadajo drugim veroizpovedim. 'To bi bila prava demokracija in svoboda, pravična in poštena! Na anglosaško in na večino nordijskih ljudstev ima močan vpliv protestantizem s svojimi številnimi sektami, katere vse so v bistvu več ali manj proti vplivu katolicizma. Zgodovinsko ozadje tega je upor proti vrhovnemu duhovnemu vodstvu in oblasti papeštva. Uprli so se in vsak bi rad vodil krščanstvo po svoji glavi in svojih potih. Zato taka pocepljenost med njimi. Vse to jih dela skrajno sumljive in se boje, 'n. pr. marsikje celo tega, da po-’ stanejo silno nervpzni, če se kje na kaki kandidaturi za kako važnejše politično mesto pokaže kak katoličan. To ni nobeno pretiravanje — ampak le resnica. Združene države so imele do-sedaj vsega skupaj 34 zveznih predsednikov. Poglejte na seznam istih vse od prvega predsednika Z.D. Georga Washingtons do sedanjega 34. predsednika D. Eisenhowerja. Najdete med njimi kakega katoličana? Leta 1928. je demokratska stranka kandidirala katoličana Alfreda Smitha za predsednika. Republikanci pa so kandidirali Herbert Hjoovera. Republikan ski kandidat je dobil 21,392,190 glasov; Smith demokrat le samo 15,016,443 glasov. Zasluga, da je Smith tako propadel je bila največ protestantov, ki so dvignili proti Smithu silovito nesramno gonjo- !Od družine do družine, od hiše do hiše je šla. agitacija proti njemu z gesli kot: “Če izvolimo Smitha — bo rimski pa-pe?l predsedoval v Beli hiši!” In druga taka gesla so kovali in z njimi strašili. Kaj ne, lepa verska strpnost? Tako leta 1928. Od tedaj naprej znajo ubirati druga pota, po katerih opozore svojo javnost na kakega morebitnega kandidata, ki bi računal na predsedniški stolec v Beli hiši in da bi bil po veroizpovedi katoličan. Čisto “dostojno” ga predstavijo javnosti potom tiska in ra’dija in najprvo opišejo v laskavem tonu njegove sposobnosti in zasluge. Potem pa seveda pripomnijo, da je po veri katoličan. Taki opisi zgledajo na videz čisto nedolžni, dostojni in na mestu. A kaj je teh opisov namen — to je vprašanje?! Prvič mislijo sami pri sebi. tisti, ki jih'objavljajo: da bo tak opis katoličanom, zlasti onim, ki protestante, prostozidarje in vso drugo proti papeštvu usmerjeno družbo le površno poznajo — celo všeč. Zbudilo bo obenem zanimanje in bomo videli koliko se katoličani res zanimajo za svoje kandidate. S tem jih zvabimo na dan. Tako mislijo na eni strani- » Drugi cilj takih opisov katp liških kandidatov pa je opozoriti vse protikatoliške tabore, ki med vrsticami čitajo: Fantje, bodite na straži, nekaj se pripravlja! ' Meni se zdi, da prav tak namen imajo opisi, ki prihajajo v tisku o prospektivnem kandidatu senatorju Kennedy, ki je katoličan. Gladijo ga in celo hvalijo — §mpak s kakimi nameni? Pa je škoda! Kennedy je mlad, podjeten, pošten in sposoben mož, kakršnega bodočnost Z.D. zelo potrebuje! Revček Andrejček. soboto, 16. januarja, ob pol osmih zvečer v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer bo družabni večer. Ta ali oni utegne dobiti prav lepo darilo. Za ples bo igral Tonklijev orkester. Z udeležbo pri našem sobotnem večeru boste osrečili sebe — in druge, naše invalide in sirote, ki smo jim mi — preživeli in zdravi — edina opora in upanje. Na svidenje v soboto, 16. januarja, ob pol osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.! Clevelandski odsek Zveze slov. protikom. borcev. Družabni večer ZSPB Cleveland, O. — Predpustni čas je tu, čas razvedrila in prijetnega oddiha ob veselih zvokih in domači družbi. Tako razpoloženje bo vladalo v soboto, 16. januarja, zvečer v Slo venskem domu na Holmes Ave. Taki'at bo clevelandski odsek Zveze Slovenskih protikomunističnih borcev zopet pripravil družabni večer, tako lep in prijeten, kot je bil zadnji, ki je še danes vsem v spominu. Pri zadnjem družabnem večeru je bilo tako lepo, da so mnogi izrazili željo, da se zopet vidimo, poveselimo in tudi zapojemo kako pesem iz prejšnjih dni ... Z dohodki zadnje prireditve so bili deležni podpore naši še danes trpeči bratje-invalidi in zato je prav, da veste, da bodo tudi dohodki našega sobotnega družabnega večera šli v ta namen. Vabimo Vas torej, da se odzovete našemu vabilu in pridete v Z 9,700 milj dolge poli po Ameriki (Piše Andrew Vičič) Euclid, O. — Dostikrat čitamo v naših časopisih opise potovanj naših rojakov po Evropi, prav posebno pa po Sloveniji in ostali Jugoslaviji, kamor zahajajo na obiske. Jaz sem se odločil, da napišem sedaj nekaj o svojih potih po Ameriki, naši novi domovini. O Sloveniji sem pisal po svojem obisku tam 1. 