POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. GIASHO KMETUSM DRUŽBE V UUBUAN1 registrovana zadruga s omejeno zaveso — — Štev 9. V Ljubljani, 15. septembra 1937. Leto 54. Vsebina • Načrtn°-sos|Podarskl Ukrepi v Avstriji na področju kmetijstva. — Neznani in nepoznani prijatelji. — Sadjarska ' razstava, sadni sejem in sadjarski kongres. — Važnost selekcije v vinarstvu in osnutek načrta organizacije selek-cijskega dela. — Zaznamujmo pred trgatvijo nerodovitne trse in precepljajmo jih! — Spopolnitev trtnega sortimenta za Dravsko banovino. — Moslavec, šipon ali pošip. — Za povzdigo vinskih goric. — Potreba sladkanja letošnjih vinskih moštov. — Zakaj se svinjska kuga pri nas širi? — Zakaj se je cena mlečnim izdelkom znižala? — Krmljenje kokoši. — Izboljšave na panjih. Splošni položaj našega čebelarstva. — rtnictupnp — v™^ čnicV; uoc+nii- Društvene vesti. — Kmet. šolski vestnik. Načrtno - gospodarski ukrepi v Avstriji na področju kmetijstva. Ing. Teržan, Ruše. Z nastopom splošne gospodarske krize, ki ima svoje izhodišče v kapitalistično - liberalističnem gospodarskem sistemu, je postala državna intervencija nujno potrebna, da se ublažijo in odstranijo hibe obstoječih gospodarsko-organizacijskih sistemov glede razdelitve dobrin. V obstoječem gospodarskem sistemu se je po svetovni vojni do vrhunca možnosti razvil brezobziren lov za dobičkom, ki je rodil razne socijalne pojave: zatiranje gospodarsko šibkejših, nagomilavanje brezposelnih, naraščanje nezadovoljstva, zavisti in sovraštva nižjih slojev proti vsem onim, ki imajo nekaj več kot oni sa-mii. Vnel se je boj za oblast. Država mora v takem slučaju takoj podvzeti potrebne korake, da se omilijo prevelike socijalne razlike in da nudi možnost življenja vsem, ki so> v stiski. Država mora uvesti v svroje gospodarsko življenje nove oblike in ukrepe, ki jih imenujemo na kratko: načrtno gospodarstvo. Tak-šnie ukrepe in oblike gospodarskega in socijalnega življenja je vpeljalo že minogo evropskih držav in Združene se;verne ameriške države. V nasled-njjem hočem na kratko očrtati, kaj je: v tem pogledu ukrenila naša se-veerna soseda Avstrija na področju knmetijstva. Avstrija je postala stanovska dr-žaava, to je, da so po svojih stanov- skih organizacijah zastopani vsi sta novi v državni upravi. Kakor povsod drugod, se je tudi v Avstriji pokazala potreba za državno posredovanje v privatno-gospodarskih odnosih in ureditev istih po novih načelih načrtnega gospodarstva. Posredovanje državne oblasti obstoja v tem, da se omejijo ekstremni pojavi v gospodarskem ozemlju, katerih smisel in cilj je samo, čim večji čisti dobiček na škodo splošnosti; da se omejijo škodljivi pojavi medsebojne konkurence, če gre to v škodo splošnosti, oz. delovnih slojev; da se odstrani brezglava in neorganizirana proizvodnja in trgovina; da se prepreči vstvarjanje veleobratov v onih gospodarskih panogah, v katerih je zaposleno veliko število solidno delujočih obrtnih slojev in končno v kmetijskem gospodarstvu, da se uredi pravilno razmerje v proizvodnji posameznih panog in medsebojni zdravi odnosi posameznih kmetij-Sko-gospodarskih skupin: organizirana ureditev produkcije na velepo-sestvihv srednjih in malih kmetijah, taka, da ena skupina kmetijskega obrata ne ovira in ne škoduje drugi skupini kmetijskih obratov. Ce je potrebno nadprodukcijo ene kmetijske panoge omejiti in s tem preprečiti padanje cen dotičnemu kmetijskemu proizvodu, je to mogoče doseči samo z državno oblastvenim posredovanjem v duhu in smislu načrtnega gospodarstva. Pri tem posredovanju pa se mora najti najboljša pot, da se kar najbolje varujejo interesi na eni strani prizadetih kmetovalcev, na drugi strani konzumen-tov in splošnosti. Pri tem urejevanju težkih gospodarskih odnošajev igra najvažnejšo vlogo zadružništvo. Zadružništvo skrajša in poceni pot med producentom in konzumentom ter lažje uravnava ponudbo in produkcijo, ki se more enkrat povečati, drugič zopet zmanjšati, kakor zahtevajo razmere na trgu. Vsled tega zavzema zadružništvo v vseh naprednih in moderno urejenih državah vidno vlogo v načrtno gospodarskem sistemu. V Avstriji so uredili po načrtnem gospodarstvu sledeče kmetijske panoge: 1.) Mlekarstvo. Avstrijsko mlekarstvo je dobilo prvo zaščito leta 1926. z uvedbo zaščitne carine. Pred tem je Avstrija uvažala letno za 40 milijonov šilingov mlečnih proizvodov. Radi zaščitne carine in dobrih cen mleka se je v par letih avstrijsko mlekarstvo tako dvignilo, da ni bilo potreba za prehrano uvažati niti en liter mleka več. Kmalu je produkcija mleka tako narasla, da so morali mleko predelovati v maslo in sir. Ni trajalo dolgo in Avstrija je nastopila kot izvoznik sira in masla! Sedaj je nastopila velika razlika v cenah svežega mleka in v cenah od-višnega mleka, ki so ga morali pre-delavati v maslo in sir. Vsled te razlike v cenah je stremel vsak kmetovalec, da proda čim več svežega mleka. Dobre cene za sveže mleko pa vsled tega niso dolgo trajale. Začela se je medsebojna konkurenca in licitiranje cen svežega mleka navzdol. Cene svežega mleka so padale ... Pretila je katastrofa celokupnemu avstrijskemu mlekarstvu in s tem v .zvezi težak udarec avstrijskemu kmetijstvu. Posegla je vmes državna oblast! Leta 1931. je izšel zakon o mlečnem fondu. Ta zakon je določeval, da mora vsak kmetovalec, ki prodaja sveže mleko, plačati 3 groše v mlečni fond za 1 liter mleka. Iz tega fonda sprejemajo podporo oni kmetovalci, ki jim radi oddaljenosti od mest ni mogoče prodajati sveže mleko in ga vsled tega morajo predelavati v sir in maslo. S tem ukrepom so v Avstriji rešili mlečno krizo. Leta 1933. je izšla naredba o minimalni ceni mleka, leta 1934. pa poseben zakon o mlečni trgovini, ki strogo ureja dobavo mleka in izvoz mlečnih proizvodov. S tem zakonom je ustanovljeno tudi posebno društvo za izvoz avstrijskih mlečnih proizvodov. 2.) Živinoreja. Poleg zakona o živinoreji, ki ureja velika živinorejska področja za živino iste pasme in vse, kar je potrebno za umno in strokovno vzrejo plemenske živine, je leta 1931. izšel zakon o trgovini klavne živine. S tem zakonom se ureja pravilen dotok klavne živine na trg in s tem v zvezi stalnost cen živine. V posebni komisiji, ki ureja živinski trg, so poleg kmetovalcev zastopani konzumenti. Radi preobilice mastnih svinj, ki je vplivala na zmanjšanje potrošnje klavne živine, katera se je pretežno vzgajala v alpskih krajih, je izšla naredba, ki je omejila svinjerejo v ve-lekmetijskih obratih z uvedbo 1 i -cenčne pristojbine za uvoz krme, potrebne za pitanje svinj. Radi licenčne pristojbine za pitanje svinj v veleobratih se je rentabilnost te kmetijske panoge zmanjšala. S tem je padla produkcija mastnih svinj. Trg je bil razbremenjen, cene so postale čvrste. Kmet je v alpskih deželah zopet lahko prodajal klavno živino. Razen tega je državna oblast naredila kmetom iz alpskih krajev še to uslugo, da je izdala uredbo, po kateri morajo kmetje v bogatih ravninah, kjer pridelujejo sladkorno repo in imajo vsled tega dovolj cenene krme za rejo klavne živine, kupovati živino pri alpskih kmetih ter jih na svojih kmetijah zrediti v težko mastno klavno živino. S to uredbo je reja klavne živine razdeljena na dva krajevno različna kmetijska obrata. Vzgoja in reja mlade živine na alp- skih kmetijah, pitanje živine pa na kmetijah v dolinah, ki imajo dovolj krme od raznih kmetijsko-industrij-skih obratov (sladkorne tovarne, tovarne špirita itd.). 3.) Pridelovanje sladkorne repe. Vsi kmetovalci, ki pridelujejo sladkorno repo, so se organizirali v enotno organizacijo. Ta organizacija sklepa pogodbe v imenu vseh proizvajalcev sladkorne repe s kartelom sladkornih tovarn. Državna oblast je s carinami zasigurala donosnost pridelovanja sladkorne repe. Vsled teh ukrepov so v Avstriji v par letih pridelali več sladkorja, kot ga potrebujejo za lastno prehrano. Ker z izvozom sladkorja ni nobenega zaslužka, je organizacija proizvajalcev sladkorne repe sama regulirala proizvodnjo repe v skladu s potrošnjo, interes konzumentov ščiti državna oblast, ki pritiska na industrijo, da mora cene sladkorja znižati. Pod državno kontrolo se izvršuje regulacija preskrbe z domačim semenom. 4.) Vinogradništvo. Radi slabih vinskih cen je bilo nujno potrebno urediti pridelek vina. Z zaščitnimi carinami so zaščitili domačo naraščajočo proizvodnjo vina. Leta 1928. je Avstrija uvozila še 481.000 hektolitrov vina. V zadnjih letih so uvažali samo še okrog 60.000 hI. Domači pridelek vina je narasel od 800.000 lil na 1,300.000 hI. Letno popijejo v Avstriji okrog 1,100.000 hI. Ker pridela Avstrija sama že več vina, kot ga popijejo, so se pričele vinske kleti polniti in cene vina padati. Zato je državna oblast omejila Vinogradništvo. Z zakonom so bili določeni vinogradniški okoliši, katerim je bilo dodeljeno gotovo število hektarjev vinograda. V Avstriji imajo 38.000 hektarjev vinograda. Od tega je bila ena tretjina vinogradov zasajena šele zadnjih šest let! Zato bo pridelek v bodoče še večji. Vinograde so začeli urejevati tudi izven vinogradniških okolišev v ravnini. Zato zakon o vinogradništvu določa, da se lahko sadi vinska trta samo v izrazito vinogradniškem terenu, v določenih vinogradniških okoliših in da se izven teh okolišev vinska trta ne sme saditi. Sajenje vinogradov urejuje posebna kontrolna komisija. Za vinogradniške okoliše so proglasili samo one vinorodne kraje, v katerih se prideluje kakovostno vino in ki so že po svojem gospodarskem ustroju brezpogojno navezani na vinogradništvo. Vsi vinogradi, ki se nahajajo izven določenih vinogradniških okolišev, se morajo izkrčiti do leta 1946. Kme- tijske zbornice pa imajo nalogo, da podpirajo pridelovanje kakovostnih sort grozdja v vinogradniških okoliših. Avstrijsko vinogradništvo je usmerjeno v produkcijo kakovostnih vin! 5.) Vrtnarstvo in zeleni a d a r s t v o. Oblastveni ukrepi ščitijo v Avstriji male vrtnarske obrate pred veleobrati in plantažami. Vrtnarstvo hočejo zasigurati malemu človeku. Kmetijski obrati ^mejo pridelovati zelenjad in druge vrtnarske pridelke samo za sebe, za svojo lastno porabo. Za trg smejo pridelovati samo oni, ki imajo za to dovoljenje od kmetijske zbornice. S tem se je preprečilo, da bi veleposestva, ki se nahajajo v bližini mest, začela pridelovati zelenjad na polju in bi s tem bili mali vrtnarji ubiti. Po tržnih nadzornikih se nadzira kakovost in cena zelenjadi, tako da je tudi kon-zument zaščiten. Uvoz zelenjave je omejen. 