A lbin S t r i t a r  
(B iotehniška faku lte ta , L ju b ljan a)
IZR A B A  T A L  V S PO D N JE M  D E L U  G O R E N JS K IH  R A V N IN
G eografski prostor, ki ga obravnava razprava, zajem a ravnine 
L jubljanskega, K am niškega ter K ranjsko-sorškega polja. Na zahodu 
smo to, p rtežno fluvioglacialno ravnico om ejili s T ržiško B istrico, na 
vzhodu p a  s K am niško Bistrico.
Po tra d ic iji  kot po obsegu bog a ta  stro k o v n a  li te ra tu ra  nam  je  omo­
gočila  (M. L i p o I d , 1837: A. P  e n c k - E. B r  ii c k n e r  . 1909; O. A m  p- 
f e r e r ,  1917; H . V e t t e r s ,  1954; J. W e n  t z e l  , 1922; I. R a k o v e c ,  
1930, 1935, 1940, 1952, 1955, 1956, 1958; A. M e 1 i k  , 1936, 1954; S. 1 1 e š i č , 
1935; P . O b l a k ,  1952; D . K u š č e r ,  1955; R. P a v l o v e c ,  1957, 
1961; F . D  r o b  n e e t al., 1960; M. Š i f r e r ,  1961, 1969; L. Ž l e b n i k ,  
1965; V. G r e g o r č i č ,  A.  S e r c e  1 j ,  1967; Z. S e i f r  i ed , 1961, itd .), 
d a  raziščem o p ovršin sko  sliko tega  p o d ro č ja , k i ga označu je  zan im iva  
iz ra b a  ta l in  jo  razložim o v  povezanosti z b istven im i fa k to rji, k i so p ra v  
p r i  tem  im eli pom em bno vlogo. To so v p rv i v rs ti tlo tv o rn i č in ite lji: 
čas, m a tičn a  osnova, re lief, k lim a , v eg e tac ija  in  s ledn jič  od ločitev  člo­
veka. N aše raz isk av e  p a  so pokaza le , d a  v tem  p rim e ru  sodi tu d i te k to ­
n ik a  m ed pom em bne tlo tvo rne  č in ite lje , č ep rav  se do sedaj ne  om enja  
v strokovn i l i te ra tu r i  v tak o  pom em bni fu n k c iji (A. S t r i t a r ,  1969).
C as
Izreden pom en p ri n asta jan ju  in razvoju ta l moramo v danem  p r i­
meru p rip isa ti času. V mislili imamo geološko obdobje, ko so se na 
G orenjskih ravn inah  oblikovale terase, oziroma zasipi različne starosti.
Pedološke raziskave so pokazale, da  se razvojna stopnja talne enote 
ujem a s starostjo m atične osnove, oziroma terase. Imamo torej opravek 
z avtohtonim i tlem i (nastalim i in  situ );  njihova starost se ujem a s sta­
rostjo terase (zasipa).
N astanek fluvioglacialnih teras na G orenjskih ravninah  najpodrob- 
n e je  o b ravnavata  š tu d iji M. Š i f r e r j a  (1961, 1969) i n L. Ž l e b n i k a  
(1965). Sam ostojna raz isk o v an ja  om enjenih  av to rjev , k i delno upošte­
va ta  že dognana dejstva, so si po orig inaln ih  izsledkih zelo podobna.
O m en jen a  a v to r ja  s ta  ugotovila, d a  so flu v iog lac ia ln i zasip i, k i j ih  je  
n a  o b rav n av an em  p ro sto ru  več, n a s ta li v h la d n ih  o bdob jih  p leistocena. 
T ako  o zn aču je ta  kong lom eratne  te rase  g lede n a  s ta ro st z I B  (n a js ta ­
re jša ), I A  in  I, m la jš i p ro d n a ti  zasip  p a  z II. P ro d n a ti zasip  deli M. 
Š ifre r še d a lje  v  d v a  časovno raz ličn a  za s ip a  in  sicer s ta re jš i p ro d n a ti 
zasip  (II A) in  m la jš i (II). To raz lik o  d o k azu je  av to r s štev iln im i ugo­
tov itv am i; m ed d ru g im  om enja, d a  se n a  s ta re jšem  p ro d n a te m  zasip u  
p o ja v lja  debe le jša  p rs t. P od robne pedo loške raz isk av e  so p o trd ile  in 
p o d k rep ile  to pom em bno Š ifre rjev o  ugotovitev , v nače lu  p a  to, d a  že po 
razvo jnem  s ta d iju  ta l  lahko u g o tav ljam o  re la tiv n o  s ta ro st m atičnega  
su b stra ta , v dan em  p rim eru  zasipa , ozirom a dom nevam o, za k a te ro  te ­
raso  gre.
K akšne  razvo jne  s tad ije  ta l smo n aš li n ä  flu v io g lac ia ln ih  sed im en­
tih  v tem  p ro s to ru , je  sh em atičn o  n a  sk ic i 1 (s tr .55).
N ajb o lj v iden  zn ak  razv o jn eg a  s ta d ija  ta l in s tem  v zvezi časa  kot 
tlo tvo rnega  č in ite lja , je  g lob ina ta l na  posam ezn ih  zasip ih , k a r  je  ra z ­
vidno  iz tab e le  t.
Tabela  1.
G lobina ta l na p o sam ezn ih  za sip ih
Zasip T la P o p rečn a g lobina (x) n
holocen ren d z in a 26 ± 8 cm 15
II  (ml. w iirm ) r ja v a  rn ed z in a 47 ± 12 cin 15
II  A (st. w iirm ) r ja v a  sp ra n a  tla 67 ± 50 cm 15
1. (riss?) sp ra n a  tla 277 ±  85 cm 6*
I. I A I B, sp ra n a  tla 579 ± 526 cm 12*
sredn ji, s ta r i p le istocen
* P op rečna g lobina lesiv iran ih  ta l n a  zasipu I je  b ila  ugo tov ljena z geo- 
e lek trično  m etodo (n =  6), n a  zasipih I A  in IB  p a  n a  osnovi podatkov  sond, 
k i jih  je  oprav il L. Ž l e b n i k  (1965).
M citična osnova
Z astav lja  se v p ra ša n je , a li niso raz lik e  v  zg rad b i ta l  n a  posam ezn ih  
te ra sa h  posled ice raz lik  v p e tro g ra fsk i sestav i m atične  osnove? O dgovor 
na  to  v p ra ša n je  posred u je jo  p e tro g ra fsk e  raz isk av e  posam ezn ih  zasipov, 
k i se n an aša jo  z v id ik a  pedogeneze n a  dve pom em bni kom po n en ti: n a  
vsebnost C a C O s v posam ezn ih  zasip ih  in  n a  odsto tek  delcev, m an jš ih  
od 2 mm.