1954. Čudno se mi zdi, da naši ljudje kažejo tako malo zanimanja za našo lepo in dobro deželo, ki nam daj dosti večji in boljši kos kruha, kot ga nam je dajala stara domovina. Ne vemo, kaj vse ima naš dobri stric Sam, ki ga sicer vidimo tolikokrat naslikane-| ga s cilindrom na glavi, na katerem je polno zvezd, s frakom v beli in rdgči barvi ter v hlačah v modri in beli barvi. Krasi ga rtavadno tudi dolga bela brada. Ta stric je bogat, ima veliko deželo, bogato na raznem blagu, pa tudi na lepotah. * Odpeljali smo se v Hamilton v Ontario, kjer smo hoteli obiskati brata moje žene. Ta dan je moj sin igral tam nogomet Po igri smo preživeli moja žena, najin sin in ženin brat ves večer skupaj. Imeli'smo‘še prav prijetno. Drugi dan sva se z ženb odpeljala po kanadski strani jezera Erie do Windsorja. Ob cesti leže lepe in bogate farme. Iz Windsorja sva se potegnila čez most v Detroit, nato pa vozila po cesti U. S. 25 proti jugu do U. S. 40. To sva dosegla blizu Daytona v Ohio. Od tam sva se obrnila proti zahodu in še tisti večer prenočevala v Richmond, Ind. Drugo jutro sva potovala dalje proti zahodu. Od Indianapolisa sva se vozila po cesti U. S. 36 skozi Indiano, Illinois, Missouri in Kansas. Kdor se vozi tod v letni dobi, se ne more prav nič čuditi, kako da pridela Amerika toliko živeža. To je prostrana ravnina, eno samo velikansko polje. Hiše in farmska poslopja so na desetine milj druga od druge. Tu in tam se iz ravnine dviga kak grič, ki pa je tudi obdelan. Kakih tisoč milj daleč vodi pot skozi sama s pšenico posejana in s koruzo posajena polja. Tu in tam je kak manjši pas ovsa, ječmena ali rži. Te ogromne površine je mogoče obdelati le s stroji, kajti ljudi na farmah je sorazmerno malo. Drugi večer sva prenočila v St. Joseph, Mo., tretji večer pa sva se ustavila v mestecu Gree-ly že ob vznožju Rocky Moun tains blizu Denverja v Colorado. Ta država je še prav posebno krasna. V enem delu je svet raven kot v državah Kansas in Nebraska, drugi pa je hribovit in delno pokrit s krasnimi gozdovi. Zjutraj smo se odpravili iz mesteca Greely v Rocky Mountains National Park, kjer imajo lepe prostore za one, ki žele tam preživeti kak dan počitnic. Sredi gozdov vlada mir, prijetni prehodi utrujajo, pa tudi krepe, oko pa se ozira v daljavo, kjer so visoke gore bile še v avgustu pokrite s snegom. Iz parka smo se obrnili proti Denverju, kjer sem želel obiskati svojega starega prijatelja Mi- ka Mavretiča, s katerim sva štiri leta skupaj stanovala. Dve leti sva celo skupaj spala. Mike je imel zelo nemirno spanje in večkrat sem ga svaril, naj se ne ženi, ker ne bo nobena marala, da bi jo ponoči brcal, kot je včasih mene. Nasveta ni upošteval in se je oženil celo pred menoj. (Draga Fani ne zameri, če sem tole zapisal o Tvojem možu, prepričan sem, da se je v letih tega že odvadil, Ti pa se privadila!) Mike naju je lepo sprejel, naju pogostil in nama razkazal zanimivosti, ki bi jih sicer midva z ženo utegnila zgrešiti. S svojim avto naju je peljal v Red Rock Park. Skalovje je tam rdeče in podobno velikanskim ladjam na morju. V tem parku je tudi grobnica Buffalo Billa in njegove žene ter muzej z njegovim orožjem. Ker park ni ob glavni cesti, ga prenekateri potniki spregledajo, se peljejo mimo njega, ko bi si ga gotovo ogledali, če bi vedeli, da vodi do njega tako lepa pot. Ko smo ,se vrnili k Miku na dom, sva se začela razgovarjati o starih časih. Imela sva povedati toliko o onih luštnih dneh, ko smo bili mladi in prosti, da moja in njegova žena nista mogli do besede. Moji ženi to najino govorjenje ni bilo posebno všeč, Mikova pa je nemara dober del preslišala, ker sicer nam ne bi pripravila tako imenitne večerje. Po večerji smo se pogovarjali o najrazličnejših stvareh še pozno v noč. Mike je hvalil Denver