6.) Sadjarstvo. Ker še sadjarstvo v Avstriji ni na vrhuncu in ker se avstrijskemu sadjarju še ni posrečilo pridelati vsako leto toliko sadja, kolikor ga doma potrebujejo, se mora v slabih sadnih letinah uvažati sadje iz južne Tirolske in Kalifornije. Avstrijski konzument vi (Ji to lepo standardizirano sadje iz južne Tirolske in Kalifornije in vsled tega nerad kupuje domače sadje, ki ni najboljše kakovosti. Zato deluje državna oblast potom Kmetijskih zbornic predvsem na to, da se zasigurajo redne sadne letine, tako da ne bo več potrebno uvažanje sadja. To hočejo doseči z zmanjšanjem števila sadnih sort, strogo kontrolo drevesnic, s strogo kontrolo uvoza in prometa sadnega drevja, kontrolo zasa-jevanja novih sadonosnikov z ozirom na določene vrste, precepljavanje starih sadonosnikov na priznane sorte in drugo. Stroga kontrola izvoza sadja, ki stremi za tem, da zaščiti avstrijsko sadje, da se v bodoče pod znamko avstrijskega sadja ne bo izvažalo tuje sadje. Obilna je državna pomoč za zadružne sadne kleti. Vrši se tudi redno živahna propaganda naj se sadje ne prodaja takoj v jeseni, temveč naj v zadružnih kleteh čaka do pomladi. S tem se razbremeni trg v jeseni in učvrstijo cene sadja. 7.) Gozdarstvo. Vsakoletni prirastek lesa v avstrijskih gozdovih iznaša okrog 9 in pol milijonov kub. metrov. Od tega so primorani, najmanj eno tretjino izvoziti, ker letni prirastek presega domačo potrošnjo. Lesna kriza v letih 1930—1933 je tudi avstrijskemu gozdarstvu prinesla znižanje cen za 60%. Radi organizacije gozdnega gospodarstva in izvoza lesa je bil ustanovljen „g0-spodarskiisvetza ;les". V tem'svetu so enakopravno zastopani zastopniki gozdnih, posestev, lastniki žag in lesne industrije ter lesni trgovci. Ta. gospodarski svet je sprejel od vlade nalogo, preprečiti nadaljnje padanje, cen in s primernimi ukrepi učvrstiti' in dvigniti cene lesa na stopnjo donosnosti gozdnega gospodarstva. Izšel je zakon o „i z v o z u lesa in minimalnih cena h". Lesni trgovci so bili pod kaznijo obvezani določevati minimalne cene. Omejeno je bilo število izvoznikov, izvoz lesa pa stavljen pod strogo kontrolo. Ko so slične ukrepe vpeljale v gozdno gospodarstvo tudi nekatere druge države, so ti ukrepi postali učinkoviti. Mednarodna komisija za les je sprejela in odobrila te Ukrepe ter jih uvrstila kot sestavni del mednarodne lesne trgovine. Tudi domačo potrošnjo skušajo povečati na ta način, da uživa industrija, ki prideluje les v razne kemične in pogonske svrhe, posebne ugodnosti. Iz navedenih primerov je razvidno, da je tudi v teh težkih časih mogoče, z umnim in premišljenim delom ter strokovno pravilnimi državno-ob-lastvenimi "ukrepi z razmeroma malimi žrtvami doseči velike gospodarske uspehe, ki so v korist sploš-nosti, ker so socijalni regulator med posameznimi stanovi in gospodarskimi panogami, urejajoč pravičen odnos med privatno-gospcdarskim in državnim imetkom. še večjih nalog se loti mala, hrabra živalica. Tu in tam preobvlada celo poljsko miš, vneto iztakne gnezda domačih in poljskih miši in v odsotnosti podgan celo njihova gnezda, kjer podavi številni zarod te sodrge. Kot prava roparica hrčica nikdar ne žre rastlinskih snovi, vsled česar na vrtih in drugod ne more napraviti nikake škode. Pri vsem tem pa jo žal povsod preganjajo in pobijajo vsled neznanja in nerazumevanja, ker je drugim mišim tako podobna ter se ljudje ne potrudijo, da bi jo razločili od poljskih miši, dasi njena drobčkena postava, izredno male oči, podolgovata glava s koničastim rilčkom in njena stopicajoča hoja ne dela pretežek. Poleg nadloge žuželk, ki ogrožajo gozd, polje in vrt, imamo še drugo veliko nadlogo, katera hudo grozi polju, sadovnjakom in zelnikom, to so miši in podgane. Kako težko pa bi se kmetovalec ubranil te nevarnosti, ako bi mu ne prišli na pomoč zvesti pomagači iz živalstva. Stojimo ob robu valovitega žitnega polja, ki je ločeno le z vzvratni-korn od skednja. V vzvratnikovi ledini je nešteto mišjih lukenj, v katerih prebiva mnogo družin, ki se množe na neverjetno hiter način. Tukaj so namreč na miru in popolnoma v zavetju pred vsemi svojimi sovražniki, kajti mačke ostajajo doma na dvoriščih in ne prihajajo semkaj, ptiči mišarji in ostale koristne ptice pa si radi preganjanja, ki jim žal grozi od vseh strani, ne upajo tako blizu k poslopjem. Na ta način torej lahko gredo miši brez strahu po svojem škodljivem poslu. Toda to, česar človek tako lahko nikdar ne bi mogel narediti, neglede na to, da nesreče, ki mu grozi, niti ne pozna, izvrši mala žival v prav kratkem času. Zatre namreč popolnoma vso mišjo tovarišijo. Mala podlasica, ki si je napravila svoje bivališče v zapuščenem rovu hrčka sredi polja, opazi početje miši in gre uspešno na lov. Ne samo za lastno hrano in za svojih sedem mladičev davi miši, marveč jih pomori v čudovitem številu vsled njej in vsem njenim sorodnikom lastne krvoželjnosti. Radi tega je mala podlasica tudi med vsemi mišjimi lovci najodličnejša in zmore najučinkovitejše preganjati miši. Vsled svoje vitke postave jim lahko sledi v njihove luknje in skrivališča. Poleg miši lovi podlasica z uspehom tudi podgane, hrčke, bramorje ali krtice in celo gade, vsled česar je izredno koristna žival. (Konec sledi.) Neznani in nepoznani prijatelji. Franc Pirnat. (Nadaljevanje.) Kakor se ubogega slepca neusmiljeno preganja in zatira, ravno tako se godi žabam in krastačam, med katerimi morajo zlasti slednje trpeti vsled neumestnega studenja s strani večine ljudi. Pa baš one brez izjeme spadajo med najkoristnejše in naj-neumornejše pomočnike človeka, v boju proti neštevilnim škodljivcem rastlin. Vsled svoje velike požrešno-stii temeljito očistijo cvetne in zele-njadne nasade od vseh škodljivcev. Zaiveden vrtnar zna pravilno ceniti njiihovO vrednost ter jih čuva in po-zdlravlja kot zveste pomočnice. Spomladi, čim se začne mračiti, op)azimo, da se zlasti nad vodno gladimo giblje velika množica vsako-vrrstnih živalic. Na milijone mušic plteše v trumah s pojočim glasom, meetulji - ponočnjaki debelega života, kaiterih gosenice so med vsemi naj-po)žrešnejše, frfotajo okrog. V viso-kilh lipah in v travi brenčijo majni-Škci hrošči, po listju in vejah pa šu-miiijo, skačejo in lazijo neštevilne žu-žeblke v toplotnem in prijetnem večernem zraku. 'Tik nad vodno gladino in okrog naas pa frfota križem semtertja brez gldasu mnogo netopirjev, ki neutrudno hldastajo in požirajo žuželke. Na sto-tinne mušic mora v na široko odprta i usta teh lastavic noči. Ličinke škKodljivih muh in moljev se tam vlo-vee, padajoče od biljk, potem pa gre poot med vejice lip, od katerih roma pr;rav lepo število rjavih hroščev v neienasitljiv netopirjev želodec. — V boorovem gozdu so razsajale prete- klo leto znane strupene gosenice. Mnogo lepih mladih dreves je bilo na veliko razdaljo zapisanih brez-listju, zdaj pa odletavajo zlobni nočni metulji, da bi odlagali svoja pogubo-nosna jajčeca onstran vode na igli-častem drevju. S pravo togoto se vržejo netopirji nad nje in drug za drugim romajo v želodec. To je resnična slika iz netopirjevega življenja. Razvidna je iz nje neizmerna korist te živalice v gospodarstvu narave. Tudi ta žival je morala trpeti pod mračnimi predsodki in vražami, počasi pa ljudje spoznavajo njeno koristnost. V krajih s preobilico komarjev, skušajo dandanašnji z naselitvijo netopirjev zajeziti to nadlogo. Še ena marljiva pokončevalka škodljivega mrčesja, katera je po krivici trpela preganjanje, naj bo omenjena na tem mestu. To je najmanjši evropski sesavec, hrčica ali mala rovka. Ravnokar je smuknila iz obzidja vrta, ki je ople-teno z bršljanom in v mraku prične svoje vsakdanjč opravilo. S koničastim nosekom vohnja marljivo po gredah, razrije tukaj nekoliko sipko prst, obrne tam suh list, iztika po vseh kotih in špranjah ter stopica v neprestani marljivosti po vsem vrtu. Tukaj zgrabi, raztrga in pogoltne glisto, tam polža, bramorja, ogrca, in še nešteto drugih škodljivcev. Ta mala žival-roparica je tako požrešna, da porabi dvojino svoje lastne teže kot dnevno hrano, iz česar je mogoče presoditi korist, ki jo daje. Da, Sadjarstvo. Sadjarska razstava, sadni sejem in sadjarski kongres. „Sadjarsko in vrtnarsko društvo" bo priredilo v času od 24. oktobra do 1. novembra t. 1. v Mariboru, središču našega sadjarstva in sadnega izvora 1. banovinsko sadjarsko razstavo in sadni sejem pod pokroviteljstvom gospoda bana. Vse priprave, ki so v polnem teku, vodi posebni pripravljalni odbor. Sodelovanje je že do sedaj prijavilo nad 50 podružnic in veliko posameznih sadjarjev. Za razstavo se pripravljajo tudi druge banovine, ki žele prikazati svoje sadje, kar bo za naše sadjarje zelo zanimivo in poučno. Velika sadjarska razstava bo nazorno pokazala napredek našega sadjarstva po vojni, posebno v zadnjih 15 letih. Vsa prireditev,- ki bo največja od vseh v zadnjih letih prirejenih razstav, bo izvršena po točno določenem načrtu, pri katerega izvršitvi bo sodelovala tudi banovina po svojih zavodih in ustanovah. Razstavile bodo razne tu in inozemske tvrdke razno orodje, stroje, sredstva za zatiranje sadnih škodljivcev itd. Na sadnem sejmu bodo vložene vagon-ske množine namiznega sadja v predpisanih zabojih. Zunanji trg se že sedaj zanima za Vinarstvo. Pri selekciji imamo predvsem interes, da dosežemo večjo rodovitnost, ne da bi pri tem trpela dobrota pridelka. Najlažje pridemo do tega cilja z izbero v množini. Tako selekcijo v množini vrši vsak vinogradnik in trsničar, ki jemlje cepiče samo od trsov, od katerih je prepričan, da mu dajo dober in bogat pridelek. V to svrho je pa potrebno, da vidno označi vse stalno rodovitne trse, katere smatra v vsakem oziru za najboljše v svojem vinogradu. Označevanje se lahko izvrši s pomočjo pocinkane žice ali pa s posebnimi znamkami ali tablicami, ki se obesijo s pocinkano žico na izbrane trse. Trsničarji so navadno prepričani, da poznajo vsak dober trs svojega matičnega vinograda. Ravno manj rodovitni ali drugače nezaželjeni trsi pa kažejo ob rezi najlepše rozge in nas