G ran u lo m e trijsk a  sestava  flu v iog lac ia lnega  p ro d a  in  p esk a  je  v vseh 
zasip ih  zelo podobna, z v id ik a  pedogeneze se celo holocenski nanos b i­
stveno ne ra z lik u je  od fluv iog lac ia ln ih  zasipov. P ra v  tak o  ni b istv en ih  
ra z lik  m ed zasip i z v id ik a  vsebnosti C a C 0 3. V tab e li 2. so p r ik a z a n i 
odsto tk i delcev <C 2 m m  in odsto tek  C a C O s v posam ezn ih  zasip ih .
•d
-p
CO *H
c  ► •H
O CO • n  C
C  ©
© +s TJ O -Pr—1 © O CObO (0 U  -P Fh
O  > w w ©o  co •H s
" d  'r~3 . .  © o
>  t i » H rH
© m  f t b0
CO W CO G1—1 f t  1—4 H  T J O-p w ► ©
* "H • u
CO co m <  co • r frt C • -p ö
CO ro - M  07 ©
u t i  CO CJ
f t ft  i—i • C ft
V) Ui -p M  -H ro
&
//.V?*?
b P * * ?tip
V'»
V * .o ci<
e
u
m
» 3
v o
L A  O J•p f t t g , CO r A
3 © LTv • H  E h-p **-P r A W • +  1 + 1 V £ )  O - vo© E  w ro v o KD r A
c 3  * h N  D - IN- •  [ > -• H r t  a M O -  D - O  r H r Aft • H  © ro C \ J  L A
1 f t O 3 a  * 0++ +  1
O rH | f t C Q
r H r o  o * H f t  • • C \  r A f Ai— 1 o  c w >  M > • H  « H f A  O D -• H U  3 r o O  - O W  r H
•P •P  r H N T 3  . T 3 ro ro <J- rH O -
U m  rH N  < $ N N  -P f A>) 3  r o c « O  . O • W
S ro o £ 5 h O  M f c o M  O
e
>  ©  C O
O > E 
' d  - h  
N  * r - j  J >  o Ö O
bo Ü
O  - H
O
tA
+ 1
VD tN- 
OJ CO OJ 'H
O* LA O  O
+ 1 + 1 +1+ •
t v  VD r A  <#■
inoo-t
äo
C0 / - s
C E M
•H t< © VD
N £3 m
TJ > © OJ
C ro f t© iH •H +  1 Ö
•P >10 « ©
• *r-3 •H VD >ro ro m  ro ro
> > M  rH »d CT\ t«
ro ro S o CO
•r-j • n u
U t l ft
■ -  -  p
. ‘o .
h O  T-) 
ß
t d  - p
S  d )  
o  u  « a
+ 1
o-
. KOCT\< t o j-d-rH m A
o oj m °
+ 1 + 1 +i  +  i
O
«
■ d
Ö
M OJ - p
© •H
(0 fA >
© O
c: P-, +  1© roo C rA >o •H co
oo ' d r—i
s : o -Cti roft ti
©
o
c©
> •• ro© .. «>~v > ••
© ß f t o .u rH © •rH G oo a  -p l/l Ulc: >  o ta O e’o © r t N rot i ■rj <D V-* ro >
M rH C5 r t «H
e  © ta >o rA © oCJ © n •H O •H •H
ro JH rH p* -P o rH N
iH f t  RS o ro CO © O>o t i jgj o K ft
o  c od) to 
^ - 3 ©ft ro u Ö
3  CO ft O 
ÖS  *H
1
©  >  
t l  -H
O f t * o
t l -  Ö
© >
X o  o
r t
t»0 rH
o  ro
•H r H  E
1 r t  -
O •H «H
m a :
© ■ d >  »H
S - p o  c
•H ' d  >
E N  C O
3 E o  u
•P 3 h o -P
© - P
rH
3
©
E » gft O .  > N
O U o  ©
f t iO O J  - P
00 
+ 1
VD C O H  (T> 
CVJ r—I • CO 
• -O J • 
O  <J- i—I i—i
10 -P  O  O
© N 
C  -H
i O K
> o  r < ~ V J  
•H O  3  WOE 
co CO
S  s i  f t  n  U  K
Tabela  2.
D elci 2 m m  % in C a C 0 3 %  d za s i p ih
Zasip n %  0  < 2  m m %  C a C 0 3
holocen 9 19.6 ±  8.4 83.0 ±  3.2
11 (ml. w iirm ) 16 15.8 ±  2.1& 89.6 ±  2.6
11 A (s ta re jš i w iirm ) 14 16.7 ±  1.7& 87.2 ±  2.5
1, I A, I B (sr. in  st. 5 16.2 ±  5.7& 94.0 ± 1 .1
pleistocen)
Opomba: Med vrednostmi označenimi z * ni signifikantnih razlik.
S ta tis tič n a  an a liza  d o b ljen ih  rezu lta to v  je  p o k aza la , d a  se za s ip i v 
pog ledu  p e tro g ra fsk ih  znač iln o stih  (%  delavcev  <  2 m m , %  C a C O s) b i­
stveno  ne raz lik u je jo . Iz tega  sledi, d a  m a tičn a  osnova sam a po  sebi n i 
b ila  tis ti odločujoči fak to r, k i je  povzročil d ife ren c iac ijo  ta ln e  odeje na  
posam ezn ih  zasip ih . R az like  v tleh  so povzročili d ru g i tlo tv o rn i č in ite lji, 
p redvsem  čas, ozirom a dolž ina  obdob ja  n a s ta ja n ja  in  razv o ja  ta l. V n a ­
šem  p rim e ru  im am o o p ra v iti  s tip ičn o  kronosekvenco ta l, k je r  si sledijo  
razv o jn i s ta d iji  od n a jm a n j razv iteg a  sirozem a (p ro d išča  ob rekah ) do 
n a js ta re jše  stopn je , tj. sp ra n ih  ta l n a  k ong lom era tn ih  za s ip ih  — ne glede 
n a  n jihovo  starost. Č e p ra v  k v a rta ro lo g i ločijo  kong lom eratne  te rase  
(I, 1A, IB) g led e  n a  s ta ro s t, so p ed o lo šk e  ra z isk a v e  p o k aza le , d a  se 
n a  vseh treh  kong lom eratn ih  te ra sah  p o ja v lja jo  sp ra n a  tla , k i p a  se m ed 
seboj raz lik u je jo  le po globini in  debelin i posam ezn ih  horizontov.