na vse pretege, jaz pa sem zatrjeval, da ni kraja, kot je Euclid. Ne verjamem, da sem ga o tem prepričal. Prenočili smo pri Miku in Fani Mavretič, ki se jima na tem mestu še enkrat zahvalim za tako prijaznost in gostoljubje. U-pam, da bo kdaj veter tako pihal, da bo Mike in Fani pripeljal k nam v Euclid, da jima bomo gostoljubje lahko vrtiili. Drugo jutro smo se po dobrem zajtrku, ki ga je pripravila Fani, poslovili in se odpeljali proti Colorado Spring. Nisva šla tja igrat golf, kot včasih naš predsednik. Zavil sem z avto na Pikes Peak, ki je visok 14,110 čevljev. Spada med najvišje vrhove iV deželi. Nobenemu ne bi svetoval, da bi vozil na to goro. Jaz nisem imel z mojim Bu-ickom nobenih neprilik, bilo pa jih je dosti, ki so morali počakati ob poti, ko so se jim motorji preveč ugreli. Cesta ni tlakovana, ampak je posuta z gramozom, kar je precejšnja ovira pri zaviranju. Razgled z vrha je lep na vse strani, vendar se mi, ni zdelo vredno toliko truda, če bi bil to vedel v naprej, ne bi silil gor. Kdor bo kdaj tod okoli vozil, mu svetujem, naj rajše vzame tam avto, ki je prirejen posebej za vožnjo v gore, kot da bi skušal voziti s svojim gor. Napravil bo na njem brez dvoma več škode, kot bi plačal za limuzino ($6.00). Po povratku z gore sva zavila proti jugu skozi Pueblo do Trinidad, Colo. Tam sva dobila zelo lepo prenočišče v motelu in v bližnji restavraciji izvrstno večerjo, vse skupaj po še kar znosni ceni. Prav prijetno sva se počutila po odlično prespani noči. Zjutraj sva krenila po cesti U. S. 85 skozi Las Vegas in Santa Fe, N. M., do Albuquite-quit, kjer sva zayila na U. S. 66 in se vozila do Flag Staff v Arizoni skoro ves čas po. puščavi. Ni bilo nikjer nič drugega kot pesek in kamenje, iz katerega se je tu in tam dvigal kak siromašen grmič. Naslednji dan sva si ogledala kanjone db reki Colorado. (Dalje sledi.) ------o------ HUDE SKRBI Ravnatelj zverinjaka dobi na dopustu brzojavko naslednje vsebine: — Slon je otožen in noče jesti. Vse kaže, da hrepeni po tovarišu. Kaj naj počnemo, dokler se Ine vrnete? KRVAVE ZARJE MEHIŠKI ROMAN Priredil Kolenc Franc —Ali bodete prizanesli tudi Garzi? — je vprašala nekam boječe. Torres se je za trenutek zamislil. —Da, tudi njemu prizanesem, ker je prijatelj vaše hiše. —Prej ste rekli, da se bodete krivičnim ukazom višjih uprli. Ali preganjanje duhovnikov, redovnic in drugih katoličanov ni krivično! Saj so vendar pošteni ljudje! —Mogoče. Presoditi ne morem, ter ne poznam njihovih del. V nravnem oziru so morda boljši ko naš tabor, a velika njihova krivda je, da držijo ljudi v mračnjaštvu. Nad narodom imajo silno moč, ker so jih vkovali v verige vere. Glejte! Vi vsi ste izobraženi, fini in vendar verujete. —Ne. “vendar,” — je odvrnila Guadelupe — marveč ravno “radi tega.” —Mogoče. A to se pravi, da če imate vi prav, sem jaz na napačni poti. —Da. Mislim, da ste na napačni poti. —In ta zmota lahko postane Usodna? —Da! —In yam je radi tega hudo? —Neizmerno hudo. —Ali mislite, da bi bil sreč-nejši, če bi veroval? —Brez dvoma. —In vi želite, da bi bil srečen? -Da. —Vas vera osrečuje? —Da. Brez vere si življenja sPloh ne morem predstavljati. —Alj vam je vera tako sveta, da bi bili pripravljeni zanjo tu di unireti? •V Guadelupinih očeh se je za zasvetil neki moški pogurh. —Da! Z veseljem!, , , Torres je kar strmel. —Guadelupe! — je vzkliknil. — Občudujem vas in zavidam ^omagajte mi, da tudi jaz najdem vero. —Iščite, Torres, in našli bo-ste! Trkajte in odprlo se vam bo' Bog nikogar ne zavrže. Oh, bojim se, da je že prepozno! — je vzdihnil mladenič —Prepozno! O, ne — ga je blažila deklica. —Kako ste dobri, Guadelupe. bi me imeli še raje, če bi Postal veren? Ali bi me ljubi' Guadelupe se je stresla od Uotranje sreče. Oči je povesila ln ni odgovorila. P° razgovoru se je podala k hlateri. Mama — je zašepetala }az ljubim Torresa. Ljubim ga m Pomilujem. jo je resno pogledala. Zadnji čas je, da se odsti’a-^ls- Žena brezverskega voj cika, * preganja božje služabnike, ne m°reš biti. Guadelupe je premagala bol, 1 j° je čutila ob misli na _____________ „„ _________ločitev. v Ne> mama, ne morem biti v^a brezverca. Raje bom be-a • • . Sicer pa je on izjavil, a ho iskal vero. Morda le radi tebe. -O, ne! —Sicer pa on najbrž že ima nevesto. so je hotela o tem pre-■ lcath Ob prvi priliki, ko sta hila prvi priliki, „„ ,s Torresom sama, je mimo-8r^de vprašala: Gospod major, ali že imate vesto? Tej je g0t0vo hudo po vas. ni^vesto? — je vprašal čast-' ' Ne! Imel sem mladenko, —Gospa, na svetu ni žrtve, ki e ne bi prenesel, ako bi smel u-Dati, da Guadelupe sprejme mo-čustva. Guadelupe je obledela in je zbežala iz sobe. •Kaj ne, moja izpoved vas je presenetila? Ne čudim se temu, cer se zavedam, da ne spadam v vašo častitljivo'družbo. —Motite se, gospod major. 2 eno je, kar vam moram povedati. Kdor hoče biti Guade-upin, mora biti istega prepričanja kakor mi. V veri, v življenju in če bo treba tudi v o-Drambi vere. Hvala lepa, gospa, da me niste naravnost zavrnili. Potrudil bom, da bodo odpadle vse ovire. Vi pa molite zame. —Prošnji bomo vsi radi u-stregli, ker želimo, da bi bili v veri tako srečni kakor smo mi. SLOVO. Torres je ozdravel in zdravnik je izjavil, da lahko nastopi službo. Obenem je sporočil vojaškemu zdravniku, naj pride in pregleda častnika. čez nekaj dni je vojaški zdravnik res prišel v spremstvu kapetana Fuentesa, nekdanjega Torresovega sošolca. —Prišel sem — je stisnil Fu-entes tovarišu roko — da te povabim na banket, ki ga- danes ariredi častniški zbor v proslavo tvojega ozdravljenja. Na banket pride tudi polkovnik. Slavnost se bo vršila v kapucinski cerkvi. .—V cerkvi? — se je začudil Torres. —Da! To vendar ni nič čudnega. , j -Po mojem mnenju je čudno. Sicer pa prav lepa hvala za povabilo. Banketa se ne bom udeležil, ker se še ne čutim dovolj trdnega. -Niti besede več! — ga je prekinil Fuentes. — Moraš se ga udeležiti in če ti ni za to, da bi ga priredili v cerkvi, bomo šli v gostilno. Vojaški zdravnik je izjavil, da Torres lahko takoj zapusti hišo. Tako je prišel trenutek slovesa. Za Torresa je bilo to prav težko slovo . . . Ko sta bila z Guadelupo zadnjikrat sama, je deklica odpela Marijino svetinjico, ki jo je Torres enkrat že imel. Poljubila jo je, potem jo nudila v poljub častniku in mu jo je nato obesila okrog vratu. —Zelo me bo veselilo, če jo bodete vedno nosili — je šepetala s trepetajočim glasom. —Nosil jo bom kot najdražji spomin — je dejal Torres. — Potrudil se bom, da vas bom vreden. In če se čez eno leto vrnem in izpolnim, kar mama želi od bodočega moža male Guadelupe, ali me sprejmete za svojega . . . —Da — je zašepetala deklica. — Vsak dan bom molila za vas, da bi spregledali in se čimprej vrnili med nas. Torres je pograbil dekličino roko in je ognjevito vprašal: —Guadelupe, sladka, mala “mehiška(devica,” kaj ne, da ne pozabite na me? Deklica je molčala, le njeni prstki so se nekoUko bolj oklenili Torresovih. Vstopila sta Chaires in gospa. Slovo je bilo prisrčno. Torres se je s solzami v očeh zahvaljeval za vse dobrote. JANUARY s « t * t r s I 2 3 4 5 6 7 8 9 10 H 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 21 22 23 % 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev JANUAR 16. — Društvo Glas Clevelandskih Slovencev št. 9 SDZ priredi v SND na St. Clair Ave. domačo zabavo in ples. 23, — Društvo Ložka dolina priredi ples v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 23.—Baragov dom priredi v svojih prostorih zabaven večer s “kolinami”. 30. — Dramatsko društvo LILIJA priredi domačo zabavo v Slov. domu na Holmes Ave. 31. —V Baragovem domu bo proslava škofa Friderika Barage. FEBRUAR 6.—Plesna skupina KRES poda v dvorani sv. Vida spored narodnih in umetnih plesov. Igral bo Tonklijev orkester. 20. — Korotan priredi predpustni ples v Slovenskem domu v Collinwoodu. 27. — Pevski zbor Triglav ima v Slov. domu na Denison Ave-veselico z maškerado. 27.—Veselo pustovanje v Baragovem domu na St. Clair Ave. 27. — Gospodinjski klub na Ju-trovem priredij v Slov. del. domu na 10&14 Prince Ave. ma-škeradni ples. 27. —Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi v šolski dvorani družhbni večer. 28. —Dramatsko društvo LILIJA priredi v Slovenskem domu na Holmes Ave. “PUSTOVANJE”. 28.