večkrat zapeljejo, da si od njih narežemo ce-pičev, podobno kot nas bujna rast in lepa barva listov nerodovitnih trsov v času vegetacije odvrača od edino pravilnega koraka, da take manj- ta sejem in prihajajo že prijave sadnih trgovcev iz inozemstva. V dneh sadjarske razstave in sadnega sejina bo v Mariboru tudi sadjarski kongres, katerega se bodo udeležili strokovnjaki iz vse države. Kongres: bo otvorjen 24. oktobra. Dne 25. oktobra bodo referati strokovnjakov o važnih vprašanjih našega sadjarstva. Od naših strokovnjakov bo predaval ravnatelj vinarske in sadjarske šole iz Maribora g. Priol Josip o ciljih in nalogah načrtnega sadjarstva, profesor Vardjan Fr., iz Št. Jurja ob juž. žel. pa bo podal zgodovinski opis slovenskega sadjarstva. O drevesnicah v Sloveniji bo poročal g. Do-linšek Ivan, predsednik drevesničarskega odseka SVD. Velikopotezne prireditve bodo brez dvoma povzdignile zanimanje za naše sadjar-svo in odprle našemu sadju pota na svetovna tržišča. Dosedanje prijave kažejo, da bo to prvovrstna in največja sadjarska prireditev, ki bo dostojno predstavila naše sadjarstvo tu in inozemstvu. vredne trte čimprej odstranimo iz naših goric. Z enoletno selekcijo cilj seveda še ni dosežen. Marsikateri trs, ki je letos bogato rodil, bo v prihodnjih letih razočaral. Zato moramo z izbero nadaljevati in šele po 4 letih si lahko vstvarimo pravilno sodbo o vrednosti posameznih trsov. Pri izberi v množini se z najboljšim uspehom po služujemo pocinkanih znamk, ki nosijo svojo letnico in event. oznako sorte. Znamke so dvojne: okrogle za dobre, štirioglate za slabe trse. Trs, od katerega jemljemo selekcijonira-ne cepiče, mora imeti vsa štiri zadnja leta okrogle znamke, oni trsi, ki so dobili v tem času le 2 ali 3 okrogle znamke, naj se za razmnoževanje ne uporabljajo. Znamke se obesijo na trte nekoliko dni pred trgatvijo, ko je pravilna presoja vrednosti trsnega materijala najlažja. Mesto razmeroma dragih pocinkanih znamk ali tablic, lahko uporabljamo tudi samo pocinkano žico ali pa zaznamujemo na starem lesu do- bre trse z rdečo, slabe pa z belo oljnato barvo. Nerodovitnih trsov je v vsakem vinogradu več, kot si mislimo. Cep-ljenke iz cepičev takih trt ostanejo tudi same nerodovitne. Le v slučaju, da pridejo v izredno ugodne prehranjevalne razmere, se njihova rodovitnost lahko nekoliko poveča, bo pa vedno zaostajala za plodovitnostjo potomcev rodovitnih staršev. Pri izberi v množini ne obračamo posebne pozornosti na lastnosti posameznih trsov. To nalogo vrši takozvana individualna selekcija ali izbera po-edincev. V vsaki gorici najdemo trse ene in iste sorte, ki se odlikujejo s prav posebno rodovitnostjo, drugi z izrazito odpornostjo proti pozebi, klorozi, peronospori in drugim boleznim, tretji zopet s posebno dobroto grozdja itd. Zaznamovati take trse še prav posebno ter iz poedincev vzgojiti dragocene pasorte je ena izmed najvažnejših nalog modernega trtogojstva. Za tako selekcijo pa je potrebno bistro oko, skrbno opazovanje in mnogo truda, ker se marsikatera lastnost, ki ima velik praktičen pomen, le težko izsledi in pravilno oceni. Za izvajanje individualne selekcije so v prvi vrsti poklicane enološke postaje, banovinske trsnice, trsničarji in podružnice Vinarskega društva. Strokovnjaki ali pooblaščeni strokovno izobraženi zaupniki izberejo v jeseni iz vseh vinogradov 50 trsov od sorte, ki je za krajevne razmere najvažnejša. Te izbrane trse opremijo s pocinkanimi znamkami, označenimi s številkami 1—50. Istočasno se osnuje posebna matična knjiga, v kateri ima vsak trs svojo stran. Opazovanje izbranih trsov se ne vrši le pred trgatvijo, temveč celo leto. Predvsem je opazovati in zabeležiti: Zorenje lesa, cvetenje, teža in dobrota pridelanega grozdja, nastop in odpornost proti boleznim in škodljivcem itd. Tekom let se izločijo vsi manjvredni trsi, že po preteku 4 let pa ostane le kakih 5 najboljših trsov, ki so se v vsakem oziru najbolj izkazali. Od njih se vzamejo cepiči in cepijo na zdrave prvovrstne podlage, ki so določene za dotični vinarski okoliš. Cepljenke se vzgajajo v posebnem matičnem vinogradu, kjer se skrbno opazujejo in uporabljajo za proizvodnjo cepičev namenjenih širši praksi. Vrednost individualne selekcije vinogradnikom lepo pojasnjuje dobro znana selekcija Frohlichovega sil-vanca. Od tisočerih trsov silvanca je izbral Frohlich le enega in to najboljšega, ki ga je nato razmnožil. Važnost selekcije v vinarstvu in osnutek načrta organizacije selekcijskega dela. Ing. Sergij Goriup. (Konec.) Tudi podlaga Berlandieri x riparija 5 BB Kober je proizvod i/bere poedincev, ki ga je Kober skrbno izbral iz materijala dobljenih od Tele-kija. Individualna izbera naj bi se pa ne vršila le na rodovitnost. Nje se je treba poslužiti tudi v borbi proti pe-ronospori in bolezni stržena ter dru-p-im neprijateljem naših vinogradov. V letih, ko razsaja peronospora, naj se skrbno poiščejo vsi trsi. ki kažejo posebno odpornost proti te.i bolezni. Tudi taki trsi naj se vnesejo v matično knjigo, in skrbno opazujeio, saj bi se rentabilnost n^ših vinogradov kmalu izredno povišala s sorto, ki bi bila odporna proti peronospori. Za priznavanje vzgojenega selekcioniranega trsnega materijala naj bi se zaprosilo kr. bansko upravo, da izdela poseben pravilnik, slično kot je bil izdelan pravilnik za priznavanje posevkov, ki je bil svoj čas objavljen v Službenem listu. Priznavanje naj bi se nanašalo na izbor trsnega materijala v množini, na individualno selekcijo, na vzgojo novih sort. doseženo potom križania, inačic poedincev in inačic brstov, ter bi se vršilo na podlagi pregleda trsnega materijala in pregleda matičnih knjig. V svrho priznavanja naj bi se osnovale krajevne in osrednja priznaval-na komisija. Krajevno priznavalno komisijo bi tvorili: odposlanec osrednje komisije, sreski kmetijski referent in vinogradnik oziroma trsni-čar. V osrednji komisiji pa bi poslovali: načelnik kmetijskega oddelka, šef odseka za kmetijstvo, referent za vinogradništvo, kletarski nadzornik in njegov pomočnik ter ravnatelja vinarske in sadjarske šole v Mariboru in kmetijske šole na Grmu. Interesenti bi predložili osrednji komisiji za trtogojstvo preko sreske-g;a načelstva in banske uprave proš- nje, da se jim trsni materija! prizni. Osrednja komisija oošlje nato prošnjo krajevni komisiji, ki bi na licu mesta pregledala matične knjige in prijavljeni trsni materijal ter ga bodisi priznala, ali odklonila. O pregledu naj bi se sestavil poseben zapisnik. Sklep krajevne kontrole naj bi potrdila še glavna priznavalna komisija, na katero bi se stranka imela pravico pritožiti. Po tem načrtu bi za priznavanje izvirnosti bilo potrebno: ugotoviti pokolenje sorte in način njenega vzgajanja na temelju rodovniških podatkov in drugih dokazil, dalje točno opisati sorto, vse lastnosti in znake, po katerih se razlikuje od sorte odnosno sort, iz katerih izhaja. Dokazati bi bilo treba tudi znatne odlične lastnosti priznane sorte ali selekcije. Za priznanje I. in II. razmnoževanja sort, bi moral prosilec pismeno dokazati, da je trsni materijal v resnici potomstvo priznane izvirne sorte. Organizacija selekcijskega dela mora biti že po svoji prirodi decentralizirana, ker ima vsak vinorodni j okoliš svoje posebne klimatične razmere, pa tudi svoje lastne potrebe glede lastnosti trsnega materijala. Zadnja leta nam so prinesla novo strašilo — strženovo bolezen, ki se je na srečo pokazala v naših krajih izvzemši par slučajev, za sedaj res samo kot strašilo. Pripraviti pa se je treba na vsa morebitna presenečenja in zato pozivam vse napredne trsni-čarje in vinogradnike, da razmišljajo o koristi in potrebi izbere zdravega odpornega in rodovitnega trsnega materijala, da pa ne ostanejo samo pri razmišljanju, temveč da pristopijo k resnemu selekcijskemu delu za lepšo bodočnost svojih družin, za napredek in še večji sloves naših goric. Zaznamujmo pred trgatvijo nerodovitne trse in precepijajmo jih! Inig Sergij Gor i up. Pogosti razlog nerentabilnosti vi-mogradov leži v dejstvu, da imajo vrinogradniki v svojih goricah mno-gco nerodovitnih in samorodnih trsov, keatere obdelujejo z enakim trudom inn skrbjo, kot rodovitne in plemeni-tee trte, ki pa ob trgatvi izkazane neege in stroškov ne povračajo. V naprednih vinorodnih deželah, kcot sta Francija in Italija, so že dav-nao spoznali velike gospodarske ko-ri:isti, katere prinaša precepljanje ne- rodovitnih in neplemenitih trsov. Tudi pri nas posvečajo sadjarji v zadnjih letih precepljanju nerodovitnih dreves posebno" pažnjo, le slovenski vinogradniki ne kažejo potrebnega zanimanja za izboljšanje gospodarskega položaja z načrtno selekcijo rodovitnih in doslednega preceplja-nja nerodovitnih nasadov. Sedaj pred trgatvijo je pravi čas, da skrbno pregledamo vinograde in zaznamujemo na eni strani rodovit- ne plemenite trse, od katerih hočemo dobivati cepiče, ter nerodovitne in manjvredne trte za precepljanje. Običajno se preceplja z navadno kormlacijo na zeleno ali pa v razkol. S kopulacijo se preceplja junija in julija. Našim vinogradnikom je način tega cepljenja že dovolj znan, ker se tako preceplja tudi šmarnica. Tehnično je kopulacija na zeleno enostavna, cepljeno mesto se prav lepo zaraste, ima pa to slabo stran, da se lahko cepi navadno le visoko od" tal, vsled česar je potrebno naknadno grobanje precepljenih trsov. V razkol cepimo koncem marca ali začetkom aprila in sicer tako, da previdno razkoljemo vodoravno odrezano podlago z ostfjm cepilnim nožem po sredini. Predolg razkol preprečimo, ako povežemo podlago par cm pod vodoravno odrezanim mestom z vrbovimi šibami. V razkol vložimo pri tankih trsih po en, pri debelejših pa po dva cepiča. Pri cepljenju je treba paziti, da pride kambij cepiča na kambij podlage po celi v razkol vrinjeni dolžini. Da preprečimo poškodbe cepičev; zatlačimo začasno v sredino razkola primerno zagozdo iz trdega lesa. Cepiči naj imajo 2 do 3 oči. Po dovršenem delu se cepljeno mesto dobro zamaže s cepilnim voskom. V razkol cepimo navadno prav pri tleh tako, da cepljeni trs lahko pokrijemo s peščeno zemljo, ker bi se sicer cepiči posušili. Ponekod prerežejo trte že nekoliko dni pred cepljenjem, da se tako zmanjša do dneva cepljenja previsok pritisk sokov. SI. 