R elie f
Za ta  ra v n in sk i svet se že A. M e l i k  (1954) sp ra šu je , z a k a j je  v 
n jem  tak o  velik  delež gozdov, sa j re lie f p a  tu d i d ru g i ekološki pogoji 
dovo lju je jo  k m etijsko  rabo  zem ljišč. V p liv  re lie fa  p r i  odb iri ta l  za k m e­
tijsko  rabo  im a pom em bnejšo  vlogo le v p rim e ru  sp ra n ih  ta l  (na kon ­
g lo m era tn ih  zasip ih ), k je r  so že o p azn i k ra šk i po jav i. D olgo časovno 
obdobje  je  om ogočilo silam , k i ob liku je jo  zu n an jo  m orfologijo  p o k ra jin e , 
(tek to n ik a , k ra šk i p o jav i, erozija) d a  so p rv o tn i ra v n i svet konglom e­
ra tn ih  te ras  razč len ile  in  n agubale . Z arad i tega je  delno zm an jšan a  p r i ­
k lad n o st sp ra n ih  ta l  za  km etijsk o  rabo, posebno ta l n a  s ta re jš ih  dveh  
k o n g lo m era tn ih  te ra sah , k je r  srečam o v tem  rav n in sk em  p red e lu  tu d i ve­
l ik  o d s to tek  gozdov (76,5 % ).
T u d i ho locenska te ra sa  k aže  v a lov it re lief. Tod razpoznam o  ostanke 
m rtv ih  stru g  in  zasu tih  m eandrov , š tev ilne  p o lte rase  p a  izp riču je jo , da  
so še p re d  reg u lac ijsk im i deli. ki so se p r ič e la  nekako  p re d  sto le ti, reke 
p rece j sam ovoljno u b ira le  po t in  v p liv a le  n a  razč len jen o st holocenske 
terase.
S kora j idealno  rav en  svet k aže  m la jša  w ü rm sk a  te ra sa  (področje 
r jav e  rendzine , ozirom a rjav ili ta l), n a  s ta re jš i w iirm sk i te rasi p a  že o p a ­
zim o ralilo  v a lov it re lie f (M. Š i f r e r ,  1961, A. S t r i t a r ,  1969). Ta 
raz loček  v re lie fu  je  m ed d rug im  opozoril M. Š ifre rja , d a  je  p ro d n a ti 
zasip  razd e lil v d v a  časovno raz ličn a  de la  (zasip  I I  A in  II).
V obeli p rim e rih  p a  je  svet idealen  za k m etijsko  izrabo  in  omogoča 
u p o rab o  tež jih  k m e tijsk ih  stro jev . N a tem  svetu  je  n a jm a n j gozdov, v 
g lavnem  se t la  izko rišča jo  za  p rid e lo v an je  po ljšč in .
N a j dodam o še to, d a  v išin ske  raz lik e  m ed posam eznim i te rasam i 
govorijo  v p r id  raz ličn i s ta rosti te ras, ko t je  razv idno  iz tab e le  3.
Tabela  3.
V iš in ske  ra zlike  m ed  p osam ezn im i zasip i*
. (nadm orska  v išina) v iš in sk a  ra z lik a
aslP A bso lu tn a  R e la tiv n a
holocen 360 m — K orito  Save p r i  
S truževem
p ro d n a ti zasip 388 m 28m Struževo  (K ranj)
II
I m l. kong. zasip 404 m 16 m C esta  n a  G oln ik
I A kong. zasij) 414 m 10 m C esta  n a  G oln ik
1 B kong. zasip 429 m 15 m p r i  M laki (K ranj)
* Višinske razlike med posameznimi zasipi so prim erjane pravokotno 
na smer zasipavanja v pleistocenskem obdobju!
K lim a
K lim atske  razm ere  so za  razvo j vegetacije , še posebej za  u sp ev an je  
in  ra s t  k m e tijsk ih  ra s tlin  v tem  p red e lu  ugodne. O b ilica  p ad av in  v p o ­
le tnem  času (dva p a d a v in sk a  m aksim um a) om ogoča, da  im ajo  ra s tlin e  
v o b ič a jn ih  k lim a tsk ih  ra z m e rah  dov o lj v lage . A n a liza  po T h o rn th w a itu , 
ki jo je  o p rav il A. H o č e v a r  (1967, p o d a tk i p o s ta je  L ju b ljan a ), govori, 
d a  se v p o p re č ju  ne p o ja v lja  p r im a n jk lja j  vode in  zato  je  d e jan sk a  eva- 
p o tra n sp ira c ija  enaka  p o tenc ia ln i, k i zn aša  650 m m  letno. R ezerve vode 
v  tleh  se le n ezna tno  n ačnejo  v  avgu stu  m esecu. L etno  odteče skozi pod- 
ta lje  k a r  968 m m  p ad av in .
T ak e  k lim atsk e  razm ere  om ogočajo, d a  se lahko  s p rid o m  u p o rab ijo  
v km etijsk e  nam ene p litv a  in  zelo p ro p u s tn a  tla , ko t so ren d z in a , r ja v a  
re n d z in a  p a  tu d i r ja v a  le s iv ira n a  tla . V ta k e m  k lim a tsk e m  o k o lju  je  
g lob ina  ta l  ko t pom em bni č in ite lj z a d ržev an ja  v lage v tle h  sk o ra j p o ­
vsem  izgub ila  pom en, nasp ro tn o , p r i  te j k o lič in i p a d a v in  je  iz redno  p o ­
m em bno, d a  je  p o d ta lje  zelo p ro p u stn o  in  d a  ob ilica  vode p ravočasno  
odteče in  se odcedi. Zato je  g lob ina k o t k r ite r ij  p rik la d n o s ti ta l  za  km e­
tijsk o  rabo  v  tem  p rim eru  brez p rav eg a  pom ena  in  je  s teg a  v id ik a  ne 
sm em o p recen jev a ti, k a r  se v  p ra k s i često dogaja.
Vegetacija
P r iro d n a  v e g e ta c ija , k i  se p o ja v lja  na  posam ezn ih  č len ih  k ro n o se - 
kvence ta l, ozirom a te rasah , je  zelo p isa n a  in  posredno  kaže  na  raz lik e  
v ta ln i odeji.
N a osnovi raz isk av  in  š tu d ij M. W r a b e r j a  (1961, 1968) je  odnos 
med tlem i in  p riro d n im i zd ru žb am i tak le :
Za gozdno  g o sp o d arstv o  n a jb o lj  pom em bne z d ru žb e  r a s t ja  se p o ­
ja v lja jo  na  apnenčasto-]}rodnatera  serozem u ob rek ah : Savi, K am nišk i 
B istric i, T rž išk i B istric i, Sori itd . To p ion irsko  vegetacijo , k i je  še n a j­
m a n j 'p o d  v p liv i č loveka in  k i šč iti p ro d išča  p re d  deročo vodo, p re d ­
s ta v lja  v rb a  (S a lice tu m  purpureo -incanae)  ko t zače tn i s ta d ij n a  grobem  
p ro d u , ki p re h a ja  p rek o  je lše  do razv ite jš ih  s tad ijev  (A ln e tu m  incanae).