—Samostojen koncert mezzosopranistke June Price v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek;\ob štirih popoldne." i *. APRIL 10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne. 10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 24. — Korotan priredi svoj vsa- dvorani pri sv. Vidu. 24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave. 24.—Slovensko ’ pevsko društvo PLANINA poda ob 6:30 v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert. -----o------ Pripombe in mnenja č. g. Merkuna k slovenski preteklosti Cleveland, O, — Razne knjige so pisale, da je bil kralj Samo Frank in ne Slovan. Že ime Samo priča, da je bil Slovan. Drugi dokaz je ta, da so stara Frede-garjeva poročila nezanesljiva tako, da se ne moremo na nje zanesti. Fredegar v VII. stoletju piše: “da je med Slovani (Scla-vi) vstal junak ki se imenuje Samo, da se je okrog njega zbral narod in da je udaril na Avare, jih popolnoma premagal ne enkrat, ampak večkrat. Tako so Slovani postali samostojni in je postal Samo svoj gospodar. Srečno je vladal vse do svoje smrti. To je d0 leta 662. Razen od Avarov so morali Slovani veliko trpeti od svojih zapadnih sosedov Frankov. Zato se je moral vojskovati z njimi, da utrdi svojo državo. Samu se je posrečilo premagati veliko nasprotno vojsko, ki jo je vodil sam frankovski kralj Dagobet (okoli leta 630). Nato se je pomiril z Dagobertovim sinom Si-gisbertom. Samo je pridobil na veljavi. . ... , v. Zato so drugi slovanski knezi ® .°f zapustili Dagoberth in se pridružili Samu. , Tako Fredegar popisuje, da je knez lužiških Srbov zapustil Dagoberta in se pridružil SamU. Prav tako so Slovenci priznali Sama za svojega gospodarja. To potrjuje tudi salzburški dokument brez podpisa. Ta Salzburški brez-imeni pisec poroča, da so Moravci in morda tudi Slovaki priznali Sama. Bila je to res velika federativna država, ki je se- škega morja. Žal, da je ta velika država po smrti Samovi propadla vsled nesloge zveznih knezov. Pisec Fredegar misli, da je bilo središče Samove države na Češkem, dasi jih s tem imenom ne imenuje. On rabi izraz “Wi-nidi” in “Solavi.” šafarik temeljito dokaže slovanstvo Samovo. Kronist Fredegar trdi, da je bil Samo po rodu Frank (homo quidam nomine Samo, natione Francos). Ni verjetno, da bi Slovane združil sin onega naroda, ki je bil srdit sovražnik Slovanov in proti katerim se je Samo mnogo boril. Fredegar trdi, da je b*! Samo po narodnosti Frank (natione Francus), ker je bil iz dežele, ki je pripadala frankovski državi. Toda za to je mogel biti Slovan, n. pr. iz Tufingije, kjer je bilo naseljenih nekaj Slovanov. Netočna trditev je, kakor n. pr. če bi kak Poljak bil smatran za Rusa, ker živi v Rusiji ali kak Slovenec bil smatran za Nemca, ker živi med Nemci. Tudi iz Fredegarjevih besed se razvidi, da je smatral Sama za Slovana, ko piše: Samo quidam, nomine Sclavus (neki Samo, po imenu Slovan). Jasno je, da je veliki vladar Samo združil Slovane v srednji Evropi v mogočno federativno državo in jo varoval pred nemškimi napadi in jo srečno vladal do svoje smrti leta 662. Po Samovi smrti so podložni slovanski knezi bili nesložni in slovanska Samova država je razpadla vsled nesloge. Kaj se učimo iz tega sestavka? 1. da se v knjigah, zlasti v učnih, piše, da je bil Samo slovanski vladar in da je ustanovil veliko slovansko državo v srednji Evropi; 2. Samova država je po njegovi smrti propadla v veliko škodo vseh Slovanov. Učimo se, da Ko bi ta federativna država ostala, bi bila svetovna- zgodovina vsa drugačna. Evropa bi bila slovanska. Nemci ne bi prišli nikdar na površje in Karl Veliki ne bi nikdar ustanovil sv. rimsko-nemške države. ki so odklanjali papeško pomoč. Ko bi bili edini, se ne bi Turki polastili Carigrada in ne bi divjali po pol tisočletja slovenskih deželah. Kako je bilo to mogoče? Kristjani so bili vedno ne-edini. Turki so nenadoma prišli. Stare ljudi so pomorili, mladino, fante in dekleta s seboj odpeljali. Prej pa so izropali vasi, živino in drugo blago so vzeli s seboj. Kaj so napravili s fanti in dekleti. Fante so izšolali za janičarje. To so bili najbolj divji turški vojaki. Seveda vsi so bili mohamedanske vere. Tekom stoletij je v strašnih bojih padlo