10. V Italiji in povsod tam, kjer se gojijo trte nekoliko višje, se trsje pre-cepljuje na deblu v višini 20 do 50 centimetrov od tal. Okoli cepljenega mesta se priveze primeren karton, širok kakih 20 in visok kakih 15 cm. Vanj se nasipa toliko vlažnega sipkega peska, da je dolnje oko cepiča še narahlo pokrito. Pesek preprečuje izparivanje vlage in cepiči brezhibno prirastejo k deblu. Način vezave takega ovoja je razviden iz slike, veže pa se z vrbovimi šibami, rafijo ali motvozom1. Ta sortiment, ki smo ga pred nekako 10 leti na pobudo Kmetijske družbe in potem Vinogradniškega društva za dravsko banovino, deloma tudi z gmotno podporo banovine po tedanjih razmerah za posamezne okoliše sestavili bo skoro treba nekoliko revidirati in spcpolniti, kajti med tem1 časom so nastale drugačne trgovske in potrošne vinske razmere, ki se precej razlikujejo od potrošnje finejših vin, ter se bolj nagibajo na cenejša, toda kolikor toliko močna, prijetna, brezhibna vina. Beli burgundec, traminec, rulan-dec, muškatni silvanec, modri burgundec zatemnevajo zbog pičlega pridelka in premajhnega dohodka. Nasprotno pa hodijo bolj v poštev sorte, ki obilo rodijo in ki ne zahtevajo posebne nege, pa se le dobro in hitro oddajo. Med take štejemo posebno laški rizling, selekcionirani nemški rizling, mozler, zeleni silvanec, rdeči in beli španjol (Gutedel), žametasto črnino ali kavščino, por-tugalko ter deloma modro frankinjo. Precej široko polje pridobiva tudi Bouvierova bela ranina in rdeče beli veltlinec, dočim moramo druge sorte kot kraljevino, plaveč, lipno, okruglino itd. prištevati bolj med navadne sorte, manjše vrednosti. V trtnicah, osobito banovinskih ali od banovine gmotno in dejansko pod-piranih, bo potrebno posvečati večjo pažnjo in na večje množenje prvo-imenovanih žlahtnih siort na prav priporočljivo ameriško podlago: Ri-parija velikolista, Rip X Berlandieri Kober 5 BB, Rip. Teleki 8 in za prav apnene, bele zemlje v suhih višjih legah pa Gothe 9. Kot nadomestilo za vse bolj navadne sorte od španjolov, kraljevine pa tudi vetlincev, vštevši lipno, okruglino itd. nizdol, bi jaz nasveto-val obče razmnoževanje bele sorte: Malvazije. Ne povem od kod ravno ta vrsta izhaja, ker je tudi te mnogo različnih vrst in ker vem že v naprej, da bi marsikdo tudi banovinskih strokovnjakov zavihal nos, če izve, da je Tega postopka bi se s pridom lahko poslužili tudi sadjarji pri precep-ljanju sadnega drevja v razkol. tuja sorta in da ne izvira iz Slov. goric, ki so vsakemu Štajercu naj-idealnejši in najimenitnejši vinorodni kraj. Toliko pa lahko s prepričanjem trdim, iz svoje lastne, večletne izkušnje, da kdor si s to sorto pravilno zasadi svoj vinograd, t. j. precej narazen in cepljen na Kober 5 BB, bo sila zadovoljen, ker bo imel od nje vsestranskega vžitka. Ta Malvazija je namreč prav krepke rasti, njeni poletni poganjki postanejo kazalec do palec debeli, 4—7 metrov dolgi in z močnimi, prilično mozlerjevim listom podobni (le da so na obeh straneh goli) ter z lepim grozdjem neverjetno močno obloženi. Posebne okolnosti jo dičijo namreč: Prav trd les, zato odporna proti boleznim in mrazu. Pozno odganjanje spomladi, navadno proti koncu aprila, hitra rašča in naglo od-cvetenje. Zgodnja zoritev 20. do 24. septembra. Veliki, zdravi rahli grozdi in jagode, ki ne gnijejo in se ne osujejo, z 18 do 20%, pa tudi 22 do 24% sladkorja in 6 do 9% kisline. Mošt naglo povre in vino se dobro čisti ter je stanovitno z nekoliko muškatnega okusa. Šestletne cepljen-ke (lastnoročno na zeleno cepljene) so pri meni zarodile v kompaktnih latnikih ali pergelnih od 60—70 m dolgih in po 4 m širokih, vsaka trta V številkah 34 in 35 Slovenskega gospodarja opisuje g. Anton Kosi našo domačo vinsko trto šipon ali pošip - moslavec in se vprašuje, ali naj ta vinska sorta tudi v bodoče kot glavna v ormoško-ljutomerskih goricah ostane, ali pa jo naj iz ta-mošnjega trsnega sortimenta črta-mlo. Kot izgleda, se moslavca (ostanemo lahko kar pri tej označbi, ki je pri nas, kakor tudi drugod splošno v rabi in znana) pri obnovi vino- po 30 do 50 grozdov. V plantah pa na prostem v razdalji 2 m in L20 ni v vrstah, pa po 50 do 80 in celo 90 do 110 grozdov, t. j. ca. 6—10 kg na trto ali 4 do 7 litrov mošta, oziroma vina. To bi bilo na ha (10.000 m'2 = 1% orala) približno 400—700 hI. Take množine seveda ne vzamem za bazo, pač pa lahko 200 hI, dočim dajo burgundec, rulandec, traminec in slične prav žlahtne sorte največ 20, pa tudi lahko samo 10 hI na ha (9000—10.000 trt). Še večjo vlogo igrajo pri tem cena in dohodek. Malvazija 200 hI ali 20.000 litrov samo po 2 din liter (se lahko proda po 3—4 din) znese z okroglo 5000 cepljenkami na ha, do 40.000 dinarjev na ha, beli burg., rul., tram. z okroglo 9000—10.000 cepljenkami na hektar, pa največ 20 hI ali 20.000 1 po 6 din, 12.000 din. Pač lepa razlika in stroški so isti, odnosno pri zadnjih večji, ker Malvazijo se le trikrat poškropi in požvepla. Pogoj da dobro uspeva je: Sajenje v višje, četudi vetrovne lege, vrsto od vrste najmanj 1.20 m, v vrsti po dolgem tudi v strmi legi pa vsaj 1.10 m. Pridno in pravočasno obiranje ali odstranjevanje nerodovitnih poganjkov, ter takojšnje popolno odstranjevanje še pred cvetjem vseh malih listkov pod zadnjim grozdom med starim lanskim lesom in novim pomladanskim poganjkom. Gnojenje s kalijem ji jako prija (Vs kg na trto). Na željo povem nabavni naslov. Sicer je neki banovinski vin. strokovnjak obljubil, da počepi banovina letošnjo pomlad do 5000 komadov te sorte, a se nič ne ve, če se je kaj tozadevno ukrenilo, ker je tam vse precej zapeto in se le težko kaj izve. Naj kdo drugi predlaga morda še boljše sorte za splošno nadomestilo slabejših sort. gradov v tem okolišu ne upošteva v obsegu, kot je bil do zdaj zastopan v teh goricah. Ker pa je ravno moslavec oni, ki je dal v preteklosti ljutomerčanu njegov značaj in sloves, je potrebno, da temeljito pre-udarimo in vsestransko premislimo, predno ga bomo iz tamkajšnjih goric izločili. V trsnem izboru ža dravsko banovino, ki je bil sestavljen po temeljitem preudarku in ob sodelovanju . Spopolnitev trtnega sortimenta za Dravsko banovino. Fr. Gombač. Ljubljana. Moslavec, šipon ali pošip. Konrad Pečorvnik. Vinarskega društva za dravsko banovino, vinarskih strokovnjakov, pa tudi praktičnih vinogradnikov, je moslavec kot glavna sorta določen za ormoško-ljutomerski okoliš poleg laškega rizlinga in belega burgundca. Ravno tako je določen kot glavna sorta tudi v spodnjih Halozah, kot sorta za Dosebne položaje in razmere pa tudi v gornjeradgonskem okolišu. Je to naša domača vinska sorta, ki je pa razširjena tudi izven mej naše domovine. Daje izborna kakovostna vina s posebnim vinskim značajem in cvetlico, ki se razvije pa šele tekom zorenja vina. Zraven tega je moslavec zelo rodoviten, zori precej nožno in rodi vina visoke kakovosti le takrat, ako grozdje popolnoma dozori. Daje nam zadostne pridelke že ako ga režemo na kratko: na reznike in čepe. Prenaša na tudi rez na ločne ali šparone. Pri tem načinu rezi sicer zelo obilo rodi. pri poznejšem zorenju, kar ima lahko za posledico močno kisla vina, katerih kislina postaja neprijetna. Ravno tako daje moslavec prekisla vina tudi v zanj neprimernih legah in zemljah, pa tudi v neugodnih letih. Nepriietna kislina se stopnjuje v neugodnih letih še, ako smo rezali tr,s na dolgo: na ločne ali šparone. . Radi tega sodi moslavec le v res dobre, v strme in višje položaje in v južne, jugovzhodne in jugozapadne lege. nadalje v dobre in bolj suhe zemlje. Takih položajev in leg imamo v ormoško-ljutomerskih goricah, pa tudi v Halozah obilo. Tam bo dal moslavec zraven obilega pridelka tudi vina odlične kakovosti. Nikakor pa ne spada ta vinska sorta v slabše, nizke ali celo v ravninske položaie in v vlažne zemlje. Marsikoga je že zapeljala njegova rodovitnost in kakovost njegovega vina v ugodnih le-tiih. da ga je posadil v neprimernih legah in položajih, kjer pa ne daje trvo leto sposobna za potrošnjo. V/endar bo tudi temu lahko pomagati. Moslavec je namreč prav dobro piiten tudi že v prvem poletju, ako jee v jeseni dobro povrel in izgubil o)dvišno kislino. S primernim in strokovnim kletarjenjem lahko zoritev tiudi nekoliko pospešimo. Obdrži pa mioslavčevo vino tudi dalje časa sve- žost in mladostnost, kakršna vina ravno današnji pivci zahtevajo. Pač pa bo potrebno ravno pri mo-slavcu izvajati selekcijo trsja za rezanje cepičev. Že Trummer pozna v svoji knjigi pri popisu te sorte več podvrst, kot osioani pošip in drobno-jagodni pošip. So to zvrsti moslavec. ki svoje slabe lastnosti stalno podedujejo. Imamo pa trse, ki stalno leto za letom prav dobro nastavijo, se ne osipljejo in torej prav dobro rodijo. Tudi kar se tiče podlag, za katere moslavec sicer ni izbirčen, bo le kazalo za njega jemati le one, ki po-spešuiejo zoritev, kot so na primer rioariia portalis in križanke berlan-dieri X riparija. S tem bomo dosegli hitrejše dozorevanje, kar bo le v njegovo korist. Moslavec je bil po zgoraj omenjeni Trummerjevi ampelografiji poleg beline na bivšem Štajerskem, posebno v slovenskem delu, najbolj razširjen in je največ prispeval k slovesu ljutomerski vin. V sedanjem trs-nem izboru je bil izpodrinjen od drugih sort v večjem delu kvalitetnega okoliša slovenskega Štajerskega in je priporočen le za manjši del naših vinskih goric, to je v zgoraj navedenih ormoško-ljutomerskih goricah in v spodnjih Halozah, v malem tudi še v gornieradgonskih goricah. Radi njegovih lastnosti pa ga bo kazalo tudi v teh goricah omejiti le na naj- boljše lege. kjer še redno dozoreva. Tudi bo kazalo imeti zraven njega in za njegovo izboljšanje v slabih letih sorte, ki dajejo sladka vina brez močne kisline, a tudi brez posebnega značaja, ki pa tudi hitreje dozorijo. Take sorte bi bile zeleni silvanec in žlahtnine. Od teh bo najbolj primeren ravno zeleni silvanec, ki srednje rano zori, daje odlična vina brez posebnega značaja, a rodi tudi prav dobro, ter dozori tudi še v manj ugodnih letih, tako da niegova vina imaio razmerno malo kisline. Z rrtošti teh sort bi kazalo v slabih letih moslavčeve mošte izboljšati, in le v letih, ko moslavec dobro dozori, bo kazalo pustiti njegove mošte čiste. Tako bo v neugodnih letih