V p rim e ru  s tab ilizac ije  p o v rš ja , odnosno obrežja , se p rič n e  tv o riti n a  p o ­
v ršju  ta n k a  p re v le k a  p rs t i  vzpo redno  s p rog resivn im  razvo jem  v eg e ta ­
cije. N a b ližn ji ren d z in i in d ru g ih  sp rem lja jo č ih  ta ln ih  t ip ih  se p o ja v lja  
p recej širok  sp e k te r  p ro g resiv n ih  stad ijev , ki p re h a ja jo  po sledečem  redu  
d ru g  v d ru g eg a : 1. v rb išča  (Sa lice tum  purpureo-incanae) — 2. je lša  (A l-  
n e tu m  incanae) — 3. je lša  s sm reko (A ln e tu m  incanae p ice to su m )  — 4. 
je lša  s p lem en itim i lis tav c i (A ln e tu m  incanae aceretosum ).
Poleg om enjenega razv o ja  v egetac ije  lahko  opažam o n a  obalah  om e­
n jen ih  rek  zd ružbo  v rbe  in  topo la  (S a lic i-P opu le tum );  p ra v  ta  zd ru žb a  
kaže. da je  tan i mogoče uspešno  go jiti p la n ta ž e  topolov.
N a holocenski rav n ic i (področje  rendzine , m lad ih  a lu v ia ln ih  ta l, 
itd.) se v večji m eri ko t n jiv e  p o ja v lja jo  tra v n ik i in  p a šn ik i, v k a te r ih  
lahko  razpoznam o  asociacijo  M eso- in  X erobrom etum , p a č  odvisno od 
tega, ali je  ra s tišče  bo lj m okro a li sidio. V tem , danes še p o p lav n em  svetu 
človek n i tv eg a l go jitve p o ljšč in  n a  n jiv a h ; zato  je  p r iro d n a  s lik a  tega  
p o d ro č ja  še d o k a j dobro o h ran jen a .
O snovno k lim azonalno  zd ružbo  na p o d ro č ju  r ja v e  ren d z in e  in  r j a ­
v ih  le s iv iran ih  ta l (na w iirm sk ih  te rasah ) tv o ri Q uerco -C arp inetum , 
z d ru žb a  h ra s ta  in  g ab ra , k i je  pod  an tro p o g en im  vp livom  doživ lja la  tu d i 
n a jv eč je  sprem em be. R avno v tem  p o d ro č ju  se je  n a jb o lj razboho til km e­
tijsk i p ro s to r  (k lju b  m a jh n i g lobini ta l!); v k o liko r se p o jav lja jo  tu d i 
gozdovi, so le-ti p rece j d e g ra d ira n i z a ra d i p re tira n e g a  izk o riščan ja . V 
tem  p o d ro č ju  lahko  večje a rea le  zavzem a um etno  za sa jen i gozd. posebno 
sm reka  sk u p a j z d rug im i listavci. Vsi ti  u m etn i sesto ji so n as ta li v g lav ­
nem  po  ra z p a d u  fev d a ln eg a  ag ra rn eg a  sistem a v  19. s to le tju , danes p a  
n u d ijo  v idez pogozdene rav n ice  (Z. S e i f r i e d ,  1961).
N a jv eč ji odsto tek  gozdov se p o ja v lja  n a  p o d ro č ju  sp ra n ih  (lesiv ira­
nih) ta l n a  ko n g lo m era tn ih  za s ip ih  I, I  A, I  B (D obrave v  okolici K ran ja , 
G odešiča , S k aru čn e , n a d a lje  Željski h rib , P la n a  g m ajn a , itd . S labe k e ­
m ične in  b io loške las tn o sti teli ta l, k i jih  n i m ogla o b v lad a ti in  izbo ljša ti 
p r im itiv n a  a g ro te h n ik a  v p re te k lo s ti, so v id n e  v sk ro m n i v e g e ta c iji  ju ž -  
n o a lp sk eg a  gozda (M yr tillo -P in e tu m  a u stroa lp inum ). V p rim e ru  p re t i r a ­
nega s te lja r je n ja  je  p re p re č en a  m ožnost, d a  se v  om enjen i sestav i p o ja ­
vijo  sk o ra j vsi lis tav c i in  sm reka. V zelo razv item  p rizem n em  sloju  se
*v
p o ja v lja  gosta v ege tac ija , k i lju b i k is la  in  s h ran iln im i snovm i sirom ašna 
tla : po jav ijo  se p ra p ro t  (P ter id iu m  a q u ilinum ), v resje  (C a lluna  oulga- 
ris) itd ., k a r  se končno iz raža  v  resav i (C a lluno -G en isie tum ), vegetac iji, 
ki je  zn ač iln a  za k is la  in  s h ran iln im i snovm i sirom ašna s te ljn išk a  tla .
O dločitev  človeka
O stan k i č loveka iz an tičn e  dobe govore o tem , da je  bilo  dno L ju b ­
ljan sk e  k o tline  že k m alu  naseljeno, to d a  m očnejša  nase litev  ga je  za je la  
šele v sredn jem  veku  (10. stol.). O d te d a j se je  rav n in sk i svet vse bolj 
in  bo lj p o d re ja l človeku. E kstenzivno  sredn jeveško  k m etijstvo  (sistem 
preloga) je  zah teva lo  m nogo več p ro s to ra  ko t d an ašn je , čep rav  je  bilo 
p reb iv a lcev  znatno  m an j. P r im itiv n a  ag ro teh n ik a  in  a g r ik u ltu ra  sta  p o ­
treb o v ali zna tn o  večje p o v ršine , da  so se iz č rp a n a  tla  po  p r iro d n i obno­
v itv i spočila , opom ogla in  p r ip ra v ila  za ponovno setev  (V. S a d a r ,  
1961).
O h ra n ili so se znak i, ki kažejo , d a  so se v tem  zgodovinskem  razvo ju  
k m e tijs tv a  k rč ila  in  p r ite g n ila  v obdelavo tak o  zem ljišča, ki ne p re n a ­
ša jo  suše ( r ja v a  ren d z in a , r ja v a  sp ra n a  tla) k o t tu d i tis ta , k i bo lj za ­
d ržu je jo  v lago (sp ran a  tla). P ri ta k i izb iri ta l je  bilo  tv eg an je  tak o  glede 
n a  sušo k ak o r glede n a  močo m anjše . T ako  je  sk o ra j vse gozdove zajelo  
k rčen je  za  p rid o b itev  zem ljišča  v km etijsk e  nam ene. P rv o tn ih  gozdov 
je na tem  po d ro č ju  m alo (Z. S e i  f r i e d ,  1961). p o jav lja jo  p a  se sk o ra j 
v celoti n a  sp ra n ih  tleh . p redvsem  n a  višjili »D obravah« (Zejski h rib , 
P la n a  g m ajn a , V ojvodin bo ršt itd.). G ozdovi ko t sestavn i deli fev d a ln ih  
s ren j so se v sredn jem  veku in  tu d i kasne je  bo lj d rža li n a  goratem  ob­
rob ju . k i o b d a ja  rav n in o  (A. P i r c ,  1961).