na stotisoče Slovanov: Slovencev, Hrvatov, Srbov, Bolgarov, Macedoncev, Ukrajincev. Lahko rečemo, da je bilo odvedenih na stotisoče Slovanov v Turčijo. Fantje in še mladi možje so bili janičarji, dekleta pa so prišle v turške hareme. Ti Slovani, ki so bili odvedeni v turško sužnost, so se naselili po Bosni, Macedoniji, Mali Aziji, Siriji. Ustanovili so družine in sprejeli vse, kar je bilo turškega: vero, šege in navade itd. Postali so Turki. Tako smo dp-bili slovanske Turke, kri je ostala slovanska, a vse drugo so sprejeli od Turkov. Priporočam, da bi slovenski zgodovinarji preiskali našo zgodovino za časa turških napadov. Tudi v Carigradu imajo gotovo kaj arhivov, ki niso preiskani, tudi v Vatikanu in po raznih samostanih se dobe podatki o razmerah v tistih časih. Krščanski vladarji niso bili edini. Vsled needinosti in medsebojnih prepirov je trpela o-bramba krščanih dežel. Tudi danes je naša mila domovina v veliki nevarnosti. V Sloveniji in okrog Slovenije so sami sovražniki, ki skušajo uničiti naš narod in našo domovino. Poleg zunanjih sovražnikov imamo tudi notranje sovražnike. Prisega pri raznih narodih Pri sodišču v angleškem mestu Derbya niso mogli zapriseči kot priče nekega Sikha, ker ni bilo pri roki nobenega izvoda svete knjige Sikhov “Granth” in so morali razpravo preložiti, dokler ne bodo knjige dobili iz londonske državne knjižnice. Pri raznih verah je toliko različnih predpisov za prisego, da pač ne more imeti nobeno sodišče vseh potrebnih priprav. Tako morajo na primer Kitajci, ki so zvesti svoji stari veri, razbiti krožnik in pri tem priseči: “Če ne govorim resnice, naj se moja duša raztrešči kot ta krožnik!” Ko je nekoč bil tak krožnik bolj trden kot tla sodne dvorane, so morali prinesti kladivo, da so iz krožnika napravili črepinje. Da prisegajo mohamedanci pri koranu, je znano. Manj znano je pa, da je njihova prisega veljavna le, če je prisegajoči čist. Neko evropsko sodišče je zato moralo islamsko pričo najprej odpustiti in počakati, da se je skopala. Večina ljudi mora biti pri prisegi odkritih, Judje pa se morajo pri prisegi na sveto pismo stare zaveze pokriti. Najbolj u-trudljiva je pa prisega, ki jo mora položiti priča pred sodiščem v indijskem mestu Go-bardan. Tam mora vsakdo, ki potrdi svojo izpoved s prisego, napraviti pot na 20 kilometrov oddaljeni sveti grič Giriraj Pura in se pri vsakem koraku vreči na zemljo. ------o----- Oglašajte v “Amer. Domovmi” novi šolski! gala od Jadranskega do Balti- Turki so mongolsko pleme. Polastili so se Balkana in šli še dalje v slovenske, hrvatske, srbske, bolgarske ter ukrajinske dežele. V Evropo so mogli priti le vsled needinosti kristjanov. Gr- MALI OGLASI Mali Nino se je bil skril. On se ni maral posloviti od brezver- kj . ___ _ sta^ v ne^ meri neve-is^eSa vojaka. šoti 3 sedai sem sam- Odkar j u j ^ * Li > P« vas. se je sačejo same1 -Kadar me bodete po rd,o- živ!j<:nie' Zdi se mi, da ' vali, sporočite- je saklical Tor-“ popolnoma vaš. j ™s' ko Jc “f sedeI -a vozu. - Med tem je vstopila Guadetu-1 Ve<1“°/am bom na uslugo. Cez * Torres se ji jenasmehnil in 16,10 leto i>a se vrnem' Pijančevanje ima hude posledice. Narod, ki pijančuje, bo propadel. Dovoljeno je in država da še vso pomoč, da ženske izvršujejo detomore. Moritev nedolžnih otrok kliče k Bogu po maščevanju. Sedaj so začeli komunisti po listih širiti, kako se zabrani spočetje, širi se največja nemorala. Odpora skoro ni nobenega. Mogočni rimski narod je propadel, ko se je vdal nečistosti. že do zdaj je bil pri Slovencih najmanjši prirastek v Jugoslaviji. Sedaj vlada dela na to, da bo še manjši. Po državnih predpisih se mora mladina borbeno brezbožno vzgajati. In to je najstrašnejše. Slovenski narod se vrača nazaj v poganstvo. Vsi, ki še verujete v Boga, neskončno svetega in pravičnega, veliko molite za slovenske pogane. Toda ne samo moliti, ampak tudi je treba pobijati komunistične zmote, pobijati veliko krivice, ki jih mora narod trpeti, razkrinkavati in izkazovati dela ljubezni. Nad Slovenci se izvršuje mednarodni zločin rodomora, kar so združeni narodi označili kot zločin, ki se mora kaznovati. Težki so bili turški časi, a