mo-slavčevo vino še dobro, v dobrih letih pa bodo prišle njegove prednosti do polne veljave. Tudi bomo moslav-ca v ugodnih letih pustili čim dalje na trsu, da popolnoma dozori ali celo prezori. Popolnoma opustiti moslavca v ormoško-ljutomerskih goricah pač ne bo kazalo. Raje obdržimo z njim značaj tamkajšnjih vin, ki so si sloves že pridobila. Pač pa bi kazalo z moslavcem tip ljutomerskih vin ustvariti, v kolikor se to že ni zgodilo. S pravilnim kletarjenjem, posebno v zadružnih kleteh, bo to prav lahko mogoče in bodo ta vina prav lahko dobila tudi v bodoče odiemal-ce pri nas, kakor tudi v inozemstvu. Za"povzdigo Bratok Starejši vinogradniki se še dobro spominjajo, kako je trtna uš domala uničila vinsko trto. Vinogradniki so morali vse stare trte izkopati in uničiti, ker niso bile več za rabo. Mnoge prijazne vinske gorice so postale gole in puste. Naši marljivi vinogradniki so takoj pričeli obnavljati vinske gorice. Rigolali so in zasa-jali nove sorte cepljene na ameri-kanski podlagi, ki je za trtno uš neobčutljiva. Trtna uš je napravila po vinogradih neprecenljivo škodo, toda čas teče hitro in zopet zelene vinske trte po hribčkih so desetero poplačale ves trud vinogradnikov. Kako je sedaj z vinogradi? Vinske trte so že precej opešale in rode od leta do leta slabše. Enako je izčrpana tudi zemlja. Ponekod se opaža, da so vinogradniki spoznali to neprecenljivo škodo. Začeli so z ri-golanjem zemlje in zasajanjem novih vinskih trt. vinskih goric. Rudolf Mnogo pa je naših vinogradnikov, ki samo maše ..luknje", t. j. zasaja-jo trto le tam, kjer se je stara posušila, ali pa čakaio na splošno obnovo vinskih goric. Pri tem bi bilo pripomniti, da marsikatera lega ni primerna za vinsko trto. Pri novem zasajanju trt naj se opuste neprimerna mesta, na katera sadimo rajši drugo rastlinsko kulturo kot n. pr. jabolko, breskev ali marelico. Z vinsko trto naj se zasaja le na prvovrstni legi, ker le tedaj bomo pridelali izvrstno kapljico. Pomniti je: bolje je pridelati manj, toda dobro! Naše vinogradništvo je v hudi krizi. Ponekod so cene vinu tako nizke, da sploh ne krijejo stroškov pridelave. Kako naj se potem misli na obnovo vinskih goric? Jasno je, da je že prišel čas, ko moramo vinograde v velikem obsegu obnavljati. Toda rigolanje in novi nasadi stanejo mnogo denarja. Kje bodo vi- nogradniki vzeli denar? Pomislimo nato že sedaj, preden bodo trte popolnoma opešale in preden bo zemlja izčrpana. Prebivalci vinorodnih krajev so daleč gospodarsko pasivni. Tu bo potrebna pomoč! Sam vinogradnik ne bo zmogel kapitala za rigolanje in novi nasad. Potrebna bodo posojila, bodisi od države, banovine ali kake ktnet-ske organizacije. Vse države, posebno agrarne, streme za tem, da se njihovo poljedelstvo razvija in napreduje. Zato nudijo svojim državljanom izobrazbo, gmotna sredstva in organizacije, za katere žrtvujejo velike vsote denarja. Mnogo bo potreba še truda in energije tudi pri nas, da bomo prišli za korak dalje, ker nam še mnogo tega manjka, posebno pa cenenega kredita. Predvsem je potrebna široka kmetska organizacija z velikim kapitalom, ki bi dajala kmetovalcem cenena posojila, le-ti pa bi morali s povečano aktivnostjo in pravim smotrom ter s sistemom stremeti za čimvečjim napredkom. Prodaja poljedelskih proizvodov pa bi morala priti iz rok brezvestnih prekupčevalcev ter najti edino pravilno mesto v zadrugah. Vse delo in pomoč bi morala prevevati zadružna ideja, v kateri je odina rešitev za našega kmeta. Kmetu je treba pomagati tako, da bo živel primerno svojemu stanu in važnosti za državo! Potreba sladkarija letošnjih vinskih mostov. Stanje vinogradov je letos precej zadovoljivo, le skrajno neugodno vreme v drugi polovici meseca avgusta je vplivalo na razvoj grozdja slabo. Mokrota je povzročila, da so pričele nekatere sorte, kakor beli burgundec, klevna, silvanec, že gniti. Le sončno vreme septembra in oktobra lahko popravi, da bo letošnji vinski pridelek kakovostno dober. V nasprotnem slučaju pa bo letos potrebno z dodatkom sladkorja mošte izboljšati. Na vsak način pa bo to potrebno tam, kjer je toča tekom poletja trsje poškodovala. Radi tega opozarjamo merodajne oblasti že sedaj, da pravočasno omogočijo vinogradnikom dobavo trošarine prostega sladkorja. Pri lanski uporabi trošarine prostega sladkorja so imeli namreč vinogradniki tež-ftoče, ker so ga dobili prepozno, V že po-vrelih vinih pozneje dodani sladkor ni več povrel. Da bi pa uporabljali vinogradniki sladkor, ki se prodaja v trgovini, je nemogoče, ker sedanje vinske cene to popolnoma onemogočajo. Vinarsko društvo. Kaj je Gralit? Vsak vinogradnik ve, da senenega in kislega črvička najlažje zatre z arzenikovimi sredstvi. Teh sredstev je veliko in se po večini uporabljajo kot dodatek bordoški brozgi. Tako n. pr. dodamo v vinogradništvu 4—500 g apnenega aerzeniata Aresina ali 150—200 g švajnfurtskega zelenila na 100 litrov bordoške brozge. Škropiti je pravočasno in temeljito, in sicer v prvi vrsti groz-diče (kabrnike), da bi tako še prav mladim gosenicam zastrupili hrano. Škropiva uporabljamo največ proti prvi generaciji, torej proti senenemu črvičku, dočim proti drugi generaciji, t. j. zoper kislega črvička, vinsko trto raje zaprašamo z ar]zenikovim praškom Gralitom. Gralit je razredčeni ap-neni arzeniat, ki odlično učinkuje proti črvu grozdnega zavijača in se veliko uporablja v Primorju, kjer pomanjkuje vode. Ne uporabljajmo ga pa le proti gosenicam grozdnega zavijača, temveč tudi proti gosenicam na lucerni, repici in sladkorni repi. Uspeh je pri pravočasni uporabi prav dober. Živinoreja. Poleg vseh drugih nadlog in uim, ki brez usmiljenja bijejo vsako leto našega kmeta, je svinjska kuga menda ena najhujših. Škodo, ki mu jih prizadeva, gre v lepe stotisoče. Izguba, ki jo je povzročila v zadnjih treh letih narodnemu gospodarstvu naše banovine, znaša po cenitvi uradnih podatkov sledeče iznose: Leta 1934 din 906.500, leta 1935 din 1,036.700 in 1. 1936 din 1,416.800. Skrb povzročajo od leta do leta rastoče številke povzročene škode. To se pravi, svinjska kuga se v naši banovini širi kljub najvnetejšemu prizadevanju oblasti, da bi jo omejile, oz. zatrle. Prašičja kuga spada, kakor znano, med one živalske kužne bolezni, katere preprečevanje in zatiranje je po zakonu obvezno in za katero se torej vse politične oblasti z vso vnemo trudijo, da bi preprečile njeno širjenje oz. da bi jo po možnosti čisto izkoreninile. Sredstva, ki jih za to uporabljajo, so dvojna: veterinarsko-policijske odredbe ter cepljenje. O načinu uporabe teh dveh sredstev ter o uspehih, ki se jih je pri tem doseglo, bom razpravljal v drugem članku. V tem članku naj popišem vsaj glavna pota, po katerih jo ta nevarna morilka naših prašičev ubira v hleve naših svinjerejcev. Neumestna zahteva. Združenje gostilniških podjetij za mariborsko okolico je imelo svoje letno zborovanje na katerem so se pritoževali gostilničarji nad vinotoči. Zgleda, da hočejo gostilničarji imeti edino pravico vino točiti in pri tem postopati pr mili volji. Vinogradniku pa naj se sploh odvzame pravica točenja. S tem se vinogradnik ne more strinjati. Saj je vinogradnikom v škodo že omejitev, da smejo točiti vino le na mestu proizvodnje, ne pa tudi na svojem domu in drugod. Pravico točenja lastnega pridelka se vinogradnikom ne sme odvzeti, ker dosledno temu bi se potem moralo zabraniti kmetu prodajanje mleka, jajc in sploh vseh pridelkov, ker se trgovci pečajo s to trgovino. Trgovina pa je ravno tako obrt kot gostilničarstvo. Iz tega razloga je že vsaka omejitev točenja vina nepravična, kaj pa šele popolna za-branitev... Vsako stvar treba dobro premisliti, predno se postavi zahteva, ker neupravičene zahteve samo rode nevoljo, namesto, da bi se s pametnimi predlogi omogočilo složno sodelovanje v prid vseh stanov. Svinjska kuga je prišla pred približno 70 leti iz Amerike, kjer povzroča še danes samo v Združenih državah letno okrog 3 miljarde dinarjev škode, 1. 1918. je tam pomorila skoro tri milijone prašičev, na Angleškem pa 1. 1896 tretjino vseh prašičev. V Evropi je bila svinjska kuga v zadnjih desetletjih najbolj razširjena na Madžarskem, odkoder se je počasi razširila na Slovaško in Češko, kjer se je dobro vgnezdila, ker je tam našla dobro podlago t. j. dosti plemenit, toda raznežen in omehkužen svinjski materijal, ki ga je kosila na debelo. Kljub vsem naporom je tam do sedaj niso mogli iztrebiti. • V naši državi je ta bolezen stalna in jako razširjena v vseh 9 banovinah. Po uradnem izkazu ministrstva za kmetijstvo z dne 15. avgusta t. 1. obstoji sedaj v 174 srezih, 476 občinah, 649 krajih skupno v 3407 dvorcih; zavzema pa enako kot drugod po Evropi čimdalje večji razmah. V naši banovini so stalno vsaj večji del leta okuženi sledeči srezi: Brežice, Celje, Črnomelj, Krško, Ljutomer, oba mariborska sreza in Ptuj; od časa do časa pa tudi skoro vsi ostali srezi. To so vsi oni srezi, v katerih svinjereja uspeva in se vrši s prašiči živahen promet. Kako to? Zakaj se svinjska kuga pri nas širi? Dr. Veble Franc, Ljubljana, Kužni strup se nahaja v krvi prašiča in kroži po tej po celem telesu, torej predvsem po mesu. Bolno telo ga izločuje s sečjo, z blatom in z vsemi telesnimi izločki (z nosnim slu-zom, solzami itd.). Kapljica okužene prašičje krvi, razredčena na pol litra vode ali pomij lahko okuži 50 prašičev. Enako okužljiva je tudi seč (scalnica), ako se pa kri oz. seč posušita, obdržita moč okužbe več mesecev. V praksi se dogajajo dnevno sledeči slučaji: Gospodinja kupi pri mesarju kilogram svinjine ali pa prejme v dar od sorodnice nekaj kolin prašiča, ki je nekaj dni poboleval. Gospodinja meso opere, uporabljeno vodo pa vrže v pomije, ki jih z drugo hrano vred pokrmi svojim prašičem. Čez 4—10 dni izbruhne v dvorcu kuga, ki podavi počasi vse domače prašiče. Prekuhavanje pomij ne zaleže mnogo, ker je težko izključiti vse možnosti po katerih se del odpadkov ali pomij prikrade nepoškodovan v svinjsko korito (nepomita posoda, nesnažne roke dekle itd.). Ta način širjenja svinjske kuge je navaden zlasti v mestih in okolici mest, kjer svinjerejci uporabljajo kupljene pomije sosedov ali iz zavodov in gostiln, ki ne goje prašičev. Pogost način širjenja svinjske kuge je tudi pranje svinjskih