Z in tenzi I ikacijo  k m e tijs tv a  (prehod n a  zah tevne jši kolobar) se p r i ­
čne k m etijsk i p ro sto r m an jša ti, posebno začne gozd znova p o ra šča ti 
s labša  te r  od nase lij bo lj o d d a ljen a  zem ljišča. T a  proces lah k o  opazujem o 
z večjim i ali m an jš im i p re k in itv a m i od 19. s to le tja  vse do d an ašn jih  dni.
V zroki pogozdovan ja  so sicer štev iln i, p redvsem  p a  ekološki in  a g ra r­
no ekonom ski. P reh o d  n a  sodobnejši ko lobar, ki je  z ah tev a l m anjše , toda  
rodov itne jše  in ugodnejše  površine , je  eden od n jih : d ru g i so izu m iran je  
ov čarstv a  in  s tem  o p u ščan je  p ašn ik o v , k o n ju n k tu ra  za p ro d a jo  lesa itd . 
(A. P i r c ,  1961; Z. S e i f r i e d ,  1961). Vse to  je  p o d p ira lo  ta k  razvo j, 
č ep rav  je  bil v osnovi pogojen s p ro p ad o m  fevda lnega  sistem a in  z n jim  
zd ružene vaške  skup n o sti in  z razvojem  zasebno lastn in sk ih  odnosov na  
vasi.
N as p a  bo lj zan im a, ko liko  so p r i  teh  od ločitvah  ozirom a sp rem em ­
b ah  sodelovali ekološki p a ra m e tr i, ko liko  se je  človek n a  osnovi izk u stv a  
p rib ližev a l op tim aln im  p riro d n im  pogojem  z v id ik a  km etijsk e  izrabe  
ta l. M očno so v p liv a li ed a fsk i pogoji, sa j je  ta ln a  o deja  tod p rece j p isan a . 
P rik la d n o s t posam ezn ih  ta ln ih  enot je  m očno v p liv a la  v od ločitvah  glede 
n a d a ljn je  iz rab e  zem ljišča : a li n a j  se t la  pogozdijo  a li p a  se še v n a p re j 
izko rišča jo  v km etijsk e  nam ene. To izhodiščno  h ipo tezo  so p o trd ile  k o n ­
k re tn e  raz iskave.
Z n jih o v o  pom očjo  sm o ugo to v ili, k a te r a  ta ln a  en o ta , odnosno  člen  
k ronosekvence ta l je  b ila  n a jb o lj »p rizadeta«  p r i  pogozdovanju . D a  bi 
dob ili b o ljši vpogled , v k a k šn i vzročn i zvezi so povezan i geološka sta rost 
m atičn e  h rib in e , razv o jn i s ta d ij ta l  in  n ač in  ra b e  ta l te r  k ak o  se kaže 
od ločitev  človeka v te j povezanosti, smo u p o rab ili ko t osnovo L. Ž lebni­
kovo geološko k a rto  m erila  1 : 25 000. ki o p red e lju je  tu d i posam ezne čle­
ne kronosekvence ta l;  v n jo  smo v risa li gozdove s to p o g ra fsk ih  k a r t  istega 
m erila . R ezu lta ti tega  m e rje n ja  so p r ik a z a n i v  tab e li 4.
T ak o j m oram o om eniti, da  je  p re v e r ja n je  dob ljen ih  rezu lta to v  s p o ­
m očjo k a ta s trsk ih  p o d a tk o v  pokazalo , d a  se rezu lta ti n ašega  de la  ra z li­
k u je jo  od d e jan sk eg a  (k a tastrskega) s ta n ja  za  okoli 8 % . P rim er: odsto­
te k  gozdov n a  K ran jsko -so rškem  p o lju  zn aša  34,7 %  (p oda tek  iz 1. 1953), 
po n aš i m etod i d ob ljen i rezu lta ti p a  kažejo , d a  zn aša  delež gozdov 
37,7 % . R az lik e  so razu m ljiv e  in  izv ira jo  iz tega, d a  smo p r i  de lu  u p o ­
ra b lja li m a te ria l m an jše  točnosti (k ak ršen  n am  je  b il n a  razpo lago), ko t 
tu d i iz n a k n a d n ih  sp rem em b k u ltu r , sa j je  b ila  to p o g ra fsk a  k a r ta  m e­
r ila  1 : 25 000 izd e lan a  le ta  1937, k a ta s trsk i p o d a tk i p a  izv ira jo  iz 1. 1953.
S p la n im e trira n je m  gozdnih  p o v ršin  n a  posam ezn ih  geopedološkili 
eno tah , je  bilo m ožno p r i t i  do p o d a tk a , v k ak šn em  obsegu se n a  n je j 
p o ja v lja  gozd. K er p rim erjam o  p o v ršin e  pod  gozdom  n a  posam ezn ih  
geopedološk ili eno tah , im ajo  p o d a tk i sicer re la tiv n o  v rednost, to d a  do­
volj ilu s tra tiv n o  p r ik a z u je jo  odločitev  človeka, glede rab e  zem ljišč, ozi­
rom a ta ln e  enote.
Iz zgodovinskega razv o ja  ko lon izacije  in  u p o rab e  ta l v spodn jem  
delu  G o ren jsk ih  ra v n in  lahko  zak ljuču jem o , d a  je  človek n a  osnovi do l­
g o le tn ih  izk u šen j spoznal u p o rab n o  v rednost ta ln ih  enot in  p r i  p o nov­
nem  pogozdovan ju  izb ra l tis ta , k i so n a jm a n j p r ik la d n a  za  p rid e lo v an je  
po ljšč in .
Iz n a š ih  rezu lta to v  je  razv idno , d a  je  sk o ra j 20 %  gozdov in  logov 
n a  holocenskem  svetu , k je r  sreču jem o rendz ino  in  d ru g a  ob rečna  tla .
N a jm a n jš i odsto tek  gozdnih  p o v ršin  n ah a jam o  n a  p o d ro č ju  p litv e  
r ja v e  ren d z in e  in  r ja v ih  sp ra n ih  ta l. O be ta ln i eno ti se p o ja v lja ta  na 
w ü rm sk ih  zasip ih . O d sto tek  gozda n a  teh  geopedološkili eno tah  zn aša  
k o m aj 13,9% . Če p r i tem  upoštevam o  le gozd, k i u sp ev a  sam o n a  p o d ­
roč ju  r ja v e  ren d z in e  ozirom a n a  m la jšem  w ürm sken i zasip u , po tem  znaša  
ta  odsto tek  kom aj 4 % , k a r  nedvom no iz p rič u je  o velik i v rednosti te. 
sicer p litv e  ta ln e  enote za  km etijsk o  izrabo , p redvsem  za  setev po ljšč in .