desetkrat, hujši so dandanes. Turki so pri, šli, v par dnevih izvršili svoje zločine, potem so pa odšli. Sedanje preganjenje vere je pa stalno in še vedno hujše. Vsi verni Slovenci, na okope, branite »voj dom, svojo vero, rešite slovensko mladino! Bog hoče, Bog hoče! (Dalje sledi.) Išče garažo Išče se garaža 19 čev. dolga in 7 čev. široka med E. 71 in E 55 St- Pokličite Frank Kozar Atlantic postaja, UT 1-5528. (7) Naprodaj Dobroidoča čistilnica in kro-jačnica, posluje že 34 let na zahodni strani mesta, dobro o-preinljena s stroji, razstavnimi omarami in drugim. Oglejte si, da boste cenili. Cena $2,500. Lastnik gre v pokoj. Na 5420 Lorain Ave. (8) Potrebujemo 50 hiš, enodružinske in dvo-družinske, apartmente s 4 do 30 stanovanj. Globokar Realty 986 E. 74 St. HE 1-6607 _______________________(X; Sobe se odda 4 sobe se oddajo na E. 63 St., poceni. Kličite CL 1-3781. (6) Stanovanje oddajo Štiri lepe, opremljene sobe se oddajo odraslim. Pripravno za dva fanta ali za dve dekleti. Kličite UT 1-9894. (6) Sobo s kuhinjo išče Starejši moški išče epo ali dve sobi s kuhinjo in po možnosti kopalnico v okolici sv- Vida. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine. . i . (11,13,15 jan) f,°fem nadaljeval: (Dalje prihodnjič) m. NAJ ŠE DOLGO STOJI! — Z brega na Brooklyn Heights, pod katerim je zasidrana tovorna ladja, je lep pogled na kip Svobode pred New Yorkom. Stoji že 75 let in naj bi stal še dolgo! “Živi mrtvec” na fim-skem platnu Januarja 1960 bodo začeli v zahodnoberlinskih filmskih ateljejih snemati znano Tolstojevo delo “Živi mrtvec”. Prvič so posneli film po tem knjižnem delu leta 1918 z Johnom Barimo-orom v glavni vlogi. To pot bo “Živega mrtveca” režiral Erwin Piscator. NADUHA Vas muči! Oglasite se pri nas! Imamo GARANTIRANO zdravilo, ki vam bo 100% pomagalo! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poMatvo ali trgovino, obrnita m da aaa JQS. GLOBOKAR »86 E. 74th It. HE 1.6901 Prijatel’s Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamini First Aid Supplies Vogal St Clair Ave in E. €8 St HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajra | I mmmmimmmmsmmmmsi Med komisarji je bil tudi sta-^ ca. Spodaj je oddala zastavo rešina Hendelnove hiše, stari najstarejšemu romarju, sedaj Volfgang, gospod iz Aiheta. Z ima pa roki, ki sta se danes dvi-levo°se je opiral na služabnika, gnili k viteškemu udarcu, otro-z desno pa na svojo palico; vse ško ljubko sklenjeni, napol pose je spoštljivo dvignilo, ko je kriti od volnate rute, ki ji ogn-vstopil v dvorano, in dva sve- nja hrbet in prsi. tovalca sta mu prinesla lagoden, j Oba sta obstala nekoliko za blazinast stol. j Henrikom. Brez stiahu, z jas- Sodnik se je vrnil na svoj pro- nim pogledom je zrla v razsrje-stor, kraljevsko se je usedel ter J ni sodnikov obraz. Albert se je položil svojo roko, na kateri se poln skrbi oziral nanjo, tudi je blestel prstan, na kužni red. j drugi možje v dvorani so jo gle-“Gospodje komisarji vedo, za-.dali. Lepa je papežnica! kaj gre?” je velel. , “Sramota, saj je še otrok. Ot- “Seveda vemo,” je rekel Ber- roke ščuvajo,” je godel Bertold, told, “za neumnost gre. Nade- Menih Albert, tebe dobro poznam,” je grmel proti blede- jamo se, da je menih Albert nekoliko prismojen, a ne hudo-1 mu menihu sodnikov glas, puh-ben.” “Hudobnež je,” je trdo od- teč srda in sovraštva, govoril sodnik Hendel. Listal “Dostikrat, še včeraj si briz-je v kužni postavi ter se nepre- gal vame papeške psovke. Da-stano nemirno oziral proti vra- nes si položil krono na svoje torn. Sto jih je šlo za procesijo, psovanje in zapeljevanje ubož-da kljubujejo njegovi moči, ne- cev, ti nesramni zapeljivec Ijud-zaslišano! Z dvorišča sem valu- jstva! —Ti pa, ženšče, si štelana je šumenje in drvenje. Tu spodaj so, zalega, norci, sodrga! Ha! No, sedaj jih ima, sedaj je konec! Dolgo je čakal. Henrik je tu. “Jezus, pob!” veselo gode Bertold, “Bog te živi, Henrik! Kako pa je? Kaj se je zgodilo?” S temnim čelom, ne meneč se za pozdrave, ki so mu prihajali od vseh strani, je skoraj nejevoljno, pernat klobuk v rokah držeč, s hlapčevim mečem ob boku, vstopil Henrik v dvorano, stopil tja pred sodnikov