črev, ki jih kupujejo gospodinje za izdelavo klobas; vodo, v kateri čreva (pa četudi suha!) spirajo, izlivajo lahkomiselno na dvorišče ali celo v bližino svinjakov. Iz hleva izpuščeni prašič, ki tam ruje, se tako kaj lahko okuži. Da posreduje raznašanje svinjske kuge okuženo svinjsko blato in gnoj, je samo po sebi razumljivo. Zdrav kupljen prašič, ki ga denemo v okužen in nesnažen ter neraz-kužen hlev, kaj kmalu oboli za svinjsko kugo. Sosed, ki zagazi pri sosedu v okuženo gnojnico in si pred vstopom v svoj hlev čevljev ne razkuži, se bo hudo začudil, odkod na-enlkrat kuga med njegovimi prašiči. Tuidi pri izvažanju gnoja ter gnojnice iz okuženih hlevov moramo paziti, da ga ne raztrosimo po potih, koider hodijo prašičjerejci ali celo prašiči sami. Trgovski prašički so najnevarnejši raznašalci svinjske kuge na bližnje in večje razdalje. IPotek bolezni pri odstavljenih pra-settih je često neizrazit in se vleče po i cele tedne, predno se rejec zave, kajj jim pravzaprav manjka. Kupec se tudi tolaži, da je bolezen povzročila izmena hrane ter ne išče stro-koivne pomoči. Tako se kuga razpa-se še na ostale zdrave prašiče dvor- ca. Svinjerejca popade strah pred grozečo izgubo; zato že bolne prašiče na vrat na nos čimbrž vnovči bodisi žive ali zaklane. Na ta način se kuga zlasti potom mesa razširi na več dvorcev in spravi v nevarnost svinjerejo celih vasi. Trgovec je često pri tem razširjanju bolezni nedolžen. V naglici sam niti ne opazi v večji množini nakup-ljenih praset enega bolnega, ki jih vse skupaj spravi na voz in odpelje v mesto na sejem. Nekaj ur skupnega bivanja zadostuje, da se okuži večina praset na vozu. Zunanjih znakov kuge se na prasetih še sploh ne opazi; ti se namreč pokažejo šele po 4—10 dneh; tako trgovec vsa prase-ta razproda in raztrosi kugo nehote v toliko dvorcev, kolikor lastnikom je praseta prodal. Brezvestno počenia seveda trgovec, ki vede pomeša med zdrava praseta takšna od bolnih orasic iz okuženih dvorcev ali pa če nalaga zdrava praseta na neočiščen in ne-razkužen voz, kjer se vsa okužijo in razprodana v zdrave dvorce vse okužijo. Prenos svinjske kuge na velike razdflie se vrši seveda tudi po železniških transportih. Vendar se to dogaja manj pogosto, ker so taki prašiči podvrženi strogemu strokovnemu nadzorstvu. Pač pa se zlasti v novejši dobi svinjska kuga zelo pogosto raznaša po trgovskih avtomobilih. Trgovski promet se pri nas močno širi in se tudi trgovski prašiči prevažajo na večje razdalje po avtomobilih. Za take prašiče pa še ni — kot za železniške transporte — predpisan strokovni pregled. Prodajalec kakor trgovec (mešetar) to zlorabita in po neogledanih ter nenadzorovanih prašičih širita kugo. To so glavna pota, po katerih se kuga sedaj pri nas raznaša in širi. Pri tem seveda svinjerejci sami tudi mnogo greše, bodisi da ne spoznajo bistva oz. nevarnosti bolezni ali pa da jo hote zatajujejo, ne da bi jo prijavili občini, sreskemu načelstvu ali uradnemu živnozdravniku. Tako se od dne do dne veča ne le gospodarjeva izguba, temveč se zlasti od ure do ure množe možnosti razširjenja kuge po bližnji in daljni okolici. Prezreti se pa končno ne sme še ena možnost raznosa kuge, to so namreč za kugo oboleli iti zopet ozdraveli prašiči. Nekatere take živali ohranijo še dolgo potem, ko so že na videz zdrave, v telesu živ strup, ki lahko okuži zdrave prašiče, s katerimi pridejo v dotiko. Posebno nevarna je taka plemenska svinja. Njena praseta obole namreč nekaj dni po odstavljenju in če jih rejec poproda. se po njih kuga raznese v neokužene dvorce oz. v hlev svi"i-skega trgovca, kar je še nevarnejše. Od vseh navedenih načinov raznosa svinjske kuge je najčešči in najnevarnejši raznos po krvi oz. mesu bolnih prašičev. Tako meso se ali potajno brez nadzorstva razproda ali pa tudi brezplačno porazdeli med siromašne svinjerejce. Zato skoro vedno okuži naenkrat večje število dvorcev. To uče obilne izkušnje zadnjih let. O načinih in sredstvih, ki svinjsko kugo preprečujejo oz. jo zatirajo, bom razpravljal v posebnem članku. SI. 20. 6 letni rodovniški bik „Kastor", rejec Mally Mirko, Slov. Bistrica. ljenih 57 glav, na katere se je razdelilo 3760 din nagrad. — Razstavljena živina je odgovarjala razmeram v katerih pač kmet- zapustili razstavni prostor zadovoljni z visokimi nagradami v prepričanju, da je gospod govornik skrbno proučil razmere v Iz Slov. Bistrice. Selekcijsko društvo za belo govedo v Slov. Bistrici je imelo razstavo svoje rodovniške živine v torek dne 31. avgusta 1937. Skupno je bilo razstav- je okoli Slov. Bistrice gospodarijo. Bano-vinski kmetijski referent gospod inž. Oblak je z zbranimi besedami živinorejce vzpodbujal k dobrim uspehom in razstavljalci so katerih živinorejci Slov. Bistriške okolice živijo. Nekaj o racionelni prehrani živine. Naš kmet hrani živino največ z lastnimi pridelki. Vsakemu je znano, da pri mlečnih kravah^ mladem govedu in svinjah, drobnici in perutnini, navadna hrana ne zadostuje, ker pač vsebuje večinoma škrob-nate snovi. Za proizvodnjo mleka in rast tkiva rabi vsak organizem dosti belanče-vine in masti. Zato bo prehrana živine le takrat racionelna, ako to upoštevamo in manjek nadoknadimo s krepko hrano. Le takrat je mogoče doseči rentabilnost pri mlekarstvu in vzgoji mlade živine. Prav odlična krepka hrana je „Mai-zena". Izdeluje se iz koruze ter so v njej koncentrirane ravno one sestavine, ki so za rentabilno prehrano največje važnosti. Po analizi drž. kontrolne postaje v Topčideru vsebuje „Maizena": sirovega proteina (beljančevine) . 26.26%, prebavljivi protein (beljančevina) . 23.80%, Mlekarstvo. Potem, ko se je cena nekaterim kmečkim pridelkom malenkostno zboljšala in na drugi strani zvišala vsemu, kar kmet potrebuje, so se mlečni izdelki pocenili. Tako zaznamujemo od lanskega na letošnje leto padec pri ceni sira za več kot 2 din "pri kg. Tudi :cena mleka v mestih ni ostala na prejšnji višini. Zakaj to pocenjenje, kaj je temu krivo? Našemu mlekarstvu preti še večja nevarnost. Je vprašanje, če bomo zdržali pred konkurenco, ako do temelja ne izboljšamo, kar se popraviti more. Povejmo si čisto resnico, ne zanašajmo se na kakšno puhlo teorijo. Ne čakati boljših časov in korakati po stari grešni poti dalje. Dovolj pisanja, predavanj, anket in zanašanja na zakon. Sami si moramo ustvariti praktični zakon, ki naj obstoja samo v izvajanju mlekarskega pravilnika. Brez tega naj ne bo nobena mlekarna. Seveda se mora pravilnik izvajati in ne malomarno preiti preko njega, kot gre danes večina mlekaren, čeprav so njeni člani skoroda prisegali na njegovo izvajanje. Pri nas se posveča vse premalo pažnje izvajanju mlekarske prakse mineralne in brezdušične tvarine . 51.78%, sirove masti............4.—%, celuloze..........6.70%, vlage...........11.60%. Iz gornje analize je razvidno, da vsebuje „Maizena" 28—30% beljančevine in masti. Otrobi vsebujejo le 11%, a pšenična moka le 11% beljančevin! Ce se upošteva, da se rabi za produkcijo 11 mleka 60 gr beljančevine, potem se z i kg Maizene nudi beljančevine za 4X> 1 mleka. Seveda je pri tem tudi važna prebavljivost beljančevine. Tako je beljančevina v koruzi prebavljiva le z 72%, v ječmenu z 70%, a v „Maizenu" z 90%. Zaradi tega je lahko razumeti, da se pri pokladanju Maizene dosežejo za 50% boljši uspehi, kot pa pri hranjenju s koruzo. Ce se upošteva, da je cena Maizeni ista kot koruzi, bo jasno, da naj vsak živinorejec, ki mora koruzo kupovati, napravi >poskus s hranjenjem Maizene, ter se sam prepriča o rentabilnosti hranjenja z njo. in vendar je praksa vse. Kar imamo so nam dali le praktični ljudje. Le poglejmo napredek mlekaren na katerih se ni kunštvalo, temveč so stopili k delu praktični možje. Recept, kako se to dela, se dobi brezplačno pri mlekarski zadrugi na Vrhniki. Tam so namreč že dokazali, da je v lastnem delu rešitev. Za ozdravljenje mlekarstva pa delo in disciplina nekaj zadružnikov malo ali nič ne pomeni. Vsi donašalci mleka morajo biti pravi zadružniki! In, da pridemo zopet na staro pesem, ki jo radi preslišimo, si moramo zapomniti naslednje smernice, ki vodijo k ozdravljenju: 1. Izboljšati produkcijo mleka s pravilnim krmljenjem in negovanjem molzne živine. 2. Pravilno ravnati z mlekom ob in po molži do prenosa v mlekarno. 3. Združiti producente v večje in boljše urejene mlekarne. 4. Sposobne praktične mlekarske strokovnjake zaposliti doma in ne jih pustiti na cesti, ali da gredo v druge kraje. 5. Pristopiti k skupni prodaji mlečnih izdelkov, ne pa kot do se- daj, pospeševati konkurenco med mlekarnami. 6. Organizirati združeno dobavo mleka v mesta. Malo je storiti in cena mlečnih izdelkov bi se dvignila. V nasprotnem slučaju se bo pa še nižala. Kokošarstvo. Krmljenje kokoši. (Konec.) Iz navedenega lahko sklepamo, da našim kuram nudimo premalo beljakovin in to posebno v onem času, ko nam mati narava ni preveč naklonjena. Naša želja je, imeti ravno v zimskem času mnogo jajc, saj se takrat drago prodajajo. Potrebne beljakovine nudimo kokošim v obliki posnetega mleka, ako je na razpolago. Pokladamo ga ali samega, ali pomešanega s kuhanim krompirjem, otrobmi ali sličnim. V bližini klavnic imamo dobro nadomestilo za beljakovine v krvi in raznih mesnih odpadkih. Kdor ima čas, nabira poleti hrošče in jih posuši za zimo. Najbolj priročno krmilo, ki je bogato na beljakovinah, je brez-dvomno mesna in ribja moka. Brez teh si sploh ne morem predstavljati rentabilne kokošje reje. Glede krmljenja samega, poznamo več načinov. Mnogo naših gospodinj krmi s predpasnikom, to je, da sitne kokoši oplaši ter ima tako nekaj časa mir pred njimi. To se ponavlja, dokler ne pride čas, da jim natrosi nekaj zrn po dvorišču. Druge so spet bolj radodarne in natrpajo kastrole z žganci, tla pa posip-ljejo z različnim zrnjem. Spet se dobe tudi take, ki sploh kokoši ne krmijo in puste, da si same poiščejo hrano, četudi v sosedovem kozolcu. Vsi ti načini so graje vredni. Kokoš naj si deloma tudi sama poišče krmo, toda večji del te ji pa mora nuditi rejec sam. Jaz krmim skozi vse leto trikrat na dan in to zjutraj, opoldne in zvečer. Držim se točno ure in pazim, da je v XA ure vsa krma pospravljena. Kokoši se mi nikdar ne pre-objedo, niso izbirčne in pojedo vse, kar jim nudim. Ker dobijo krmo ob določeni uri, sitnarijo le v tem času. Na ta način sem zredil na stotine dobro rejenih piščancev in izvrstne nesnice. Jutranja in opoldanska krma je ovlažena mešanica, z dodatkom sek- Zakaj se je cena mlečnim izdelkom znižala ? Pavlica. ljane zelenjave, v zimskem času zmečkanega kuhanega krompirja, ali kislega zelja, kisle repe, ribane pese i. t. d. Zvečer pa dobi vsaka kokoš porcijo 30—40 g žitne mešanice, obstoječe iz 2 delov ovsa in 1 dela koruze. Vso to krmo pokladam kokošim v posebnih lesenih koritih, kakor sem jih opisal v letošnjem Kmetovalcu na str. 93. Vodo vsak dan svežo nudim v posebnih napajalnikih. (Glej Kmetovalca 1937. 