N a  m la jšem  kong lom eratnem  zasip u  (I) zn aša  odsto tek  gozda 35,2 % . 
G lede  n a  to, d a  zn aša  delež gozdnih  p o v rš in  v S loveniji okoli 48 % , p o ­
tem  je  gozdnih  p o v ršin  n a  sred n jem  in  s ta re jšem  kong lom eratnem  zasip u  
(sp ra n a  tla) iz red n o  v e lik  in  zn aša  76,5 % .
Z a rad i s lab ih  kem ičn ih  in  b io lošk ih  la s tnosti sp ra n ih  ta l (A. S t r i ­
t a r ,  1967), m estom a tu d i z a ra d i n ep rim ern eg a  re lie fa , jih  človek  v  p re ­
tek lo sti n i m ogel osvojiti za  km etijsk o  rabo.
P o d a tk i v tab e li 4. kažejo , d a  je  v o b rav n av an em  p ro sto ru  edafsk i 
f a k to r  ig ra l v e lik o  vlogo p r i  o d loč itv i, a li n a j  se t la  u p o ra b l ja jo  v k m e ­
tijsk e  nam ene a li n a j n a  n jih  ra s te  gozd. N a osnovi do lgo le tn ih  izkušen j 
je  človek p riše l do p re p r ič a n ja , d a  sta  za  k m etijsko  rabo  n a jb o lj p r i-
P
ov
rš
in
e 
po
d 
go
zd
om
 
na 
po
sa
m
ez
ni
h 
za
si
pi
h 
oz
ir
om
a 
čl
en
ih
 
ko
ns
ek
ve
nc
e 
ta
l
>c*>
CÖi—«
E-
cd ô. 
 ̂ bn o i .S7_g
S
Nn  ? 2 i. Vj
I—>>C/D O
s *r»Ti *r-3 ü bß fcHV f-< s  >. «J 
2  O 0.5 d 
C O  c / :  & | > 7 2  - G
cd
'  b£) O_2.P<« 
bD 3) '"Ö
ö «ö-o S -O p Ö t ' bß̂ r“o N
g
; ^ ö 
S  s 1 Cd
(hk - o .S  cd Qh>£-
>Cfl
r̂1 cd ^c/5 bß c
cd o
s o  š j  
a i .
s ^ č
£
cdboo
O  §>2
O cd
cdbß
CD
^  -d
O 5b,
No cd
cd
C/3fl
• ^ irfa co i
>5 5 2-53h +- Cu>x -
ON
N»
O
O'»o
coo
colrso
o
ON
o
(MONGO
o
o
GOO
vO
IT\
CM
O
M
CM
%
O
MO cM  a>
c« 0 >0c ■ ~5 S d»- s  Ci u,> 2 .—,**) .X z
< -* co p_ ^ > tn _  cd 
<2 .*1 O O 0 - 4  0 ^ 0  £ ^ 3  CV/3 P*-4
4 O  ß
5— 5-cd
Ccd
3  «
S ̂ 7
,  O
-3 a
ooCM cd
'■ rt(M 2 -$> —
O cd -G
GO 2
S  2-*t -̂1
o
Ö
p<
c/3
cd ö
>• cd cd 03̂ 3c« ^
cd A cd
? S . IJH cd a;
cdo
T3
>
-  cd <D '
cd >• cn •
r p  cd^ A
cd *-* cd
g j s 5 "
 ̂ 22 Sl -
X  -Kh CÄ
cd cd O
■r"r>K.
"3
3.2
cd cd cd
> > >cd cd cd
O
po
m
ba
: 
S 
pl
an
im
et
ri
js
ko
 
m
et
od
o 
sem
 
iz
m
er
il 
po
vr
ši
ne
 
iz 
sl
ed
eč
ih
 
ka
rt
: 
i. 
ge
ol
oš
ka
 
ka
rt
a 
1:
25
00
0 
(L
. 
Ž
le
bn
ik
, 
19
65
), 
ki
 
ob
en
em
 
na
ka
zu
je
 
om
en
je
ne
 
ta
ln
e 
en
ot
e 
in 
2. 
to
po
gr
af
sk
a 
ka
rt
a 
m
er
ila
 
1:
25
00
0 
z 
vr
is
an
im
i 
go
zd
ov
i. 
G
eo
­
lo
šk
a 
ka
rt
a 
is
te
ga
 
m
er
ila
 
ko
t 
to
po
gr
af
sk
a 
k
ar
ta
!
k la d n a  r ja v a  ren d z in a  in  r ja v a  sp ra n a  t la  (w ürm ski zasip i), m ed tem  ko 
so sicer g loboka sp ra n a  tla  n a  kong lo m era tn ih  zasip ih  (p redvsem  n a  
te ras i I B in  I  A) z ah tev a la  od p rim itiv n e  ag ro teh n ik e  p rev eč  napo rov , 
d a  b i p o s ta la  p r ik la d n a  za  k m etijsko  izko riščan je .
P r i p ro u čev an ju  ta l  v tem  p re d e lu  se je  izkazalo , da  je  sicer tu d i 
izb o ljšan je  sp ra n ih  ta l  m ožno; p redvsem  se lah k o  z gnojen jem  izbo ljša jo  
n jihove  slabe kem ične  in  biološke la s tnosti (Z lato po lje  v  K ra n ju , p o d ­
ročje  S k aru čn e  in  S m led n ik a  itd .).
N e k a j m isli o bodoči iz ra b i ta ln ih  en o t v sp o d n jem  d e lu  
G o re n jsk ih  ra v n in
N a osnovi p ro u čen e  k ro n o sek v en ce  ta l la h k o  n av ed em o  n e k a j m isli
o bodoči sm otrn i u p o ra b i ta l  v tem  p ro sto ru . K er s ta  d e a g ra riza c ija  in  
u rb a n iz a c ija  v teh  k ra jili  z a d n ja  le ta  iz redno  in ten z iv n i in  se ra z v ija ta  
ponekod  stih ijsko , je  p o trebno , d a  s s ta lišča  ag rokom pleksa  (km etijs tv a  
in  gozdarstva), odnosno bodoče u p o rab e  teg a  sveta  v  b io tehn iške  svrhe, 
p rik ažem o  n ek a j m ožnosti in  v a r ia n t, ne d a  b i ho te li p r i  tem  p o s ta v lja ti 
p rev eč  v o sp red je  pom en teh p an o g  v o b rav n av an em  p red e lu . Zavedam o 
se, d a  n a j o usodi tega p ro s to ra  odloči v se s tran sk a  ana liza .