stol ter je kljubovalno rekel: “Pri Darnabahu sem zajel procesijo, kakor ste mi naročili Spodaj je. Menih ... in deklo sta tu.” Žvertner iz Štajerdrofa, kaj?” ‘Da, sem,” je odločno odgovorila Štefana, “toda gospod pater pa ni to, kar ste rekli.” ‘Vidva bosta čula svojo sodbo, kadar bo ta-le.” — Hendel je pokazal na detomorilko, “ja-slišana in sojena.” Zločinka je zastokala in sklenila roki. “Tako dolgo pa bosta stala tukaj in čakala.” Lajtnant Hendel, ti pa pojdeš doli in boš, dokler se bo vršila souba, pazil na red, zlasti pa na to, da papeška sodrga ne kali miru. Preden pa greš, povej, kako je bilo pri zajetju? So se li branili?” Henrik Hendel je krčevito “Da!” je glasno odgovorila. “Henrik, zakaj mi nisi t/ga povedal?” Ta je z glavo nazaj zamahnil, divje je gledal ter se je grabil za pas meča. Naj hudič vzame vse skupaj. Sedaj ga je že vdru-gič usekala ta satanska papežnica, vrhutega mu še očita, da je lažnik, da govori neresnico. “Sem li stara baba, da naj vam natvezem vsako prazno čenčo?” je jezno vprašal, mesto da bi bil odgovoril na očetovo vprašanje. “Da, ti si se zakadila v mene,” je v hipu srdito zakričal ter se je okrenil proti deklici. Tedaj se je pa nasmehnil ta hudičev papeški deklič, ki je bil kakor golobček med ptiči roparji. Stari Bertold se je nekoliko naprej sklonil iz vrste komisarjev, muzal se je ob ščetinasti bradi ter je zamrmral: ‘Otroci, otroci, ne rrajte se!” Saj sta res še otroka, oni naj bo za rablja, ona pa mora stati pred sodiščem, ta je pa res trda. “Ti si me naskočila in si mi i zdrobila meč. Misliš li, da mi je! kaj zato — zaradi tebe?” je te-J petal mladi lajtnant. “Misliš li, j da smatram to za dejanski upor, ki ga je treba naznaniti? Ha,' smejem se, četudi nosim sedaj hlapčev meč.” j Jezno je potresel nagnusno motovilb; Štefana se je smehljala. | ‘Ne prideš mi blizu, papeška cundra, niti dejanski, niti z jezikom, premalo te je; pa eno ti povem: lagal nisem, ne; res je, psoval sem, pa far je tudi psoval, kdo je pa prvi začel, to ve Bog! Z lažnivcem pa pitaj koga drugega, ne mene, da veš. Sedaj pa grem. Z babnicami se ne bom prerekal, predober sem za to.” Jezno je pogledal deklico in je odcepetal iz sobe. “Nezaslišano! Kaj takega si drzne reči mlademu Hendelnu natakarica vpričo mestnih svetovalcev!” so se hudovali mestni očetje. “Mir gospodje!” Sodnikov obraz se zagrne v temo, toda posili se smehlja: “Prav ima moj sin, taka ženska ne seže do njega, sicer pa ji za njeno predrznost ne izostane kazen.” “Stopita nazaj, vidva, počakajta tam,” se je zadrl sodnik na deklico in na duhovnika. “Vi strelci, pazite nanju, dokler jih ne pokličem.” “Štefana, ne bila bi smela dražiti sodnika in njegovega sina,” je nalahno očital Albert de. kletu. “Resnica mora na dan!” je odgovorila in se je proseče vanj ozrla. Možje v dvorani so gledali nanjo, sodnik pa se je vrnil k detomorilki. “Vem, dete moje. Toda ti si' meni na ljubo,” duhovnikov glas je postal še tišji, “po krivici očitala temu človeku, da je brez vzroka potegnil meč. Ne, otrok moj! Tudi jaz sem mu jih nekaj povedal, in sicer najprej! Tak človek si ne pusti kaj takega reči!” Štefana je povesila glavo. Ni zadovoljen ž njo, to ji gre močno k srcu. Sodnik se je obrnil k morilki, ki je zopet pred njim klečala, ter se je tuintam ledenomrzlo, žugajoče ozrl na meniha in deklico, ki sta tam zadaj stala in pričakovala zasliševanja. “Nadejam se,” je rekel morilki, “da si vse po pravici poveda- la in da nisi ničesar zamolčal (Dalje prihodnjič) . -------------0------ - CT-AVE mmmrn AFELY ALL SAVINGS . omimmmH January 15th m MKEST DR. ŽUPNIK ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue vhod na E. 62 St. Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne Letna konferenca SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 6417 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio v četrtek dne 14. januarja I960, pričetek ob 8. uri zvečer; v avditoriju Vljudno vabimo vse lastnike članskih certifikatov Slovenskega narodnega doma ter društvene zastopnike da, se te važne konference gotovo udeleže. i Save- "M,-, , Mari..* IliiSiliiSli..... ASK FOR FREE SAVE-BY-MAIL KIT • !