1. str. 93.) Iz lastne večletne izkušnje polagam veliko važnost na mešanico, ki jo sproti za vsaki mesec sestavim sam. Ona vsebuje v zadostni količini in v pravem razmerju vse potrebne redilne snovi. Pri napravi mešanice pridejo v poštev sledeče moke: koruzna ali krmska moka, ovsena moka in otrobi, dalje mesna in ribja moka kot dodatek za beljakovine in slednjič klajno apno in zmlete jajčne lupine kot rudninske snovi za tvorbo jajčje lupine. Z dodatkom peščice kuhinjske soli in nekaj dkg zmletega lesenega oglja postane vsa mešanica prebavljivejša. Vse te se- 1 stavine dobro premešam in hranim mešanico v zaboju ali v vreči na suhem prostoru. Zjutraj in opoldne vzamem na kokoš le toliko mešanice, kar more v 15 min. brez ostanka pojesti. Za ovlaženje rabim poleti mrzlo, pozimi toplo vodo. Mešanico, ki jo uporabljam že več let in me stane približno 1.75 din 1 kg, je sledeče sestavine: 3 kg koruzne moke, 3 kg ovsene moke, 3 kg otrobov, 35 dkg ribje moke, 35 dkg mesne moke, 25 dkg zmletega lesenega oglja, 10 dkg klaj-nega apna, 2 dkg kuhinjske soli. Kot dokaz, da kokoš pri golši jajce nese, evo nekaj podatkov: v letu 1934—35 je zneslo 13 kokoši 2446 jajc, v letu 1935—36 je zneslo 23 kokoši 3944 jajc in v letu 1936—37 do 30. junija je zneslo 18 kokoši 1927 jajc. Pripomniti moram, da je med poslednjimi 8 kokoši, ki so že 3 leta stare. Čebelarstvo. Izboljšave na panjih. Splošni položaj našega čebelarstva. Dr. M. Podgornik. Kot glavni tehnični pripomoček 1 naprednega čebelarstva v naši ožji domovini se je tekom 3 zadnjih desetletij pri nas vdomačil A. 2. panj (panj Alberti - Žnideršičevega sestava). Glavni ustroj tega panja je še danes isti kot ob času, ko ga je izumitelj izročil prvič javnosti. Ker pa poznamo tudi nekaj važnih izboljšav, večinoma po zaslugi samega Znider-šiča, naj jih tu navedem, da se čim preje splošno uveljavijo. Sem spada predvsem veranda, ameriška zagozda za glavno žrelo, povečani prostor med okenci in vrat-ci, snemljiva črna tablica na vratcih in mreža na zadnji (notranji) strani vratec. Nadalje vrhnji široki žleb (globok okrog 6 mm) v zgornji letvici satnika ter brezsmolna strešna lepenka na dnu panja kot obloga pozimi. Veranda ščiti čebele pred vetrom, dežjem in snegom, deloma tudi proti napadom roparic. Snemljiva zagozda je zvišala žrelo, da ga pozimi mrtvice ne bi tako lahko zamašile. Ž njo nam je zelo olajšano zimsko pregledovanje panjevega dna, saj nam ni v to svrho treba odpirati okence. Za pregled potegnemo iz panja omenjeno lepenko. Ista je odporna proti vlagi in se gladko prilega dnu panja. Iz 1 m2 take lepenke (ki stane okrog 10 din) dobimo J) kosov po 33X42 crn, to je za 6 A. Z. panjev. Prostor med okenci in vratci naj bo okrog 10 cm globok, sicer nastanejo težave pri krmljenju, posebno, če se panjev obod vsuši. Vrhnji široki žleb na satniku ohrani mnoge čebele, včasih tudi matico, pri življenju, ravne letvice brez žleba so večji meri izpostavljene prizi-danju na strop in ž njimi stremo mnogo čebel, kadar potegnemo sate iz panja. Pri žlebastih pa je tudi izpod-rezavanje redkih prizidkov manj težavno. Vsled slabih letin je postal položaj našega čebelarstva zelo težaven. Nastala je pravcata posebna kriza čebelarstva poleg splošne gospodarske krize. Medu skoraj ni, vkljub temu pa ima vedno še slabe cene. Javni činitelji so se v zadnjih letih začeli sicer zanimati tudi za čebelarstvo: dobili smo — čeprav še dragi — krmilni sladkor, naredbo o pobijanju kužnih bolezni, urejajo se v Slo- veniji razmere na pasiščih. Železnice nudijo olajšave pri prevozu na pašo. Vendar manjka še splošna trdna organizacija na podlagi nujno potrebnega čebelarskega zakona in finančnih sredstev za ustanovitev čebelarskih šol, za izobrazbo strokovnega osobja, za pobijanje čebelnih kužnih bolezni, nadalje za pospeševanje sajenja medečih rastlin, vzdrževanje vzornih čebelnjakov itd. Tudi visoke mestne užitnine na med škodujejo čebelarstvu in konzumentom. Naša država je izrazito poljedelska: zato ne bi pa smela zaostajati za drugimi niti v čebelarstvu, o katerem vemo, da prinaša narodnemu gospodarstvu neke velike srednjeevropske države letno 7 milijard dinarjev donosa! Društvene vesti. Opozorilo. Opozarjamo člane, da imamo v naši zalogi seme od oplemenjene ozimne pšenice vrste „Beltinske" št. 277, ki se je pokazala v naši banovini kot ena najboljših, ter jo radi tega »Kraljevska banska uprava" priporoča kmetovalcem v setev. Razen tega imamo tudi lepo seme ozimnega ječmena. Dodatno k naši ponudbi za fosfatno žlindro in superfosfat od 24. junija t. 1., ki smo jo razposlali podružnicam, javljamo, da smo dosegli za naše člane pri tvornici dušika v Rušah, če se naroči vsaj 5000 kg, sledeče ugodne cene franko vagon vsaka postaja: 16% apneni dušik v juta vrečah Din 175'— Nitrofoskal I. „ 165"— II. „ 136 — III. „ 136 — Nitrofos „ 131"— za 100 kg. Te cene veljajo le proti takojšnjemu plačilu. Opozarjamo, da po sporazumu z tvornico moramo gnojila takoj plačati. Radi tega v bodoče gnojila ne moremo več prodajati na kredit. Detajlne cene v naših skladiščih so primerno zvišane radi režijskih stroškov, prevoza, kala in vskladiščenja. Razen tega bomo imeli tudi letos kalijevo sol in tomaževo žlindro na zalogi. Glede na cene se izvolite obrniti direktno na naša skladišča. Prosimo podružnice, da gornje sporoče svojim članom in zbirajo naročila za semena in gnojila. »Kmetijska družba" r. z. z o. z. Ljubljana. Vabilo na redni Jetni občni zbor podružnice. Podružnica „Knietijske družbe" v Novi vasi sklicuje svoj redni letni občni zbor za soboto, dne 2. okobra 1937 ob 8. uri v prostorih Kmet. hranilnice in posojilnice. Kmet. šolski restnik. V banovinsko kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu se sprejme še nekaj učencev v letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev in se to zimo, ki pride, vrši I. tečaj, drugo zimo pa 11. tečaj. Pouk se začne v začetku novembra. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za letno ali pa zimsko šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu takoj. V prošnji je brezpogojno navesti točen na- slov in pošto. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list, 2. odpustnico. odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 3. izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne pridejo v zavod neposredno iz kake druge šole, 4. izjavo starišev odnosno varuha (banovinski kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja in 5. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek za 4 din), za one, ki reflekirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo z javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi "dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Celotna oskrbnina znaša do nadaljnjega mesečno 300 din. Vendar dovoljuje kr. banska uprava potrebnim znižanje po njih premoženjskih in družinskih razmerah, tako da se giblje oskrbnina med 25 do 300 din mesečno, kar se plačuje mesečno naprej. Prosilci za omenjeno znižanje morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Na banovinski kmetijsko - gospodinjski šoli v Mali Loki, p. Velika Loka na Dolenjskem, se prične novo šolsko leto dne 4. novembra t. 1. in konča 30. septembra prihodnjega leta. V šolo se sprejemajo samo kmečka dekleta. Med šolskim letom ni nikakih počitnic. Učenke stanujejo v zavodu, kjer se vrši tudi pouk. Oskrboval-nina znaša 350 din na mesec. Kmečkim dekletom, katera zaradi težkih gospodarskih razmer ne morejo plačati cele oskrboval-nine, podeljuje kralj, banska uprava primerne štipendije, ki se ravnajo po premoženjskih in družinskih razmerah. — Dekle, ki želi vstopiti v šolo, mora biti stara najmanj 16 let, popolnoma zdrava, nravno neoporečna. Lastnoročno pisani prošnji, ki naj bo kolkovana z 10 dinarskim banovinskim kolkom, naj se priloži: 1. Krstni list, 2. zadnje šolsko izpričevalo, 3. nravstveno izpričevalo, 4. zdravniško izpričevalo, 5. obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo stroške šolanja (kolkovano s 4 din banov, kolkom). Prosilke, ki žele štipendije, morajo priložiti še 6. premoženjski izkaz z uradno navedbo zemljiškega davka (potrjeno od davčne uprave) ter gospodarskega stanja staršev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je treba poslati najkasneje do 30. sept. t. I. naravnost vodstvu banovinske kmetijske gospodinjske šole v Mali Loki, p. Velika Loka. Cenik sadnega drevja in trt drevesnic in trtnic Kmetijske družbe za leto 1937/1938. Prodajni pogoji: Naročila se sprejemajo le proti predplačilu, ali proti ari: ost mek se pri pošil jatvi brezpogojno povzame. Ob naročitvi pošljemo poštno položnico za nakazilo denarja. Pri vsaki naročitvi je točno navesti železniško postajo. Manj kot 10 dreves ne pošiljamo po železnici. K avtobusom se dostavi samo plačano drevje. Kmetijska družba si pridržuje pravico poslati kako drugo pripravno vrsto dreves, če bi naročena vrsta že pošla. Cene so franko postaja Ljubljana, odnosno Konjice. Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. Stroški za pošiljanje sadnega drevja in trt po železnici so določeni za vsak ovoj in žel. vozni list po 15 Din. Pri odjemu preko 100 dreves priznamo 10% popusta. Naročniki, ki žele drevesa osebno prevzeti pri Kmetijski družbi v Ljubljani, naj se zglase v družbeni pisarni, Novi trg 3. Jablane Vse tu navedene sorte pri jablanah in pri drugih sadnih plemenih so urejene po zrelostni dobi od najzgodnejših do najkasnejših. V visoki in srednjedebelni obliki imamo: Beličnik Charlamovsky Grafenstein Jak. Lebel Gdanski robač Primčevo jabolko Zlata parmena Damasonov kosmač Kanada Landsberška ren. Boskopski kosmač Baumanova ren. Winesap Apple (izgovori vajnsep) Ontario Jonathan Porenjski krivopecelj I. vrsta komad po 8'— Din; 11. vrsta komad po 5'— Din. Jablane v grmičasti obliki (pritlikavci) cepljene na dusencu. Beličnik Rd. astrahan Charlamovsky Lord Sufield Landsberška reneta Gdanski robač Kanada Zlata parmena Londonski peping Bellfleur I. vrsta komad po 12'— Din; 11. vrsta komad po 6 Boskopski kosmač Baumanova reneta Ontario Londonski peping Mošancgar Carjevič Rudolf Besniška voščenka Bojkovo jabolko Bobovec Antonovka Boikovo jabolko Jonathan Porenski krivopecelj Din. Viljamovka Klapovka Bosanska Hruške moštnice v visoki obliki. Visoka moštnica Ozinka Tepka I. vrsta komad po 10'— Din; II. vrsta komad po 6"— Din Hruške žlahtne v visoki in srednjedebelni obliki. Zgodnja Magdalenka Viljamovka Charneuska Blumenbaehovka Klapovka Kongresovka Avranška Kleržo Hardijeva Pastorovka I. vrsta komad po 10'—• Din; II. vrsta komad po (>'— Din. Hruške v grmičasti obliki (pritlične) cepljene na kutno odnos, divjak. Zgodnja Magdalenka Viljamovka Hardijeva Pastorovka Klapovka Kongresovka Nova Poeteau Postrvka Amanliška Avranška Kleržo I. vrsta komad po 12'— Din; II. vrsta komad po 6'— Din. Enoletni hruškovi okulati za vzgojo stenskih špalirjev cepljeni na divjak in kutno. Kongresovka Predobra Avranška Boskovka Zimska dekankn Društvenka Charneuska Le Lecktier Kleržo Pastorovka I. vrsta komad po 8'— Din. Češplje in slive v srednjedebelnati obliki. Domača češplja Kirke Viktoria Biihlska Jefferson I. vrsta po 10'— Din; II. vrsta po 5.— Din. Zgodnja iz Marke Hedelfinška Ostlieimska Črešnje v visoki in srednjedebelni obliki. šnajderjeva Brusniška bela hrustavka Črna hrustavka Rdeča hrustavka I. vrsta komad po 12'— Din; II. vrsta komad po 6'— Din. Višnje v srednjedebelni in grmičasti (pritlični) obliki. Pozna rd. debela hrustavka Mayflower Aleksander Lotovka Vel. Gobet I. vrsta komad po 12'— Din. Breskve v grmičasti obliki. Zmagovalka Triumf Amsden Mignon I. vrsta komad po 8'— Din. Minister Podbielsky Wadel Kraljica vrtov I. H. Halle Marelice v grmičasti obliki. Klosternajburška Nanciška Breda I. vrsta komad po 15'— Din. Orelii visokodebelnati. Tankolupinasti I. vrsta komad po 8'— Din. Trtnica in drevesnica kmetijske podružnice v Konjicah. Trte se oddajajo po*dnevnih cenah. Oddaja cepljenk za leto 1937/38. Enoletni trs: Laški rizling na »» » « » » •• renski rizling zeleni silvanec n » miuškatni silvanec botuvierova ranina » »» žaimetna črnina ?> »» pcortugalka » beeli burgundec rup. 9 rip. port. berlandieri X rip. 8 X „ 8 » X „ 8 rup. 9 beri. X rip. 9 „ X „ 8 „ X „ 9 rup. št. 9 rip. portalis beri. X rip. 9 beri. X rip. 9 rip. portalis Zteleni silvanec trraminec » krraljevina reenski rizling » » laaški rizling rip. portalis »» H rup. št. 9 rip. portalis »t »» rup. št. 9 rip. portalis rup. št. 9 modri burgundec rip. portalis rdeča žlahtnina „ „ „ „ „ X beri. 9 beri. X l ip. kober 5 bb lip. portalis beri. št. 9 rup. št. 9 rip. X sol. 1616 rip. portalis rup. št. 9 rip. portalis rip. Schwarzmann „ rip. X beri. kober 5 bb Dvoletni trs: laški rizling rip. X beri. kober 5 bb muškatni silvanec rip. portalis žlahtnina beri. X rip. št. 8 „ rdeča rip. portalis souviljon „ rumeni muškat „ „ modri burgundec „ „ „ „ rup. rip. beli burgundec „ „ bela žlahtnina rdeča muškatna žlahtnina rdeča muškatna žlahtnina traminec »» kraljevina moslavec moslavec rip. portalis muškat Hamburg rip. portalis „ „ rip. beri. 9 „ „ Schwarzmann soviljon „ portalis „ rup. št. 9 zeleni vetlinec aramon rip. št. 1 ,» „ rip. portalis rani rud. vetlinec rup. št. 9 dišeči traminec rip. portalis muškatelec modra frankinja » »j modri vranek X beri. portalis št. 9 modra frankinja rup. lip. „ „ rup. št. 9 modra frankinja rup. X beri. kober 5 bb modri vranek rip. portalis Portugalka „ „ bouvierova ranina „ X beri. kober 5 bb bela žlahtnina „ portalis rani rdeči vetlinec „ „ Nalezljivo sramnično vnetje in kužno zvrženje pri kravah škoduje tudi mlečnosti. Odvračevajno sredstvo je „Bissulintt. Dobiva se samo na živinozdravniški recept. Najmanje tvorniško pako-vanje 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nestrupeno. Proizvajalec: H. Trommsdorff, Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LYKO S", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC ZANKL tovarna olja, lakov in bapv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIČ Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Telefon: štev. 28-4? v Ljubljani reg. zadr.'z neomejeno zavezo Tavčarjeva ulica 1 Račun Poštne hranilnice štev. 14.257 Račun pri Narodni banki. Brzojavi: , Kmetskidom" Nove vloge vsak čas razpoložljive obrestuje po 4°/o 5°lo Za vse vloge nudi popolno varnost. Otvarja tekoče račune. Eskontuje menice. Daje kratkoročna posojila. Izvršuje ostale denarne posle. ZAUPAJTE DENAR DOMAČEMU ZAVODU! J. B USTANOV. 1828 lasnika nasl. Ljubljana, Breg 10-12 UNIVERZITETNA TISKARNA LITOGRAFIJA, OFFSETTISK, KARTONAŽA, ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE, VREČICE ZA SEMENA Najstarejši grafični zavod19 Jugoslavije izvršuje vse tiskovine solidno in poceni Naše izčrpane zemlje moramo Ozimna žita na lahki zemlji z NITROFOSKA-LOM-II. na težji zemlji z NITROFOSKA-LOM-III. na teški zemlji z APNENIH DUŠI KOM. Oves in koruzo z APNENIM DUŠIKOM oz z HITROFOSKALOH, Na isti način travnike. Vinograde in sadno drevje z NITROFOSKALOM-I. Naročajte potom KMETIJSKE DRUŽBE. ki Vam preskrbi vsa ta gnojila od TVORNICE ZA DUŠIK D. D. RUŠE Desinfekcija semena s preparatom pp ABAVIT K daje mnogo prednosti in prihranek stroškov ABAVIT „26 " ceneno špecijalno sredstvo za prašenje pšeničnega semena ABAVIT - Univerzalno sredstvo za prašenje vseh vrst semen ABAVIT - Močilo, sredstvo za močenje semena. Schering Kahlbaum A. G. Berlin odd. za zaščito bilja zastopstvo za Jugoslavijo: Zagreb, Trg Kralja Petra 9. Zahtevajle prospekte! Vsa sredstva dobite pri: Kmetijski družbi, Ljubljana in njenih skladiščih. SHCK-oui plugi so najboljši! V zalogi pri Kmetijski družbi in njenih skladiščih. Inserati se računajo po naslednjih cenah i 1I»i strani = Din 50 + Din 2 ogl. takse */i. „ = „ 100 + „ 5 „ 1/i» „ = „ 150 + „ 5 „ V8 strani = Din 200 + Din 15 ogl. takse = „ 400 + „ 30 „ j „ = „ 800 + „ 30 „ 1 cela stran = Din 1600'— + Din 60'— ogl. takse (26 X 20 cm = 520 cm). Priloge listu se računajo za vsakih 1000 komadov 100 Din. Mala naznanila. Le proti predplačilu, vsaka beseda 50 par, najmanj 10 Din in 2 Din ogl. taksa. Upravništvo ne prevzame posredovanja. Vsakega 12. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Pristni cvetlični med in Weckove kozarca za vkubavanje kupi: Jodp Jagodic, Ce je, Glavni trg. Prosim ponudbe in vzorce. l(i Šivalne stroje »Singer", „Pfaff" samo malo rabljene (ženske, krojaške, čevljarske) in kolesa, ki odgovarjajo popolnoma novim, po neverjetno nizki ceni kupite lahko edino pri tvrdki: „Promet" v Ljubljani, nasproti Križevniške cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne. M Novo brinje oddaja po ugodni ceni: Ivan Jelačln, Liubljana, Emon-ska cesta S. 54 Zakonska dvojica brez otrok se išče za obdelovanje malega posestva v Gorskem kotaru. Poljedelec, ki je sposoben opravljati vsa gospodarska, sadjarska in vrtnarska dela, naj pošlje pismeno ponudbo na: Oglasni zavod „Puhli-cltas" štev. 47.292, Zagreb, llica 9. 52 Oskrbnik za veleposestvo, okrog 230 johov, 15 km oddaljeno od Maribora, z vstopom pozna jesen 1937, se išče. Zahteva se daljša praksa v pridelovanju vina, sadja ter hmelja, živinoreja ter žitna pridelava, zaupnost v občevanju z davčno upravo kakor tudi z drugimi uradi, ter stroga vestnost. Zena mora nadzorovati perutnino ter svinjerejo ter mora voditi gospodarsko kuhinjo. Samo strokovnjaki, kateri tem zahtevam popolnoma odgovarjajo ter se lahko izkažejo z najboljšimi referencami se naprošajo svoje ponudbe v slovenskem in nemškem jeziku vposlati na Franz Hutter, Ptuj. 51 Vabilo na XII. redni občni zbor Kmetijske Gospodarske Zadruge r. z. z o. z. v Boh. Bistrici, ki se vrši v nedeljo dne 3. oktobra 1937. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Boh. Bistrici s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Citanje revizijskega poročila o zadnji izvršeni reviziji. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1936. 6. Sklepanje o na-daljnem delovanju zadruge. 7. Raznoterosti. — V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, kateri bo sklepčen brez ozira na število navzočih članov. — Načelstvo. 50 Dva lepa teleta montaf. pasme, (bikec in telička po 6 tednov) ima na prodaj: Hotel Slon, Ljubljana. 55 Šafar oz. majer za manjše posestvo, vešč mlekarstva, živinoreje, poljedelstva in travništva dobi službo! Ponudbe sprejema: M. Lukman, Kozjak, pošta Zgor. Sv. Kungota pri Mariboru. 49 Montafonske telice čistokrvne, močno breje, ima vedno za oddati: Oskrbnlštvo graščine Noviklošter, p.: Sv. Peter v Sav dol. pri Celju. 53 ctofafi iLbfier? 2402-61000 Lahki, trpežni lo najprlkladneJSi telovadni In športni čevlji. Vel. 35-42 Din 35- 5842 -05 Najboljša obutev otrokom za svečanosti Iz finega laka. z usnjenim podplatom I guma-6lo peto 6622-44722 Zelo priljubljen In največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečjega boksa s trpežnim usnjenim podplatom. 5892-64828 Otroški čeveljčki Iz najfinejšega laka 8 trpežnim usnjenim podplatom in lepim okrasom 4975-46597 Najprlkladnejši dekliški usnjeni čevlji t zaponko preko rista. <624 —48 Zelo lepi čevlji Iz najfinejšega boksa, z najnovejšim okrasom In trpežnim usojenim podplatom, za naše mlade gimnazijalke. Zahtevajte pri Vašem trgovcu ,,Naš čaj"! Mešanica domačih čajnih rastlin! Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja ' v Beogradu z dne 11. maja 1935 1. S. br. 14.004 Na^prodaj pri: družbi r. v Ljubljani -•i z. z o. z. ^gj w 1 Č4«/ YHt i; 1 L T. W Izhaja 15. v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka 2'50 Din. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Novi trg štev. 3. — Za uredništvo odgovarja: Ing. Ferlinc Bogdan. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. — Tisk J. Blasnika nasl. Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.