Č e vzam em o za izhodišče m oderne k o n cep te  k m etijsk eg a  p rid e lo ­
v an ja , p a  tu d i težn je  k  zm an jšev an ju  k m e tijsk ih  p o v rš in  v  tem  ra v n in ­
skem  p red e lu  z a ra d i n u jn eg a  razv o ja  u rb a n iz a c ije  in  zah tev  d ru g ih  z a ­
in te re s iran ih  p an o g  dejavnosti, im am o več m ožnosti, k ak o  v sk la d iti z n j i ­
m i b io teh n išk e  in terese. K ot zasto p n ik  b iokom pleksa  b i z ag o v arja l tak le  
razv o j o b rav n av an eg a  p ro sto ra , p r ik a z a n  sam o v g rob ih  č rtah .
H olocenska te ra sa  (p ro d išča  ren d z in a , ob rečna  t la  itd .) je  še vedno 
pod roč je , k je r  so m ožne po p lav e . V p re tek lo sti se je  z a ra d i n jih  človek 
izogibal tega  sve ta  in  n i dosti posegal v  s tru k tu ro  p riro d n e g a  okolja. 
R eg u lac ijsk a  de la  p a  so z m an jša la  pogostnost p o p lav . Zato je  človek 
v  zad n jem  času  in tenzivneje  posegel v  nase litev  in  s tru k tu ro  tega sveta. 
P r i  tem  so m u p om agali n e k a te r i ugodn i m om enti, p redvsem  to, d a  je  
im el n a  m estu  n a  voljo  p ro d , pesek  in  vodo.
Več razlogov p a  govori za to. d a  b i se ti p red e li, k o liko r je  le m o­
goče, o h ran ili p re d  p r it isk i u rb an izac ije . T ak šn i razlog i so v dom nevi, 
d a  ta  obrečn i svet še n i dovolj zašč iten  p re d  p o p lav am i, da  b liž in a  vode 
in  d o k a j o h ran jen o  p riro d n o  okolje n u d ita  m ožnosti za rek reac ijo  in  šp o rt 
in  da  v  p rim eru  ru še n ja  rečn ih  p re g ra d  in  jezov p re t i  tem  p red e lo m  k a ­
ta s tro fa ln o  uničen je . K akor m ars ik je  d rugod , tu d i tu  rek a  s svojim  obrež­
jem  n u d i v  povezav i z okoln im i v zp e tin am i težko  nadom estljivo  p o k ra ­
jino , k i b i jo n a j v a rs tv o  n a ra v e  zašč itilo  p re d  u rb an im i posegi. P rem alo  
p re m iš lje n i u rb a n i  ra z v o j, k i je p o n ek o d  ( la č e n . B rod) s celim i n a se lji  
segel n a  holocenski obrežni svet, grozi povsem  u n ič ili p r iro d n i v idez teh  
p redelov , m edtem  ko bodo p o p lav e  nova n ase lja  še vedno ogrožale.
P ro d išča  čisto p r i  bregovih , k i so še vedno v fazah  n a s ta ja n ja , p a  
tu d i izgin ja n ja , n u d ijo  g ra d b e n i d e ja v n o s ti p r ik la d n o  g ra d iv o  za  iz k o ­
riščan je . Z o k rep ljen im  izkopom  g ram oza ob bregov ih  rek  bi lahko  p o ­
vsem  razb rem en ili in  celo zau stav ili p rid o b iv a n je  tega  g ra d iv a  n a  p o d ­
ro č ju  w ürm sk ill te ra s  z n jihov im i rjav im i ren d z in am i in  rjav im i sp ran im i 
tlem i, k je r  g ram o zn e  ja m e  sam o k a z ijo  v idez  p o k ra jin e , ra z e n  te g a  p a  
u n iču je jo  k o ris tn a  k m e tijsk a  zem ljišča.
Z b io tehn iškega  v id ik a  je  to pod ročje  zanim ivo za nasade  topolov 
in  d ru g ih  h itro  rastoč ih  listavcev  k ak o r tu d i za  trav n iš tv o  in  v rtn a rs tv o  
(m ožnost n am ak an ja ). T ak šen  razvo j n i v n a sp ro tju  z zahtevo, d a  se 
o h ran i p r iro d n a  s lik a  okolja. P r i  zasnovi topolovih  p la n ta ž  o b sta ja  m ož­
nost, d a  se n a  n e k a te rih  m estih  odvzam eta  ozirom a izk o ris tita  p ro d  in  
pesek , k i ponekod tv o rita  debel sloj m ed p ovršjem  in p o d ta ln o  vodo.
S tem  se omogoči ko ren inam  topolov, da  laže p ro d ro  do te  vode. Sloj 
p ro d a  in  peska , k i b i ga o d stran ili p r i  u re ja n ju  p lan taže , bi p o p lača l 
investic ije , ozirom a stro ške  obnove. Seveda m oram o p ri teh o p rav ilih  
o h ra n iti zgorn ji, hum ozni A i horizon t, s ka te rim  se kasne je  ponovno 
p re k r ije  p o v ršje  p lan taže .
T u d i čred insk i p a šn ik i sodijo v ta  p redel. Š koda zarad i p o p lav  jc 
znatno  m an jša , če je  p o v rš je  zašč iteno  s tra jn ic a m i, v tem  p rim eru  s t r a ­
vam i. Č red in sk i p a šn ik i bi v sk lopu  topolovih  nasadov  ozirom a logov 
tv o rili sk ladno , p riro d n o  in  neizm aličeno  sliko teg a  p red e la .
N a jv eč ji p len  stih ijsk e  u rb an izac ije  so pov ršine  n a  w ü rm sk ih  te ­
rasah , k je r  so h k ra ti  n a jp r im e rn e jša  t la  za k m etijsko  izrabo. S k ra jn i 
čas je, da  ta  zem ljišča  čim  p re j zavaru jem o  p re d  poh lepom  n en ač rtn e  
u rb an izac ije .
N a p o d ro č ju  r ja v e  ren d z in e  in  r ja v ih  sp ra n ih  ta l o b sta ja jo  štev ilne  
m ožnosti g lede sp ec ia lizac ije  in o rien tac ije  k m etijsk e  panoge. Č reden  je  
in  v r tn a rsk a  p ro izv o d n ja  ko t ožje k m etijske  spec ia lizac ije  b iVv tem  svetu 
in  ta m k a jšn jih  d ružbenoekonom skih  k o n ste lac ijah  im ele u p rav ičen o  
mesto.
T ren u tn i razv o j tega  p re d e la  je  tak le . Z arad i o k rep itv e  u rb an izac ije  
in  p r it isk a  za zaz id a ln im i p o v ršin am i raste  v rednost zem ljišča  za  g ra d ­
bene nam ene. To vodi k  n a d a ljn je m u  d ro b ljen ju  zem lje, k je r  se bo še 
s to p n je v a la  p o lik u ltu ra  z vse v eč jim  deležem  v r tn in  in  t is tih  k m e tijsk ih  
p r id e lk o v , k i se la h k o  v n o v č ijo  v b l iž n jih  m estn ih  sred išč ih . O m e n je n i 
ra z v o j bo težk o  z a u s ta v iti  in  p re p re č iti . Še n a jb o l j  la h k o  zav re  ta k še n  
razv o j u k re p , s k a te r im  določeni p re d e l zasežem o k o t re z e rv a t za p itno  
vodo. T a k  u k re p  je  že doživelo  Sorško  p o lje . K azalo  p a  bi ga u v e lja v iti  
tu d i n a  d ru g ih  f lu v io g la c ia ln ih  rav n icah , k j e r  v v eč ji a li  m a n jš i g lo ­
b in i n a le tim o  n a  p r iro d e n  re z e rv o a r  p itn e  vode.
O b  tem  p a  se p o s tav lja  v p ra ša n je , k a te ra  zem ljišča  b i p a  m orda  
v en d a r lahko  žrtv o v a li razv o ju  u rb an izac ije , in d u str ia lizac ije  in  s tem  
povezane zazidave. Č e p ra v  bi se lahko  sp ra n a  t la  n a  kong lo m era tn ih  te ­
ra sah  izk o rišča la  tu d i v km etijsk e  nam ene, b i b ila  škoda  n a jm an jša , 
če b i s tano v an jsk o  g rad n jo  osredotočili n a  te, nekoliko  n a d  ravn ino  
v zpe te  te rase  (npr. Zeljski h rib , D obrave  p r i  K ra n ju , p o d roč je  okoli 
V ojvodin  b o ršta , itd .), a li p a  n a  g ričevna to  obrobje  kotline.
V ko m en tarju  k  pedološk i k a r ti  I ta lije  om enja F . M a n c i n i  (1966), 
da so v p red a lp sk em  p ro sto ru  I ta li je  s ta re jše  kong lom eratne  te rase  
(pleistoijen — sp ra n a  tla ), k i se dv igajo  n a d  m lajšim i, n a jb o lj nase ljene  
z a ra d i ugodn ih  m ik ro k lim a tsk ih  razm er. T u d i p r i  nas opažam o, da
n iž je  te rase  (holocenska te rasa , w ü rm sk e  terase) p re k r iv a  v jesensk ih  
in  z im sk ih  d n eh  m eg len a  tan č ica , m ed tem  ko  je  n ad  rav n ico  d v ig n je n i 
sv e t v  soncu  (p rim er s ta re  v asi L ju b n o !). T a k  v zp e ti sv e t b i b il p r ik la d -  
n e jš i za  stano v an jsk o  izg rad n jo , ozirom a za m an jša  n ase lja . A vtoceste 
bodo m orale  n u jn o  sek a ti p lo d n e  rav n ice  (pod ročje  w ü rm sk ih  teras), na  
kong lom era tn ih  te ra sa h  sk r ita  n ase lja  p a  bi b ila  zašč iten a  p re d  cestnim  
h ru p o m  in  škod ljiv im i p lin i. N asp ro tn o  p a  b i p o tn ik i s ceste k o t doslej 
občudovali p riro d n o  okolje rav n ic , sp re m in ja la  b i se jim  m alo izm aličena  
p r iro d a  p o lja , tra v n ik i in  gozdne zap la te .
T e k to n ik a
V d o sed an jem  te k s tu  te  ra z p ra v e  smo se izogn ili p o d ro b n e jše m u  
o b ra v n a v a n ju  te k to n ik e  v fu n k c iji  tlo tv o rn e g a  č in ite lja , sa j im a s led ­
n j ič  u g o to v itev  ta k e  fu n k c ije  p re d v se m  te o re tsk i pom en  za pedo loško  
znanost. D o se d a j se n am reč  te k to n ik a  v s tro k o v n i l i te r a tu r i  ne o m en ja  
v ta k o  pom em bni fu n k c iji .
V e n d a r je  n u jn o , d a  jo  tu  n a  k o n cu  om enim o. P ed o lo šk e  raz isk av e , 
o p rte  n a  k v a r ta ro lo š k a  ra z is k o v a n ja  v  tem  p ro s to ru  (M. Š i f r e r ,  
se r e l ik tn i  ta ln i o b lik i ( r ja v a  sp ra n a  tla , sp ra n a  tla) o h ra n ili  in  r a z v ija li  
v dolgem  časovnem  obdob ju  zah v a lju jo č  tek tonskem u  d v ig an ju  s ta re jš ih  
te ras. K je r  se to  g ib an je  n i p o jav lja lo , so s ta re jš i z a s ip i p re k r i t i  z m la j­
šim i, vm es p a  se p o ja v l ja  s lo j p rs ii , k o t  so to  p o k a z a le  v r tn in e , oz irom a 
raz isk o v an ja  L. Ž l e b n i k a  (1965). V tem  p rim e ru  je  to re j te k to n ik a  
ko t tlo tv o rn i č in ite lj o h ra n ja la  nem oten te r  n e p re k in je n  razvo j ta l na 
po v ršin i. N a  splošno p a  p r id e  seveda te k to n ik a  v  te j svoji fu n k c iji do 
iz raza  šele, če je  časovno obdobje dovolj dolgo.
Literatura
O. A m pferer, 1917: Ü ber die S aveterrassen  in O b erk ra in , Jah rb u ch  
Goel. R. A., W ien.
F. D robne — R. Pavlovec — A. Šercelj, I960: N ek a j analiz te r  p rob lem a­
tik a  p le istocensk ih  sedim entov p r i L o k arjih  p ri Vodicah, K am niški zborn ik
IV, L ju b ljan a .
V. G regorič  — A. Šercelj, 1967: P rilog  poznavan ju  geneze m inerogenog 
zem ljiš ta  kod  Kom ende, Z em ljište i b iljk a , Vol. 16, No 1—3, Beograd.
A. H očevar, 1967: P rispevek  k  prob lem u cen itve vodne b ilance v tleh , 
Zbornik  B iotehnične fak u lte te  v L ju b ljan i, 3, L ju b ljan a .
S. Ilešič, 1935: T erase na G o ren jsk i s tran i, G eografski vestn ik  11, L ju b ­
ljana.
D. K uščer, 1955: P risp ev ek  h  g lacia ln i geologiji R adov ljiške  kotline, 
G eologija III. L ju b ljan a .
M. Lipold, 1857: B erich t ü b er die geologischen A ufnahm en in O b erk ra in  
im  Ja h re  1956, Jah rb . Geol. R. A., W ien.
P. M ancini. 1966: C a rta  dei suoli d ’Ita lia ; B reve com m ento alia ca rta  dei 
suoli d ’Italia , F irenze.
A. M elik, 1936: S lovenija, I. zv., L ju b ljan a .
A. M elik, 1954: S lovenski alpsk i svet, L ju b ljan a .
P. O blak, 1952: M orfogeneza dn a  L ju b lja n sk e  ko tline, G eograf, zbornik  
SAZU, I., L ju b ljan a .